ARIS in Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) sta objavila poenotene splošne akte o raziskovalnih nazivih in nazivih na področju visokega šolstva, v katerih se oddaljita od pomena kvantitativnega ocenjevanja za namene kariernega napredovanja raziskovalcev. Habilitacijska merila posameznih javnih raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: JRO) še vedno slonijo na merilih raziskovalne uspešnosti, ki jih je za svoje pretekle potrebe postavil ARIS oz. njegov predhodnik ARRS (ocene A1, A', A" in A1/2). Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23, v nadaljevanju: uredba) v 10. členu izrecno določa, da mora financer vrednotiti bistvene vsebinske dosežke znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesta objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika. Izvolitveni postopki na JRO skladno s pravkar sprejetim Splošnim aktom o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 92/24) morajo temeljiti na kvalitativnih ocenah, torej vsebini in pomenu raziskav, in ne na kvantitativnih elementih.

Ob tem želimo poudariti, da ARIS od maja 2024 kvantitativnih ocen, ki merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, torej objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A', A" in A1/2), in izhajajo iz Bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti (Priloga 1 Metodologije kvantitativnega vrednotenja in ocenjevanja znanstvenoraziskovalnega dela (št. 6319-19/2024-2, z dne 29. 10. 2024, v nadaljevanju: bibliografska merila)), pri evalvacijskih postopkih prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov ne uporablja več.

Kvantitativne ocene raziskovalcev (torej v prejšnjem odstavku navedene ocene), ne vplivajo na izbor prijav za (so)financiranje. ARIS je z ukinitvijo pomena kvantitativne ocene sledil uredbi.

Postopek, v katerem se omenjena kvantitativna ocena na ARIS še upošteva, je pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo, pri javni razpisih pa gre omeniti še javna razpisa za (so)financiranje izdajanja znanstvenih monografij ter za (so)financiranje aktivnosti popularizacije znanosti.

V pripravi je sicer sprememba bibliografskih meril, ki odraža spremembe v bazi Journal Citation Reports za leto 2023 (v nadaljevanju: JCR), ki jih je izdajatelj baze Clarivate napovedoval že dalj časa. Predvsem gre za spremembe pri določenih revijah, ki so indeksirane v bazah Arts & Humanities Citation Index (A&HCI) ter Emerging Sources Citation Index (ESCI), saj so se v bazo JCR začele uvrščati v četrtine glede na faktor vpliva. Na Institutu informacijskih znanosti (v nadaljevanju IZUM) so spremembo v bazi JCR zaznali ter nadalje pripravili predlog sprememb bibliografskih meril.

Predlog sprememb je že bil obravnavan na seji znanstvenega sveta ARIS (v nadaljevanju: ZSA), ki je predlagal obravnavo na Znanstvenoraziskovalnih svetih ved (v nadaljevanju: ZSV). Obravnave na ZSV že potekajo in bodo zaključene v novembru, nato bo sledila ponovna obravnava na ZSA. Točne časovnice spremembe bibliografskih meril v tem hipu ne moremo podati. Ker pa bo predhodno potrebno spremeniti še Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22 in 92/24), bo sprememba predvidoma implementirana in vidna v sistemu IZUM šele v naslednjem letu. V prehodnem času bodo revije v bazi JCR vidne, ne bodo pa vrednotene.

Spremembe bibliografskih meril, ki bodo sprejete in implementirane v sistemu IZUM, imajo vpliv na vrednotenje znanstvenih prispevkov, vendar želimo ob tem še enkrat poudariti, da je prihodnost evalvacije znanstvenoraziskovalnega dela v njegovi kvaliteti in ne v upoštevanju mesta objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika.