Metodologija je bila v veljavi do 30. 10. 2019. Od 31. 10. 2019 velja spremenjena metodologija.

Prejšnja objava je bila v uporabi do 16. 10. 2019.

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

Opozorilo:

Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise obsega:

• Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 2. 2. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno prečiščeno besedilo (UPB1), št. 6319-2/2013-20, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-21, z dne 8. 5. 2015;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno prečiščeno besedilo (UPB2), št. 6319-2/2013-22-UPB2, z dne 8. 5. 2015;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 511-1/2016-1, z dne 11. 1. 2016;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-24, z dne 25. 1. 2016;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno prečiščeno besedilo (UPB3), št. 6319-2/2013-25, z dne 25. 1. 2016;
• Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-26, z dne 4. 3. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-29, z dne 26. 9. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-31, z dne 7. 11. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-32, z dne 21. 11. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-33, z dne 6. 2. 2017;
• Spremembe in dopolnitve Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-34, z dne 23. 03. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-35, z dne 13. 4. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-36, z dne 8. 5. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-37, z dne 5. 6. 2017;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno prečiščeno besedilo (UPB4), št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijava za razpise, št. 6319-2/2013-39, z dne 11. 12. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-40, z dne 22. 1. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-41, z dne 1. 2. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-42, z dne 19. 2. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-43, z dne 5. 3. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-44, z dne 14. 5. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-45, z dne 20. 6. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-46, z dne 9. 7. 2018;
• Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-47, z dne 17. 8. 2018;
• Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-48, z dne 18. 10. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-49, z dne 19. 11. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-50, z dne 17.12. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-51, z dne 4. 2. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-52, z dne 18. 2. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-53, z dne 13. 5. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-54, z dne 14. 10. 2019.

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (neuradno prečiščeno besedilo št. 26) - v veljavi do 30.10.2019

KAZALO

A. SPLOŠNO

1. Kvantitativne ocene
2. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
3. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

1. Vstopni pogoji
2. Ocena recenzentov in postopek v okviru I. faze izbora prijav
3. Ocena recenzentov in postopek v okviru II. faze izbora prijav
4. Panel

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

1. Splošno
2. Parametri za določitev števila mentorskih mest
3. Izračun števila mentorskih mest
4. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto
5. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za čas trajanja raziskovalnega programa
6. Upoštevanje prenosov mentorskih mest

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Trajanje
4. Upravičeni stroški

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

1. Element ocenjevanja
2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

1. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnega seznama ocenjenih prijav
2. Projekti v okvirnih programih
3. Prilagojeni raziskovalni projekti v okviru komplementarne sheme ERC
4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

1. Splošno - prijave
2. Preoblikovanje raziskovalnih programov
3. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
4. Vrednotenje programskih skupin za povečanje financiranja raziskovalnih programov
5. Izračun povečanja financiranja raziskovalnih programov na podlagi vrednotenja programskih skupin
6. Vrednotenje programskih skupin za določitev letnega obsega financiranja raziskovalnih programov v ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis
7. Sestava programskih skupin

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

1. Splošno
2. Elementi ocenjevanja
3. Elementi izvajanja

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

1. Elementi ocenjevanja

K. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

1. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
2. Višina sofinanciranja
3. Upravičeni stroški

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSEŽKOV

1. Elementi ocenjevanja
2. Upravičeni stroški

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Višina sofinanciranja
3. Upravičeni stroški

N. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A), Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16) in Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljevanju; pravilnik o postopkih).

Predmet metodologije je določitev mejnih vrednosti, minimalnih ocen, meril s pripadajočim številom točk ter podrobnejša opredelitev postopkov ocenjevanja, ki jih ureja pravilnik o postopkih.

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene raziskovalca merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A₁, A', A" in A^1/2), ocena A₃ pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.

Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A₁

Ocena A₁ je sestavljena iz štirih delov:

• SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
• Nadpovprečna znanstvena uspešnost A^1/2: mejna vrednost A^1/2 /1500 ocena 1

Skupna mejna vrednost za A₁ je 7 točk.

Mejna vrednosti A₃, ki je skladno s pravilnikom o postopkih določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 10.

• ARRS pridobi podatke za izračun ocene A₃ neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v začetku koledarskega leta.
• Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A₃  upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A₃).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A₃.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse razpise, za katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji:

A₁ ≥ 0,3, CI ≥ 1 in A₃ ≥ 0,

kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za člane stalnih in občasnih strokovnih teles. Za raziskovalce, ki so se že upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov morajo poleg pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

A^1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.

Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev je:

A₁ ≥ A₁ minimalni, CI ≥ CI minimalni in A₃ ≥ A₃ minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

1. Ocena A₁

a. A₁ minimalni je določen v naslednji tabeli:
 

Veda/področje	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija	0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1

b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
 

Veda/področje	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija	0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1

2. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v naslednji tabeli:
 

Veda/področje	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1
Družboslovje, Arheologija, Geografija	5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport	15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija	50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali	100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija	200

b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in mentorje mladih raziskovalcev, ki imajo status mladega doktorja oziroma mladega mentorja, določeno v naslednji tabeli:
 

Veda/področje	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo	5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija	10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika	20

3. Drugi kvantitativni pogoji

A3 minimalni je za vodje temeljnih projektov ter raziskovalnih programov enak 0. Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A3 minimalni večja ali enaka 0,5. Slednji pogoj ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.

Mentorji, vodje raziskovalnih programov in vodje vseh raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.

Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.

Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov, da imajo A₁ > 0 in A' >0.
 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, določene v poglavju A. SPLOŠNO.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza). V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost A_i  oziroma CI večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni vlogi - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavni vlogi - I. faza, razen v primeru, da je projekt prerazporejen na drugo vedo oziroma področje skladno s 95. čl. pravilnika o postopkih. V tem primeru se projekt ocenjuje na vedi oziroma področju, kamor je bil projekt prerazporejen.

Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij po raziskovalnih področjih glede na sproščena sredstva zaradi zaključenih projektov, ob upoštevanju vrednosti razpisa.

II. Ocena recenzentov in postopek v okviru I. faze izbora prijav

Ocenjevanje prijav v I. fazi poteka skladno s pravilnikom o postopkih.

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I. Vsako prijavo ocenjujeta dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).

V ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih elementih ocenjevanja (kriterijih in kazalnikih).

Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami. Če je prijav v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma  enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi - I. faza.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:

• ocena BT - za temeljne projekte in temeljne podoktorske projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.
• ocena BA - za aplikativne projekte in aplikativne podoktorske projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.

V I. fazi se ocenjuje vodja projekta (v II. fazi se ocenjuje celotna projektna skupina).

Oceni BT oziroma BA se dobita s seštevkom posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena največ:

• 15 točk pri temeljnih projektih in temeljnih podoktorskih projektih (BT = BT1+BT2+BT3)
• 20 točk pri aplikativnih projektih in aplikativnih podoktorskih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4).

V II. fazo javnega razpisa se ne more uvrstiti:

• temeljni projekt oziroma temeljni podoktorski projekt, ki ima oceno BT  = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
• aplikativni projekt oziroma aplikativni podoktorski projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3  + BA4  nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje temeljnih projektov in temeljnih podoktorskih projektov

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje aplikativnih projektov in aplikativnih podoktorskih projektov

Tabela C:  Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer upoštevajo naslednje opise, pomene in razpone ocen:

III. Ocena recenzentov in postopek v okviru II. faze izbora prijav

Ocenjevanje prijav v II. fazi poteka skladno s pravilnikom o postopkih.

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza). Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Recenzenti ocenjujejo projekte, razdeljene po enotnih vsebinskih sklopih.

Ocena recenzenta je sestavljena iz enakih elementov kot v I. fazi. V II. fazi je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, ocenjuje pa se celotna projektna skupina.

V izbor projektov po II. fazi javnega razpisa se ne more uvrstiti:

• temeljni projekt oziroma temeljni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
• aplikativni projekt oziroma aplikativni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4  nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 30% projektov s področja tehnike, vsaj 20% s področja biotehnike, vsaj 10% s področja medicine in družboslovja ter vsaj 5% s področja naravoslovja, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 20% takšnih, katerih nosilci so mladi doktorji (največ 10 let po letu zagovoru doktorata).

Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki projekti se praviloma dodelijo prijavam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.

IV. Panel

Člani panela za posamezno fazo razpisa so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav v tej fazi razpisa.

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Splošno

Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah. V prvi fazi strokovna služba ARRS za vse raziskovalne programe izračuna povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 do izteka obdobja financiranja. Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izračunov (povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja) niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izračunov določi število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za obravnavano leto, število mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov sporočijo kandidate za mentorje, skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino ter ob upoštevanju metodologije in 109. člena pravilnika o postopkih.

Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno področje.

II. Parametri za določitev števila mentorskih mest

Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja raziskovalni program, ter glede na število razpisanih mest na vedo.

Ocena kakovosti raziskovalnega programa

Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvrščeni v štiri skupine: A, B, C in D. Kakovost raziskovalnega programa je izražena s faktorjem f_L:
 

Velikost programske skupine

Velikost programske skupine je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa v FTE (S_pr).

Tip raziskovalne organizacije

Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne programe, se po tipu delijo na:

• visokošolske zavode oziroma univerze in raziskovalne organizacije, ki so klinične bolnišnice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v nadaljevanju: klinike) ter
• druge raziskovalne organizacije.

Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna organizacija raziskovalnega programa.

Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odraža razlike v velikosti raziskovalnih programov med visokošolskimi zavodi oziroma univerzami in klinikami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ker so te razlike med vedami različne, je faktor določen po vedah.

Vrednost faktorja f_I, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se upošteva pri izračunu števila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo visokošolski zavodi oziroma univerze in klinike. Vrednost faktorja  f_I, po vedah: 

III. Izračun števila mentorskih mest

Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L, se izračuna po naslednji enačbi:

N_v - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.

f_L - faktor, povezan s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa

f_I - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije

S_pr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.

Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.

Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015, se izračuna tako, da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L), za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.

Okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih področjih znotraj vede je vsota letnega povprečnega števila mentorskih mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem področju znotraj vede.

IV. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto

Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:

1. za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje na dve decimalki natančno,
2. upošteva razliko med izračunanim številom in številom dodeljenih mentorskih mest na raziskovalno področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus (negativna razlika) in bonus (pozitivna razlika) se prišteje k izračunanemu številu mentorskih mest po raziskovalnih področjih,
3. določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom,
4. v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest za zaokrožitev števila mentorskih mest na teh raziskovalnih področjih navzgor, se mentorsko mesto dodeli raziskovalnemu področju, ki ima višji delež raziskovalnih programov, ki so uvrščeni v skupino A (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 23,00 do 25,00). Če na raziskovalnih področjih ni raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino A, se upošteva višji delež raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino B (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 20,76 do 22,99),
5. določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.

Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih področjih, na podlagi:

1. določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in
2. izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino, zaokroženega na dve decimalki ter
3. upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se prišteje k izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino.

Mentorsko mesto se dodeli programski skupini z višjim izračunanim povprečnim letnim številom mentorskih mest z upoštevanim malusom oziroma bonusom iz predhodnega leta.

Pri določitvi števila mentorskih mest programski skupini se upošteva, da mora biti malus v intervalu med -0,01 in -0,99. Če zaradi navedene omejitve višine malusa ni možno razdeliti vseh mentorskih mest, ki so bila prehodno dodeljena raziskovalnemu področju, se mentorsko mesto dodeli programski skupini na raziskovalnem področju v okviru iste vede, ki ima najnižjo razliko do naslednjega celega števila. Zaradi prenosa mentorskega mesta na drugo raziskovalno področje se na novo izračuna bonus oziroma malus za obe raziskovalni področji.

Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov oziroma bonusov pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko skupino enako vrednost in na raziskovalnem področju ni dovolj mentorskih mest za zaokrožitev števila mentorskih mest navzgor, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z višjo skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa.

Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma bonus, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem letu.

Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.

V. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za čas trajanja raziskovalnega programa

Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.

Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:

1. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa,
2. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,
3. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno telo uporabi izraz »do 1«),
4. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa od 0,76 do 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.

Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.

VI. Upoštevanje prenosov mentorskih mest

Pri raziskovalnih programih, pri katerih so bili v predhodnem letu izvedeni prenosi mentorskih mest (111. člen pravilnika o postopkih), se izračunajo bonusi oziroma malusi na naslednji način:

• raziskovalnemu programu, ki je mentorsko mesto oddalo, se k izračunanemu bonusu/malusu v postopku dodelitve mentorskega mesta prišteje 1 in
• raziskovalnemu programu, ki je mentorsko mesto dobilo, se k izračunanemu bonusu/malusu v postopku dodelitve mentorskega mesta odšteje 1.

Če je prišlo do prenosa mentorskih mest med raziskovalnimi programi, ki delujejo na različnih raziskovalnih področjih, se izračunajo bonusi oziroma malusi na naslednji način:

• raziskovalnemu področju, na katerem deluje raziskovalni program, ki je mentorsko mesto oddalo, se izračunanemu bonusu/malusu na raziskovalno področje v postopku dodelitve mentorskih mest prišteje 1 in
• raziskovalnemu področju, na katerem deluje raziskovalni program, ki je mentorsko mesto dobilo, se izračunanemu bonusu/malusu na raziskovalno področje v postopku dodelitve mentorskih mest odšteje 1.

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme

¹ Upošteva se ocena iz zadnje evalvacije na javnem razpisu/pozivu.

² Pri infrastrukturnih programih, ki se izvajajo na univerzah se upošteva skupna ocena celotnega infrastrukturnega programa na javnem razpisu/pozivu, torej ocena univerze in ne delna ocena po članicah univerze.
 

D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
 

 II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije 

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (D_ZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D₁), število referentov (D₂), število dni (D₃), število tujih vabljenih predavateljev (D₄), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D₅) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
 

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
3. kategoriji se procentualni delež računsko določi
4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.
 

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
 

^* Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravičeni stroški

Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.

Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.
 

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

I. Elementi ocenjevanja

II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri Centralni tehnični knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk.

Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Strokovno telo posebej predlaga tudi sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov.

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnega seznama ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost prijav s prednostnimi merili javnega razpisa tako, da vsako prijavo označi z "DA" (v nadaljevanju: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju: neskladne prijave). Strokovna komisija lahko po potrebi pri določitvi skladnosti prijav s prednostnimi področji pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije.

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja je ocena A_1, določena na podlagi elementov v poglavju A te metodologije.

Pri enostranskih in dvostranskih razpisih za bilateralne projekte znaša obvezni delež bilateralnih projektov, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata), 20%.

Pri razpisih za bilateralne projekte strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav, pri čemer razvrsti prijave po sledečem vrstnem redu:

• na vrh seznama se uvrsti prijave, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata), po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi kvantitativnimi ocenami za znanstveno uspešnost vodje projekta, ki se določi na podlagi ocene A1 iz 35. člena pravilnika o postopkih, ob upoštevanju obveznega deleža bilateralnih projektov iz prejšnjega odstavka,
• za tem se razvrsti prijave, ki niso izpolnile določil iz prejšnje alineje, in sicer po padajočem vrstnem redu glede na kvantitativne ocene za znanstveno uspešnost vodje projekta, ki se določi na podlagi ocene A1 iz 35. člena pravilnika o postopkih.

II. Projekti v okvirnih programih

Za pripravo in prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom priprave in prijave projekta v znesku 2.000 EUR raziskovalni organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (vsaj tri različne raziskovalne organizacije iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih držav OP) ali kot koordinatorka v nacionalnem konzorciju, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in 1000 EUR raziskovalni organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v konzorciju, oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja. Do prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo vsaj 65 % največjega možnega števila točk po zaključeni drugi fazi ocenjevanja v posameznem recenzijskem postopku oziroma oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant) oziroma vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).

III. Prilagojeni raziskovalni projekti v okviru komplementarne sheme ERC

Prijavitelj lahko prijavi prilagojeni raziskovalni projekt v okviru komplementarne sheme (v nadaljevanju: prilagojeni raziskovalni projekt), če recenzija prijave raziskovalnega projekta na mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljevanju: mednarodni projekt) preseže prag za možno sofinanciranje, ki ga določa spodnja tabela. Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje, vpisane v Zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljevanju: Evidenca RO), ki bodo izvajali prilagojeni raziskovalni projekt, za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant),vendar največ v obsegu, kot ga določa spodnja tabela:

Tabela G: Ocenjevanje prijav prilagojenih raziskovalnih projektov

Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.

Prijavitelj mora poleg prijave prilagojenega raziskovalnega projekta predložiti dokazilo o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu ERC in celotno prijavno vlogo na mednarodni razpis ERC. Če je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega raziskovalnega projekta vsebovati tudi izjave članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja ter višino sofinanciranja v prilagojenem raziskovalnem projektu oziroma obrazložitev zakaj njihovo sodelovanje ni potrebno. Če so v prilagojeni raziskovalni projekt vključeni člani mednarodnega konzorcija, agencija sofinancira samo tisti del prilagojenega raziskovalnega projekta, ki se nanaša na člane raziskovalne skupine, ki imajo evidenčno številko raziskovalca pri agenciji (so vpisani v Evidenco RO). 

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih raziskovalnih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni raziskovalni projekt omogoča realizacijo raziskav, ki bodo vodile h glavnim ciljem mednarodnega projekta, predlaga obseg in trajanje sofinanciranja ter pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav, ki ga posreduje Znanstvenemu svetu agencije v obravnavo.

Na predlog ZSA direktor agencije sprejme sklep o  sofinanciranju prilagojenih raziskovalnih projektov, na podlagi katerega agencija izda individualna obvestila. Individualno obvestilo določa obseg raziskovalnih ur, kategorijo cene raziskovalne ure in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu od sprejema sklepa direktorja. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo o sofinanciranju prilagojenega raziskovalnega projekta, v kateri uredi pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF - Der Wissenschaftsfonds v vlogi vodilne agencije

Kadar je FWF v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo avstrijsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi FWF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili FWF. Slovenski in avstrijski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih avstrijsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem avstrijsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis je odprt do preklica.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za avstrijski del raziskovalnega projekta pri FWF in skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja avstrijskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira FWF, mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS.

Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede FWF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja FWF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni avstrijsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi FWF, pozitivno ocenjen in ga FWF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

B) FWO - Fonds Wetenschappelijk Onderzoek - Vlaanderen v vlogi vodilne agencije  

Kadar je FWO v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo flamsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi FWO. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili FWO. Slovenski in flamski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih flamsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem flamsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis časovno sovpada z razpisom, ki ga objavi FWO.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za flamski del raziskovalnega projekta pri FWO in skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja flamskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira FWO, mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najmanj tri in največ štiri leta. Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000 EUR oziroma v skupnem obsegu sofinanciranja do 300.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede FWO. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja FWO in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni flamsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi FWO, pozitivno ocenjen in ga FWO predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

C) NSF – National Science Foundation v vlogi vodilne agencije

Skupno prijavo ameriško-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NSF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NSF. Slovenski in ameriški del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih ameriško-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem ameriško-slovenskem raziskovalnem projektu.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za ameriški del raziskovalnega projekta pri NSF in skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja ter trajanje slovenskega dela skupnega ameriško-slovenskega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS, ne sme presegati skupnega zneska ter trajanja ameriškega dela projekta, ki ga sofinancira NSF. Skupni znesek ameriškega dela raziskovalnega projekta se v evre preračuna po tečaju Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan objave vzporednega javnega razpisa.

Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NSF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju pripozna postopek ocenjevanja NSF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni ameriško-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi NSF, pozitivno ocenjen in ga NSF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

D) NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije

Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH. Slovenski in madžarski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih madžarsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem madžarsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis časovno sovpada z razpisom, ki ga objavi NKFIH.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za madžarski del raziskovalnega projekta pri NKFIH in skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja madžarskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS. Skupni znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta se v evre preračuna po tečaju Banke Slovenije za madžarski forint (HUF) na dan objave vzporednega javnega razpisa.

Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in samane izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi NKFIH, pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

E.) SNSF – Swiss National Science Foundation v vlogi vodilne agencije

Kadar je SNSF v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo švicarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi SNSF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili SNSF. Slovenski in švicarski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS in SNSF sta se dogovorili, da se v vlogi vodilne agencije letno izmenjujeta.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih švicarsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem švicarsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis časovno sovpada z razpisom, ki ga objavi SNSF.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek raziskovalnega projekta ločeno za švicarski in slovenski del raziskovalnega projekta skladno s pravili SNSF in ARRS. Skupni znesek švicarskega dela raziskovalnega projekta se v evre preračuna po tečaju Banke Slovenije za švicarski frank (CHF) na dan objave vzporednega javnega razpisa.

Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta je ob sprejemanju sklepa ZSA do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede SNSF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja SNSF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni švicarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi SNSF, pozitivno ocenjen in ga SNSF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

F.) HRZZ – Hrvatska zaklada za znanost v vlogi vodilne agencije

Kadar je HRZZ v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo hrvaško-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi HRZZ. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili HRZZ. Slovenski in hrvaški del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS in HRZZ sta se dogovorili, da se v vlogi vodilne agencije letno izmenjujeta.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih hrvaško-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem hrvaško-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis časovno sovpada z razpisom, ki ga objavi HRZZ.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za hrvaški del raziskovalnega projekta pri HRZZ in skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek hrvaškega dela raziskovalnega projekta se v evre preračuna po tečaju Banke Slovenije za hrvaško kuno (HRK) na dan objave vzporednega javnega razpisa.

Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta.Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede HRZZ. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja HRZZ in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni hrvaško-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi HRZZ, pozitivno ocenjen in ga HRZZ predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

G.) CEUS – Srednjeevropsko partnerstvo za znanost

V partnerstvo CEUS so poleg ARRS vključene FWF (Fonds zur Förderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), GA ČR (Grantová Agentura České Republiky, Republika Češka) in NCN (Narodowe Centrum Nauki, Poljska).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalkam in raziskovalcem iz štirih držav omogoča prijavo skupnih raziskovalnih projektov.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis časovno sovpada z razpisom, ki ga objavi agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zaprošenega sofinanciranja za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta izražen v evrih. Skupni znesek za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta se v evre preračuna po tečaju Banke Slovenije za posamezno nacionalno valuto na dan objave vzporednega javnega razpisa. Vsaka agencija sofinancira svoj del raziskovalnega projekta. Skupni znesek sofinanciranja vsakega dela nacionalnega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancirajo vodilna agencija in partnerske agencije, mora biti skladen s smernicami, ki so priloga k podpisanemu sporazumu o multilateralni shemi vodilne agencije in jih ARRS objavi na svojih spletnih straneh.

Največji možni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, znaša do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta preračuna v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, pozitivno ocenjen in ga vodilna agencija predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
 

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splošno - prijave

Tipi prijav so:

• »Nadaljevanje obstoječega programa«,
• »Nova prijava – preoblikovanje«,
• »Nova prijava«.

II. Preoblikovanje raziskovalnih programov

RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnih programov, tako da raziskovalni program oz. programe:

• priključi h kateremu od drugih raziskovalnih programov (združitev raziskovalnih programov) ali
• razdeli na dva ali več novih raziskovalnih programov (razdružitev raziskovalnega programa) ali
• preoblikuje na drug način.

V primeru izbora prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve raziskovalnih programov, financiranje raziskovalnih programov pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve, se financiranje raziskovalnih programov nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

V primeru izbora vseh prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, financiranje raziskovalnega programa pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve ene ali več prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, se financiranje nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

Če se preoblikovani raziskovalni program izteče v letu poziva/razpisa, se izbrane prijave financira ne glede na eno ali več zavrnjenih prijav, ki so predmet preoblikovanja.

III. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila) so določeni v Tabeli H.

Tabela H: Elementi ocenjevanja prijav raziskovalnih programov
 

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na pol točke natančno (0, 0.5, 1, 1.5, 2, 2.5, 3, 3.5, 4, 4.5 ali 5).

IV. Vrednotenje programskih skupin za povečanje financiranja raziskovalnih programov

Pri vrednotenju programskih skupin na podlagi 67. člena pravilnika o postopkih se pri določitvi ocene A, B ali C raziskovalnim programom uporabijo naslednja merila:

• za kazalnik 1.9. Skupna ocena raziskovalnega programa se kot merilo upošteva skupno oceno raziskovalnega programa ob zadnjem ocenjevanju prijave raziskovalnega programa,
• za kazalnik 1.10. Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov se kot merilo upošteva količnik med sredstvi agencije za izvajanje raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov, glede na vedo raziskovalnega programa,
• za kazalnik 2.1. Sredstva iz drugih virov (ocena A3) se kot merila upoštevajo trije količniki, glede na vedo raziskovalnega programa:
  • količnik med sredstvi iz projektov za gospodarstvo (GOSP) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
  • količnik med sredstvi iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov (MED) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
  • količnik med sredstvi, pridobljenimi iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov (MIN) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe.

Pri kazalnikih 1.10. in 2.1. se merila vrednotijo za zadnje petletno obdobje pred letom objave poziva. Če agencija s podatki za zadnje leto pred letom objave poziva ne razpolaga, se merila vrednotijo za zadnje petletno obdobje, za katerega agencija razpolaga s podatki. Če je obdobje financiranja raziskovalnega programa krajše od petih let, se upošteva ustrezno krajše obdobje. Pri raziskovalnih programih, ki so bili predmet preoblikovanja, se upoštevajo tudi sredstva raziskovalnih programov pred preoblikovanjem. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.

Pri kazalniku 1.10. se kot sredstva agencije za izvajanje raziskovalnega projekta upošteva sredstva, preračunana iz raziskovalnih ur iz PRU obrazcev raziskovalnih projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine znotraj RO, ki izvaja raziskovalni program. Če je bil raziskovalec v posameznem letu član več raziskovalnih programov, se sredstva projektov posameznemu programu upoštevajo sorazmerno.

Pri kazalniku 2.1. se upoštevajo podatki o sredstvih, pridobljenih iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS (ocena A3) za člane posamezne programske skupine v okviru RO, ki izvaja raziskovalni program.

V primeru univerz, ki so hkrati tudi javne raziskovalne organizacije, se podatki pri kazalniku 1.10 in pri kazalniku 2.1. upoštevajo v okviru članice univerze, ki izvaja raziskovalni program.

Vrednosti meril za določitev ocene A, B ali C za kazalnike 1.09., 1.10. in 2.1. so:

• Ocena A: vrednost merila je nad povprečjem na vedi,
• Ocena B: vrednost merila je enaka ali večja kot ½ povprečja na vedi in enaka ali manjša kot povprečje na vedi,
• Ocena C: vrednost merila je manjša kot ½ povprečja na vedi.

V. Izračun povečanja financiranja raziskovalnih programov na podlagi vrednotenja programskih skupin

Dodatno financiranje raziskovalnih programov je sorazmerno največjemu možnemu povečanju glede na merili 1.10. in 1.9. ter glede na predvideni obseg razpoložljivih sredstev javnega poziva. Če bi ta izračun za katerega od raziskovalnih programov pomenil povečanje za več kot 50 %, se temu programu dodeli povečanje v višini 50 %, preostala sredstva pa se sorazmerno dodeli med ostale raziskovalne programe.

Če raziskovalni program, ki je upravičen do dodatnega financiranja po prejšnjem odstavku, izvaja več raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO), agencija razdeli dodatna sredstva sorazmerno z obstoječo delitvijo sredstev med RO v tekočem pogodbenem letu.

VI. Vrednotenje programskih skupin za določitev letnega obsega financiranja raziskovalnih programov v ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis

V okviru ocenjevalnega postopka javnega poziva in javnega razpisa za financiranje raziskovalnih programov se vrednotenje programskih skupin izvede za zadnje petletno obdobje pred letom objave javnega poziva in javnega razpisa na način kot je določeno v podpoglavju IV tega poglavja.

V posameznem ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis za financiranje raziskovalnih programov se upoštevajo tudi sredstva, pridobljena na podlagi poziva za povečanje financiranja programskih skupin.

VII. Sestava programskih skupin

Pri izračunu ustreznega deleža raziskovalcev (dve tretjini oz. tri četrtine), se število raziskovalcev zaokroži navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj iz prejšnjega odstavka je izpolnjen, če 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj).
 

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

I. Splošno

Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi na javnem razpisu oziroma javnem pozivu za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, v skladu s postopkom, ki je opredeljen v pravilniku o postopkih. Obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije (v nadaljevanju: MSA) se določi na letni ravni, in sicer na temelju predloženih letnih finančnih načrtov in po postopku, ki je določen v točki b) naslednjega podpoglavja.

II. Elementi ocenjevanja

a. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalnik in merila) prijav so določeni v Tabeli I.

Tabela I: Ocenjevanje prijav infrastrukturnih programov
 

Kriterij	Št. kriterija iz 77. člena pravilnika	Kazalniki in merila	Točke	Vir
Kakovost izvedene podporne dejavnosti	7	Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa (kazalnik 7.1.)	0 - 5	ARRS-RI-IP-VP
		Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 7.2.)	0 - 5
		Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 7.3.)	0 - 5
		Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 7.4.)	0 - 5
		Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 7.5.)	0 - 5
Kakovost prijave podporne dejavnosti	9	Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 9.1.)	0 - 5	ARRS-RI-IP-JR-Prijava
		Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 9.2.)	0 - 5
		Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 9.3.)	0 - 5
		Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 9.4.)	0 - 5
Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja	6	Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije (kazalnik 6.10.)	0 - 5	ARRS-RI-IP-JR-Prijava

b. Postopek pri določitvi obsega sofinanciranja MSA

Obseg sofinanciranja MSA se določi na letni ravni na temelju predloženih letnih finančnih načrtov RO. RO vsako leto predložijo letni finančni načrt, katerega sestavni del je tudi vsebinski program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter letno finančno poročilo izvajanja IP za preteklo leto.

Strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, na temelju predloženih finančnih načrtov za IP in letnega finančnega poročila izvajanja IP ter pregleda finančne realizacije MSA za IP in potreb po sredstvih sofinanciranja MSA v tekočem letu oblikuje predlog obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezno RO za tekoče leto.

Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede IP se praviloma ne spreminja. Pri oblikovanju predloga obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za tekoče leto strokovna komisija upošteva naslednje elemente:

1. Obseg MSA v predhodnem letu – izhodiščna sredstva: za nove IP največ povprečno vrednost MSA glede na obseg plačnega dela vseh IP v prejšnjem letu.
2. Vključenost v mednarodne infrastrukture ESFRI:
   Višina sofinanciranja za ESFRI je določena letno, skladno z izhodišči Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in je prevzeta v Programu dela ter finančnem načrtu ARRS za tekoče leto.
3. Dodatne potrebe zaradi izrednih dogodkov:
   RO lahko predložijo vlogo za povečanje sofinanciranja IP zaradi izrednih dogodkov. Strokovna komisija predlaga odobritev ali zavrnitev vloge na podlagi podane obrazložitve s strani RO, pri čemer upošteva razpoložljiva proračunska sredstva.
4. Ocena vmesnega poročila oziroma zaključnega poročila:
   Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljnjem besedilu: ZSV) na podlagi kriterijev in kazalnikov iz 77. člena pravilnika o postopkih obravnava vmesna poročila in vsebinske programe dela infrastrukturnih programov ter poda pisno vsebinsko oceno z opredelitvijo in utemeljitvijo, ali je obseg sofinanciranja MSA za infrastrukturni program za posamezno RO ustrezen, prenizek ali previsok.
   
   ZSV na podlagi obravnave predloženih vmesnih poročil, programov dela infrastrukturnih programov in prijav na javni razpis oziroma javni poziv, z »DA« ali »NE« ugotovi, ali se infrastrukturni program izvaja v skladu s cilji infrastrukturnega programa iz prijavne vloge ter poda negativno ali pozitivno oceno. Če ZSV negativno oceni delovanje infrastrukturnega programa, svojo oceno obrazloži, in lahko poda svoja priporočila za izboljšanje izvajanja infrastrukturnega programa. Agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo infrastrukturnega programa. RO lahko agenciji pošlje odzivno poročilo v največ 30 dneh od prejema priporočil ZSV.
    
5. Razpoložljivi obseg sredstev v tekočem letu

Pri izračunu strokovna komisija sešteje elemente iz 1., 3., in 4. točke in jih uskladi s skupnim razpoložljivim obsegom sredstev (element 5), nato element 2. točke prišteje upravičenim IP. Pri izračunu elementa 4:

• v primeru, ko je na podlagi obravnave ZSV sprejeta ocena, da je bilo sofinanciranje v preteklem obdobju prenizko, strokovna komisija za te IP predlaga enak % povečanja sofinanciranja, v skladu z razpoložljivim obsegom sredstev, pri čemer povečanje sofinanciranja ne sme presegati višine finančnega načrta IP;
• v primeru, da je bila na podlagi obravnave ZSV sprejeta ocena, da je bilo sofinanciranje IP v preteklem obdobju previsoko, lahko strokovna komisija za te IP predlaga enak % znižanja sofinanciranja MSA za tekoče leto, vendar ne več kot 20%.

Strokovna komisija pri oblikovanju predloga upošteva tudi letno finančno poročilo izvajanja IP za preteklo leto. V primeru, ko RO v skladu z Zakonom o računovodstvu izkazuje kratkoročno odložene prihodke v višini nad 30% lanskoletnega obsega sofinanciranja IP, lahko strokovna komisija predlaga, da se sofinanciranje MSA IP ne poveča, kljub razpoložljivim sredstvom za ta namen.

ZSA obravnava predlog strokovne komisije o obsegu sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za tekoče leto in sprejme predlog sklepa o obsegu sofinanciranja MSA IP za posamezne RO v tekočem letu. Na podlagi predloga ZSA direktor sprejme sklep o sofinanciranju MSA za izvajanje IP v RO.

ARRS obvesti RO o obsegu sofinanciranja MSA za izvajanje IP.

III. Elementi izvajanja

RO v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), pripravi predlog notranje porazdelitvi sredstev za sofinanciranje MSA med posamezne OE v tekočem letu, in ga posreduje ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO.

Enako velja za delitev FTE med OE ob odobritvi financiranja IP ter ob spremembi delitve FTE med OE tekom izvajanja IP.

Agencija upošteva delitev sredstev RO, po stroškovnih elementih MSA (neposredni stroški materiala in stroški storitev ter amortizacije) do višine razpoložljivih sredstev v finančnem načrtu agencije.
 

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
 

K. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja (kriterij, kazalniki in merila)

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterija »Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav«.

Za ocenjevanje po tem kriteriju se uporabljajo naslednji kazalniki in merila s pripadajočim številom točk, navedeni v Tabeli K1.

Tabela K1: Elementi ocenjevanja domačih periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij
 

Strokovna komisija izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik (seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen kazalnik. Skupaj je možno dobiti največ 100 točk.

Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se v:

• I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
• II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
• III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.

Prijavam uvrščenim v I. in II. kategorijo, se odobri sofinanciranje, prijavam uvrščenim v III. kategorijo se ne odobri sofinanciranje.

II. Višina sofinanciranja

Faktor sofinanciranja izračunane višine sofinanciranja prijave iz I. in II. kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot izhaja iz Tabele K2.

Tabela K2
 

Za izračun višine sofinanciranja se upoštevajo naslednji faktorji:

• število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
• naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske izdaje se upošteva obračunsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
• število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor C);
• priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
• faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele K2.

Znesek letnega sofinanciranja (v nadaljevanju ZLS) je produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D · O

ZLS ne more biti večji od 11.000,00 EUR.

III. Upravičeni stroški

Agencija sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk (lektoriranje, oblikovanje in urejanje, stroški odpošiljanja; v primeru izdaje na elektronskem mediju se sofinancira stroške lektoriranja ter oblikovanja in urejanja). Agencija ne sofinancira avtorskega honorarja piscev člankov.
 

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSEŽKOV

I. Elementi ocenjevanja
 

Prag za uvrstitev v sofinanciranje je najmanj 60 doseženih točk.

II. Upravičeni stroški

Agencija v okviru aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanstvenih dosežkov po kriterijih iz 170. člena pravilnika sofinancira, za namene na področju raziskovalne dejavnosti, ki so v 168. členu pravilnika opredeljeni v:

• prvi alineji: stroške v zvezi s promocijskimi aktivnostmi, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci tudi iz zamejstva in živeči po svetu. Agencija sofinancira prevozne stroške za vodjo promocijske aktivnosti v višini mednarodnih prevoznih stroškov po najbolj ekonomični tarifi (najbolj ekonomičen način vključuje upoštevanje cene in porabe časa) ter strošek višine ene dnevnice, kot je določeno z uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov. Agencija ne financira stroške nočnin ter kotizacij na kongresu, srečanju ali simpoziju. Pri izračunu upošteva razpoložljiva finančna sredstva, v kolikor vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev;
• drugi alineji: stroške delovanja ustanov ali združenj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
• tretji alineji: stroške delovanja združenj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
• četrti alineji: stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo slovenske znanosti.

Agencija za namene iz 2 in 3 alineje sofinancira stroške nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, organizacije dogodkov, promocije in oglaševanja, prevozne stroške in stroške dnevnic, produkcijske stroške, stroške zunanjih izvajalcev (npr. delo preko študentskega servisa).

Za namene iz 3 alineje agencija sofinancira tudi stroške plač in druge stroške dela zaposlenih, ki se neposredno nanašajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 4 alineje sofinancira produkcijske stroške, stroške nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, stroške zunanjih izvajalcev (npr. delo preko študentskega servisa), ki se neposredno nanašajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 2, 3, in 4 alineje ne sofinancira stroškov investicij in nakupa osnovnih sredstev (oprema, nepremičnine) ter stroškov vzdrževanja že obstoječih sistemov za promocijo slovenske znanosti. Stroški za reprezentanco izključno za prijavitelje promocijske aktivnosti niso upravičeni. Kot upravičeni stroški se štejejo le stroški za običajno pogostitev (v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance, Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem promocijske aktivnosti.
 

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi dveh kriterijev, in sicer:

1. Znanstvena odličnost raziskovalca (avtorja),
2. Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije.

Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju A. Znanstvena odličnost raziskovalca (avtorja) se uporablja kazalnik - Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A^1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti. Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju B. Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije se uporablja kazalnik Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A^1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti.

Tabela M1: Elementi ocenjevanja znanstvenih monografij
 

Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 30,00 točk) in kriteriju B (možnih 30,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi katere se dodeli točke (0,00-30,00) skladno z določili iz Tabele M1. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo točke samo prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in se deli s številom 2.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri agenciji, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.

II. Višina sofinanciranja

1. Uvrstitev v kategorije glede na dosežene točke

Posamezna prijava lahko doseže največ 60,00 točk. Na podlagi doseženih točk se prijavo uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer:

• I. kategorija: prijave, ocenjene nad 30,00 in do 60,00 točk;
• II. kategorija: prijave, ocenjene med 21,00 in 30,00 točkami;
• III. kategorija: prijave, ocenjene z manj kot 21,00 točkami.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prvi dve kategoriji, se odobri sofinanciranje in sicer:

• I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani sofinancirani znesek;
• II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani sofinancirani znesek.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v III. kategorijo, se ne odobri sofinanciranja.

2. Normativi za izračun zneska sofinanciranja

Za izračun višine sredstev za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij se upoštevajo naslednji finančno opredeljeni elementi:

Tabela M2: Vrste stroškov in pripadajoče vrednosti
 

Vrste stroškov	Vrednost na enoto v EUR
tisk in vezava	0,20 EUR na avtorsko polo (a)
oblikovanje in računalniški prelom	30 EUR na avtorsko polo (b)
lektoriranje	40  EUR na avtorsko polo (c)
stroški prevoda monografije tujega avtorja v slovenski jezik	270 EUR na avtorsko polo (d)
stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik	350 EUR na avtorsko polo (e)
lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)	60 EUR na avtorsko polo (f)

3. Izračun zneska sofinanciranja

Znesek sofinanciranja se izračuna na naslednji način:

Tabela M3: Formule za izračun zneska sofinanciranja
 

znanstvena monografija	((št. avtorskih pol × naklada × a) + (št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije
prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik	((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik	((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije ali ((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
digitalna izdaja znanstvene monografije	((št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol × c) ) x pripadajoč % delež kategorije

Opomba:Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli M2.

Agencija sofinancira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. Sofinancirani znesek lahko znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografij

III. Upravičeni stroški

Agencija bo izbranim prijaviteljem sofinancirala naslednje stroške:

1. znanstvene monografije ter kritične izdaje virov s spremno študijo in komentarjem:
   stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma), stroški lektoriranja.
    
2. prevod znanstvenih monografij tujih avtorjev v slovenski jezik:
   stroški prevajanja.
    
3. prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik:
   stroški prevajanja oziroma stroški lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že napisana v tujem jeziku.
    
4. digitalna izdaja monografije:
   stroški priprave rokopisa za digitalno objavo, stroški lektoriranja.

Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.

Agencija v primeru prijave prevoda znanstvene monografije istega avtorja v več tujih jezikov sofinancira prevod le v en tuji jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja le-ta že napisal v tujem jeziku, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.
 

N. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ

Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij je kot priloga sestavni del te metodologije.
 

Priloga:

• Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij:
  • Sifrant-podrocja.pdf  (format Acrobat, KB)

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014 vsebuje naslednjo končno določbo:

"K. Veljavnost metodologije

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 02.02.2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-21 z dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št.  6319-2/2013-24 z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-26 z dne 4. 3. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-29, z dne 29. 9. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-31, z dne 7.11. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-32, z dne 21.11. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"5.

Te spremembe in dopolnitve Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-33, z dne 6. 2. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-34, z dne 23. 3. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

 Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-35, z dne 13. 4. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-36, z dne 8. 5. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"6.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-37, z dne 5. 6. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-39, z dne 11. 12. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"6.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-40, z dne 22. 1. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-41, z dne 1. 2. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-42, z dne 19. 2. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-43, z dne 5. 3. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-44, z dne 14. 5. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-45, z dne 20. 6. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-46, z dne 9. 7. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-47, z dne 17. 8. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-48, z dne 18. 10. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-49, z dne 19. 11. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-50, z dne 17. 12. 2018, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-51, z dne 4. 2. 2019, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-52, z dne 18. 2. 2019, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-53, z dne 13 5. 2019, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-54, z dne 14  10. 2019, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."