V prispevku z naslovom Harakiri jezikovne politike slovenskih univerz (Večer, 4. 7. 2019) je novinarka za iztočnico najverjetneje uporabila predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pristojnemu ministrstvu, da med drugimi ob spremembi zakona, ki ureja raziskovalno dejavnost, preuči, da bi lahko prijavitelji projektne predloge, ki jih ocenjujejo le tuji ocenjevalci, oddali samo v tujem jeziku. Lahko namreč zgolj predvidevamo, da se novinarka sklicuje na dopis, ki je bil poslan v zelo zgodnjem obdobju priprave sprememb takrat in še danes veljavnega Zakona o raziskovalni dejavnosti (v zadnji uradni različici, ki jo je pristojno ministrstvo objavilo na portalu e-demokracija, ima zakon naslov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti).

Predlog glede uporabe jezika je bil z ARRS poslan dne 4. januarja 2019, še preden se je sestala nova delovna skupina na ministrstvu, in je vseboval tudi pobudo za »možnost izvajanja razpisnih postopkov in evalvacij predlogov v angleškem jeziku«. Novinarka pa ob tem zanemari pomembna dejstva iz besedila pobude ARRS, v kateri so jasno navedeni tudi predlogi, kako zagotoviti ohranjanje in krepitev slovenskega jezika na področju znanosti. V časopisnem prispevku je tako žal izpuščen pomemben del obrazložitve, ki pravi, da bi za zagotavljanje ohranjanja ter dopolnjevanja strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku agencija kot dolžnost raziskovalcev ob prejetju javnih sredstev uvedla obvezo po tvorbi gesel v ustreznih slovarjih ter predpisala minimalno število objav tudi v slovenskem jeziku ne glede na znanstveno vedo. V časopisnem prispevku je navedena prevelika poenostavitev razlogov za predlog brez opisa okoliščin: »Baje bo to znatno pocenilo postopek«.

Delovanje agencije je urejeno z zakonom in z aktom ustanovitvi. Poudarjamo, da pobuda ARRS ni nastala samovoljno, temveč kot povzetek pobud v okviru odprtih in vedno tudi ne povsem usklajenih stališč na razpravah v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), razprav Znanstvenega sveta agencije (ZSA) in znanstvenoraziskovalnih svetov za posamezne vede. Odprto in z utemeljitvami opredeljeno soočanje mnenj je ob tako pomembnem dejanju, kot je sprememba zakonodaje na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti, nujno.

Informativno dodajamo, da agencija v obliki petih raziskovalnih programov dejavnost na znanstvenem področju slovenskega jezika v obdobju zadnjih desetih let financira v obsegu 10,5 mio EUR, dodatno, v obliki 37 temeljnih, aplikativnih ali podoktorskih raziskovalnih projektov pa v istem obdobju v obsegu 5,95 mio EUR. Za izvajanje jezikovne politike je med dejavnostmi ARRS nedvomno pomembno tudi sofinanciranje znanstvene in poljudne periodike (6,8 mio EUR v zadnjih desetih letih) ter znanstvenih monografij in njihovih prevodov (1,9 mio EUR v zadnjih desetih letih). Agencija aktivno sodeluje tudi pri Medresorski delovni skupini za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije in v okviru delovanja omenjene skupine tudi pri pripravi vsakoletnega Poročila o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018.