Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije |
Odziv Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na članek »V senci administrativnega mrka slovenske znanosti« objavljen v Sobotni prilogi časopisa Delo, v soboto, 26. novembra 2022 |
|
|
V Sobotni prilogi časopisa Delo je bil v soboto, 26. novembra
2022, objavljen članek z naslovom »V senci administrativnega mrka slovenske
znanosti«, v katerem avtor Oto Luthar navaja nekatere napačne trditve v zvezi z
delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v
nadaljevanju: agencija). V izogib nadaljnjim nejasnostim agencija podaja odziv
na navedbe.
Avtor med hujšimi strukturnimi napakami obstoječega sistema
strokovnega vrednotenja predlogov za projekte in programe navaja:
- »Nezadostna skrb za dobre recenzentke in recenzente oz. prepričanje,
da bi te morali zagotoviti predvsem raziskovalke oziroma raziskovalci. …
Vztrajno angažiranje dokazano slabih oz. nekompetentnih ali celo
kompromitiranih recenzentk in recenzentov. … Spremembe je treba doseči pri
načinu izbire projektnih predlogov. In prav zato ti izvajalci (ali
koordinatorji) evalvacije ne morejo biti obstoječi vodje programskih skupin,
oddelkov, laboratorijev ali ustanov.«
Poudarjamo, da prav vse recenzentke in recenzente zagotovijo
raziskovalke oziroma raziskovalci. Bazo recenzentov primarno dopolnjujejo člani
Znanstvenih svetov ved (v nadaljevanju: ZSV), ki jih imenuje Znanstveni svet
agencije. Vzdrževanje, posodabljanje in širitev te baze pa je zahtevno opravilo.
Načrtujemo dodatne možnosti izbire recenzentov tudi preko ustreznih elektronskih
aplikacij, kot jih uporabljata na primer Evropski raziskovalni svet (v
nadaljevanju: ERC) in avstrijska agencija (v nadaljevanju: FWF). Pri projektnem
razpisu v postopku ne sodelujejo vodje programskih skupin, kot napačno navaja
avtor, ampak že ves čas vodijo ocenjevanje izkušeni upokojeni raziskovalci, da
bi se v kar največji meri izognili konfliktu interesov. Avtor navaja tudi, da
agencija vztrajno angažira dokazano slabe oz. nekompetentne ali celo
kompromitirane recenzentke in recenzente. Poudarjamo, da avtor z nobenim
postopkom ni dokazal nekompetentnosti ali celo kompromitiranosti recenzentk in
recenzentov in je takšna izjava za njih pavšalna in žaljiva.
Poudarjamo tudi, da so z uveljavitvijo Zakona o
znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID)
raziskovalni programi preneseni v odločanje in upravljanje prejemnikom
stabilnega financiranja, ki bodo za obravnavo novih raziskovalnih programov
lahko samostojno vzpostavili recenzentski sistem. Evalvacije raziskovalnih
programov izvaja agencija periodično na obdobje šestih let.
- »Neverjeten razkorak med vsebinskimi in numeričnimi ocenami.«
V svoji oceni recenzenti navedejo numerično oceno in jo obrazložijo z
vsebinskimi argumenti; merodajna je numerična ocena. Pri tisoč recenzijah je
zelo težko zagotoviti popolnost vseh izjav. V zvezi s tem bo izboljšavo
recenzentskega postopka prinesla tudi uvedba znanstvenih urednikov, kot to
določata ZZrID in predlog splošnega akta. S tem bo zagotovljen neodvisni
strokovni nadzor nad konsistentnostjo izjav v ocenah raziskovalnih projektov.
»Neverjetnost« razkoraka, ki jo omenja avtor, pa bo ostala stvar osebne presoje.
-
- »Slaba in nezadostna komunikacija med agencijo in recenzentkami in
recenzenti – na zadnjem razpisu so nekaterim celo pozabili poslati angleško
verzijo vloge.«
Dejstvo je, da na predzadnjem razpisu agencija ni pozabila recenzentom
poslati angleške verzije vloge, ampak je prišlo do napake v informacijskem
sistemu, ki je poslal slovensko namesto angleške različice, kar je bilo takoj po
ugotovitvi odpravljeno in so bile recenzentom poslane v ocenjevanje angleške
različice. Informacijski sistem agencije je bil v tem delu že prenovljen in na
zadnjem razpisu do te napake ni prišlo.
- »Nekonsistentna metodologija izbora, ki se kaže predvsem v različnih
načinih sredinjenja izrazito dobrih in izrazito slabih ocen.«
Na agenciji se zavedamo, da je ocenjevanje raziskovanja in znanosti zahteven
proces, ki nikjer ne poteka brez težav in izzivov. Zato smo skupaj z drugimi
evropskimi državami pristopili k temeljiti reformi ocenjevanja (Signatories
– COARA). Načrtovana je izvedba zunanje evalvacije poslovanja agencije na
ključnih področjih dejavnosti. Predmet evalvacije bo tudi ustreznost
dodeljevanja recenzentov v obravnavanih evalvacijskih postopkih.
prof. dr. Mitja Lainščak, direktor
|