| 
              
              
                | Zakoni, predpisi, normativni akti |  
                | Veljavni akti |  
                |  |  |  Na podlagi 28. člena
Sklepa o ustanovitvi Javne agencije 
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 
105/10) je Znanstveni svet Javne 
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 16. seji dne 10. 10. 2016 
sprejel  Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav 
za razpise1.  V Metodologiji ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-25 
z dne 25. 1. 2016 (uradno prečiščeno besedilo št. 3), št. 6319-2/2013-26 z dne 4. 
3. 2016, št. 6319-2/2013-27 z dne 4. 3. 2016 in št. 6319-2/2013-29 z dne 26. 9. 
2016, se v KAZALU pod poglavjem C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM dodajo naslovi 
podpoglavji, ki se glasijo: »I. Splošno II. Parametri za določitev števila mentorskih 
mest III. Izračun števila mentorskih mest IV. Določitev števila mentorskih mest 
po programskih skupinah za obravnavano telo«.  2.  Besedilo poglavja C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM se spremeni tako se glasi: »I.  Splošno Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka 
v treh fazah. V prvi fazi strokovna služba ARRS za vse raziskovalne programe izračuna 
povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število 
mentorskih mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko 
skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki 
so se pričeli izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 
do izteka obdobja financiranja. Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju 
metodologije. Rezultati izračunov (povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni 
program in na raziskovalno področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni 
program v obdobju financiranja) niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo 
na podlagi izračunov določi število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za 
obravnavano leto, število mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu 
in okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega 
programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov sporočijo 
kandidate za mentorje, skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino 
ter ob upoštevanju metodologije in 109. člena pravilnika o postopkih.  Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki 
ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno 
raziskovalno področje.  II. Parametri za določitev števila mentorskih mest  Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega 
programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri 
se izvaja raziskovalni program, ter glede na število razpisanih mest na vedo.
 Ocena kakovosti raziskovalnega programa  Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja 
raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno 
razvrščeni v štiri skupine: A, B, C in D. Kakovost raziskovalnega programa je izražena 
s faktorjem fL:  
	
		
			| Skupina | Skupna ocena raz. programa | Faktor povezan s številom let
 raz. programa-fL
 |  
			| A | od 23,00 do 25,00 | 1,2 |  
			| B | od 20,76 do 22,99 | 1,0 |  
			| C | od 16,51 do 20,75 | 0,8 |  
			| D | od 14,00 do 16,50 | 0,6 |  Velikost programske skupine  Velikost programske skupine je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega 
programa v FTE (Spr).  Tip raziskovalne organizacije  Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne 
programe, se po tipu delijo na:  
	visokošolske zavode oziroma univerze in raziskovalne organizacije, ki so 
	klinične bolnišnice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v 
	nadaljevanju: klinike) ter druge raziskovalne organizacije.  Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna 
organizacija raziskovalnega programa.  Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije 
odraža razlike v velikosti raziskovalnih programov med visokošolskimi zavodi oziroma 
univerzami in klinikami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ker so te razlike 
med vedami različne, je faktor določen po vedah.  
	
	
		
			| Veda | Faktor inštitucije - fI
 |  
			| Naravoslovje | 2,5 |  
			| Tehnika | 1,9 |  
			| Medicina | 1 |  
			| Biotehnika | 1 |  
			| Družboslovje | 2,3 |  
			| Humanistika | 2,5 |  III. Izračun števila mentorskih mest  Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L, se izračuna 
po naslednji enačbi:  
 Nv - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, 
ko je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava 
s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo 
razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.  fL - faktor, povezan s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega 
programa  fI - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije  Spr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.  Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi. Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja 
raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja 
za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015, se izračuna 
tako, da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na 
programsko skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L), 
za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa 
pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko 
skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.  Okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih področjih znotraj 
vede je vsota letnega povprečnega števila mentorskih mest po raziskovalnih programih 
na posameznem raziskovalnem področju znotraj vede.  IV. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano 
leto  Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi 
vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko 
skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:  
	za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje 
	na dve decimalki natančno, upošteva razliko med izračunanimi in dodeljenimi mentorskimi mesti na raziskovalno 
	področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno 
	leto. Malus in bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu številu mentorskih 
	mest po raziskovalnih področjih, določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom 
	(matematično zaokroži navzgor oziroma navzdol),v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij 
	enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest, da bi 
	bila možna dodelitev mentorskega mesta vseh raziskovalnim programom, se pri 
	določitvi mentorskega mesta raziskovalnemu področju upošteva delež raziskovalnih 
	programov na področju, ki so uvrščeni v skupino A (t. j. delež raziskovalnih 
	programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 23,00 do 25,00). Če na raziskovalnih 
	področjih ni raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino A, se upošteva delež 
	raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino B (t. j. delež raziskovalnih programov, 
	ki imajo skupno oceno v razponu od 20,76 do 22,99), določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku 
	dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.  Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih 
področjih, na podlagi:  
	določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino, 
	zaokroženega na dve decimalki ter upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest 
	na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem 
	pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se odšteje oziroma prišteje k 
	izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino. Mentorsko mesto se dodeli programski skupini z višjim izračunanim 
povprečnim letnim številom mentorskih mest z upoštevanim malusom oziroma bonusom 
iz predhodnega leta.  Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov 
oziroma bonusov pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko 
skupino enako vrednost, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini 
z višjo skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa.  Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma 
bonus, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino 
v prihodnjem letu.  Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, 
ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.  V. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za 
čas trajanja raziskovalnega programa  Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino 
za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli 
izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje 
od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.  Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas 
trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:
 
	če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega 
	programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim 
	skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa, če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega 
	programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest 
	programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,
	če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega 
	programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih 
	mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med 
	spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno 
	telo uporabi izraz »do 1«), če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega 
	programa za 0,76 ali 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih 
	mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.
	 Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega 
programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, 
da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja 
raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za 
posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.«
 3.  Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji 
dan po objavi na spletni strani ARRS.   Št.: 6319-2/2013-30
 Ljubljana, 10. 10. 2016
 Prof. dr. Marko Topič, predsednik Znanstvenega sveta agencije
 |