V časopisu Dnevnik, v prispevku z naslovom »Raziskovalci poslancem: Sprejmite zakon!«, objavljenem dne 21. 2. 2020, je v zaključku zapisan odstavek: »Edini pomembnejši deležnik, ki ne poziva k čimprejšnjemu sprejemu zakona, je agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), torej organizacija, ki deli raziskovalni denar. Moti jih, da jim predlog napoveduje restriktivno zaposlovanje ter izredno skrajšanje trajanja mandata ključnih organov agencije, pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja ARRS József Györkös.«

Avtor in avtorica sta se v prispevku osredotočila zgolj na izsek odgovora, ki smo ga posredovali, v delu pa navedba ni tako natančna, kot bi po mnenju ARRS pri tako občutljivi in pomembni tematiki morala biti. Predlog zakona namreč ne napoveduje restriktivnega zaposlovanja, temveč agencija poudarja, da je z obstoječo strukturo in številom zaposlenih izvedba načel zakona težko predstavljiva.

Agencija je dolžna skrbeti za izvedljivost in pravočasno predvideti posledice aktov v sprejemanju, zato v nadaljevanju objavljamo celoten vsebinski del dopisa, ki je bil na novinarsko vprašanje posredovan časniku Dnevnik.

»ARRS je bila kot ena izmed članic delovne skupine aktivno udeležena v postopku priprave zakona, pri čemer smo prednostno poskušali uveljaviti:

• predvidljivost financiranja raziskovalne dejavnosti, usklajeno z nacionalnimi strateškimi cilji,
• primerno zaščito anonimnosti recenzentov,
• primerno podlago za postopke ocenjevanja in vrednotenja raziskovalne dejavnosti,
• jasno in izvedljivo opredelitev stabilnega financiranja.

V razpravi mnogih deležnikov smo posebej opozarjali na določene predloge rešitev, ki utegnejo otežiti delovanje agencije in bi bile po našem mnenju potrebne dodatne uskladitve:

• izredno skrajšanje trajanja in oblike mandata ključnih organov agencije (Znanstveni svet agencije in Upravni odbor agencije),
• izvedljivost določb zakona glede na izjemno restriktivno kadrovsko strukturo agencije (49 zaposlenih) in glede na časovno zahtevnost priprave, sprejemanja in uveljavitve podzakonskih aktov,
• zajeti je potrebno oceno finančnih posledic predloga zakona, ki v različici, ki jo je obravnaval SZT, v  tretjem poglavju prikazuje zgolj finančne posledice zagotavljanja  predvidenega obsega letne ravni proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ne obsega pa finančnih posledic zagotovitve potrebnih kadrovskih kapacitet uveljavitve in izvajanja predvidenih zakonskih rešitev na ravni agencije.«

Ana Jakopin, stiki z javnostmi