Odprta znanost

Predstavitev

1. Kaj je odprta znanost

Odprta znanost je sodoben pristop znanstvenoraziskovalnega dela in razširjanja njegovih rezultatov (znanja, vedenja) na pregleden in sodelovalen način. Odpiranje znanosti preko čim hitrejše izmenjave informacij in znanja med raziskovalci povečuje možnosti za hitrejši napredek v znanosti.

Namen odprte znanosti je tudi povečanje vloge znanstvenih dognanj pri sprejemanju družbenih odločitev, zato je pomembno, da so znanstvena spoznanja ljudem približana sproti in na ustrezen način.

Odprta znanost predstavlja del celovitih in obsežnih sprememb znanstvenoraziskovalnega dela v Evropski skupnosti. Gre za skupek politik, usmeritev, priporočil, procesov, metod, praks in tehnologij, ki določajo temeljna načela in bistvene značilnosti odprte znanosti.

Temeljna načela odprte znanosti so:

  • takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez naročniških omejitev;
     
  • deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo raziskovalci uporabljajo pri svojem delu;
     
  • transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov;
     
  • omogočanje ponovne rabe raziskovalnih podatkov;
     
  • spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela;
     
  • spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo;
     
  • spodbujanje praks odprte znanosti na drugih področjih, kot sta npr. izobraževanje in kultura;
     
  • spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti.

Nekaj terminoloških definicij odprte znanosti

  • Odprti dostop - brezplačni dostop do celotne vsebine digitalnih objektov na svetovnem spletu na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju, pri čemer so avtorske pravice urejene v skladu z izbrano licenco.
     
  • Diamantni odprti dostop - model znanstvenega založništva, po katerem revije in platforme ne zaračunajo stroškov niti avtorjem niti bralcem.
     
  • Odprta koda - programska oprema, katere izvorna koda je javno dostopna in jo lahko kdorkoli brezplačno uporablja, preučuje, spreminja in distribuira.
     
  • Odprti podatki - podatki, označeni z licenco, ki določa pogoje uporabe, npr. ponovne uporabe in predelave.
     
  • Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki - dokument, ki določa, kako se zbirajo, hranijo, dokumentirajo, obdelajo in objavijo raziskovalni podatki.
     
  • Repozitorij - digitalni prostor za shranjevanje digitalnih objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ki omogočajo dostop do njih.
     

Priporočila ARIS za implementacijo odprte znanosti iz smernic Obzorja Evrope: Priporočila za implementacijo odprte znanosti
 

2. Slovenska zakonodaja odprte znanosti

2.1 Akcijski načrt za odprto znanost

V okviru uresničevanja ciljev Akcijskega načrta za odprto znanost se s financiranjem, usmerjanjem in spremljanjem raziskovalnih dejavnosti sistematično spodbuja odprt dostop do znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav, ter izvajanje drugih načel odprte znanosti, kot predpisuje zgoraj navedena uredba. ARIS tudi z izvajanjem aktivnosti ANOZ prispeva k razvoju ustreznih politik, podpornih mehanizmov in infrastrukturnih rešitev za dosledno, učinkovito in odgovorno uveljavljanje načel odprte znanosti ter s tem h krepitvi kakovosti, transparentnosti in družbenega vpliva znanstvenoraziskovalnega dela. Že izvedene aktivnosti ANOZ so:

  • A6.2.3/2.2: Zagotovitev sredstev za zagotavljanje financiranja APC-jev v primeru objav v zlatih revijah, na platformah za odprte objave, za objave v revijah preoblikovalnih pogodb, kjer avtorji niso zaposleni na ustanovah, ki so članice konzorcijev s preoblikovalnimi pogodbami ter v revijah, kjer založniki ne omogočajo preoblikovalne pogodbe.
     
  • A6.2.3/2.6: Dopolnitev tipologije dokumentov za vodenje bibliografij v sistemu COBISS za vse vrste digitalnih objektov.
     
  • A6.2.3/2.9: Dogovor med ARIS in ORE (»Open Research Europe«, odprtodostopna založniška platforma), ki omogoča slovenskim raziskovalcem odprtodostopno objavljanje znanstvenih publikacij iz ARIS financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
     
  • A6.2.6/5.1: Prilagoditev pravilnikov in razpisov ARIS za sofinanciranje znanstvenih monografij in časopisov; obvezna odprto dostopna objava člankov in monografij, ki so sofinancirani iz javnih virov v skladu z ZZrID in Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.

 

3.  Področja odprte znanosti

3.1 Odprti dostop

Odprti dostop pomeni brezplačen dostop do celote rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic s prostimi licencami, kjer imajo uporabniki pravice, da vsebino poleg branja, shranitve in izpisa tudi razmnožujejo, uporabljajo, razširjajo, prenašajo ter javno prikazujejo, kot tudi izdelujejo in razširjajo izpeljana dela v kateremkoli digitalnem mediju in za katerikoli odgovoren namen.

Odprti dostop do znanstvenih publikacij pomeni brezplačno dostopnost besedila publikacije na svetovnem spletu na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju. Avtor pri tem obdrži materialne avtorske pravice in je pri objavi publikacije založniku dovolil objavo. Pogoji uporabe publikacije so označeni z licencami, najpogosteje so to Creative Commons (CC) licence. Večinoma jih določi avtor sam ali pa založnik v svoji založniški politiki.

Specifike objavljanja znanstvenih člankov v odprtem dostopu v letih 2018-2023 https://www.aris-rs.si/sl/dostop/objava-clankov.asp

Raziskovalni podatki so opredeljeni kot zapisi o dejstvih (številčni podatki, besedilni, zvočni in slikovni zapisi) … ), ki so pridobljeni z različnimi metodami in predstavljajo osnovno podlago za znanstveno raziskovanje in ki v okviru znanstvene skupnosti veljajo kot ustrezno sredstvo za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj.

Ravnanje z raziskovalnimi podatki zajema načrtovanje, zbiranje, shranjevanje, dokumentiranje, varovanje in dolgoročno ohranjanje raziskovalnih podatkov ter omogočanje njihove ponovne uporabe. Pri tem se upoštevajo načela FAIR, ki določajo, da morajo biti podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. Ključno orodje za sistematično ravnanje z raziskovalnimi podatki je načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, v katerem so opredeljeni postopki upravljanja podatkov skozi celoten življenjski cikel raziskave.

Razmah odprtega dostopa so zelo spodbudile (mednarodne) deklaracije in zaveze, kot so na primer:

Politike odprtega dostopa in pomembne povezave odprte znanosti

3.2 Odprtost znanstvenoraziskovalne infrastrukture in opreme


V Sloveniji je trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine s področij znanosti, umetnosti in kulture v digitalni obliki omogočeno v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), ki predstavlja pomemben del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese.

 

3.3 Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela

Zavezujoči sklepi Sveta EU o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in izvedbi odprte znanosti: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10126-2022-INIT/en/pdf.

Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela opredeljujeta Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. ARIS skladno z njima pripravlja podrobnejše specifikacije in usmeritve, gl.:

 

3.4 Občanska znanost in komuniciranje znanosti

Občanska znanost predstavlja znanstvenoraziskovalni pristop, ki vključuje aktivno sodelovanje neprofesionalnih raziskovalcev v vseh fazah raziskovalnega procesa.

ARIS izvaja aktivnosti Akcijskega načrta za odprto znanost, namenjene sofinanciranju aktivnosti občanske znanosti prek javnega razpisa, ki je bil prvič izveden leta 2025 in bo potekal do leta 2030.

 

4.  Razpisi in pozivi

Sektor za odprto znanost ARIS pokriva naslednje javne razpise in poziv:

V razpis za (so)financiranje v letih 2025-2026 (objavljen leta 2024) so bile dodane zahteve iz Uredbe, da morajo uredništva znanstvenih založb objaviti pravila o shranjevanju raziskovalnih podatkov, obravnavanih v člankih, in o dostopnosti orodij za analizo podatkov in drugih raziskovalnih rezultatov ter zahtevati njihovo citiranje v seznamih virov na koncu člankov. Pri izpolnjevanju teh zahtev bodo založnikom lahko v pomoč smernice za oblikovanje politik znanstvenih založb glede navajanja raziskovalnih podatkov v znanstvenih publikacijah in zagotavljanja dostopa do primarnih podatkov, uporabljenih v člankih, ki jih je v okviru izvajanja aktivnosti ANOZ pripravilo Slovensko vozlišče mednarodnega združenja RDA (Research Data Alliance). Smernice so dostopne na povezavi: https://zenodo.org/records/18404907

  • Javni razpis za (so)financiranje aktivnosti popularizacije in komuniciranja znanosti
     
  • Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti osrednjih specializiranih informacijskih centrov za raziskovalno dejavnost
     
  • Poziv za zbiranje podatkov o vpetosti članov in članic programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS – A3

Sektor za odprto znanost ARIS vodi tudi naslednje postopke (so)financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti:
 

  • Nakupi mednarodne znanstvene literature
     
  • Projekti IP izven stabilnega financiranja
     
  • Projekti NRRP/ESFRI
     
  • Financiranje po t. i. neposrednih pogodbah na osnovi ANOZ in financiranje projekta SPOZNAJ2


5.  Druge mednarodne povezave in smernice

ARIS je članica naslednjih mednarodnih integracij

Evropski raziskovalni prostor

Uporabne povezave za raziskovalce