Visokošolski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: VSS) je 16. avgusta 2021 organom ARRS naslovil javni poziv, v katerem izpostavlja nekaj kritičnih stališč v zvezi z delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter ob tem zastavlja nekaj vprašanj.

Upravni odbor agencije, Znanstveni svet agencije in direktor agencije (v nadaljevanju: organi ARRS) se opredeljujemo do stališč sindikata in v nadaljevanju odgovarjamo na vprašanja.

Uvodoma navajamo, da verjamemo v nujnost dialoga na vseh nivojih, tako znotraj organov ARRS, med njimi ter med ARRS in deležniki. Različni pogledi deležnikov in tudi konstruktivno opozarjanje na napake lahko privedejo do izboljšav sistema, kar nam je v skupnem interesu. Seveda ni potrebno, da se z vsemi mnenji strinjamo, neizkazanim in neresničnim navedbam pa nasprotujemo in jih obsojamo.

Med slednje sodijo navedbe VSS, da ARRS ne obvladuje navzkrižja interesov na vseh stopnjah evalvacijskih postopkov, kakor tudi navedbe o veliki svobodi pri delovanju »zanesljivih« kadrov pri podeljevanju javnih sredstev. ARRS pri svojem delovanju sledi določilom normativnih aktov, ki omenjena področja nasprotja interesov in postopkov javnih pozivov in javnih razpisov ARRS natančno urejajo. Omenjene navedbe smo v preteklosti že večkrat argumentirano javno zavrnili (objavljeno tudi v Medijskem zrcalu, spletna stran ARRS). Ponovno poudarjamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije, ki je pristojna za ovrednotenje nasprotja interesov, leta 2019 pregledala postopke projektnega razpisa in bila mnenja, da je področje konflikta interesa v pravnih aktih ARRS ustrezno urejeno (mnenje z dne 10. 6. 2019).

Glede navedbe, cit: »Dolgoletni direktor novega mandata sicer ni dobil, prav tako je vlada zavrnila nekatere druge kandidature, vendar je zadnjo kljub dobronamernim opozorilom znanstvene skupnosti potrdila. Z njo je omogočila kontinuiteto obstoječega stanja, obenem pa v delovanje ARRS vnesla nove negotovosti. Dokaz je po nepotrebnem sproženi informacijski mrk, ki poraja tudi vprašanja o razlogih za predčasno menjavo zunanjega izvajalca na informacijskem področju«, pojasnjujemo, da informacije o omenjenih zavrnitvah drugih kandidatov s strani vlade nimamo, razloge za nestrinjanje s stališčem glede nastopa »informacijskega mrka« pa podrobneje pojasnjujemo v nadaljevanju (odgovor na vprašanje št. 2.).

V zvezi z izvedbo letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov je ARRS javnosti že pojasnila zaplet, ki ga obžaluje. Pri 69 prijavah so bile žal zaradi tehnične napake recenzentom poslane priloge v slovenskem namesto v angleškem jeziku. ARRS se je po prejemu opozoril o napakah odzvala tako, da je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri posredovanju dokumentacije, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje. Prav tako je ARRS natančno preverila posredovano gradivo in ugotovila, da se v nobenem primeru ni zgodilo, da ocenjevalec ne bi prejel ne slovenske ne angleške verzije vsebine projekta, temveč samo obrazec. Za navedeno trditev sindikat ne poda nobene konkretne informacije ali dokumenta, na podlagi katerih bi bil upravičen do takega očitka.

Na zastavljena vprašanja odgovarjamo:

1. Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

Sprejemanje strokovnih izhodišč za ureditev evalvacijskih postopkov, njihova koordinacija in organizacija je v pristojnosti Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju: ZSA). ZSA se zaveda pomembnosti tega področja in mu namenja veliko pozornosti. ARRS na predlog ZSA kontinuirano prenavlja evalvacijske postopke, pri čemer se naslanja tudi na predloge deležnikov.

Tako je ARRS že uvedla številne izboljšave evalvacijskih postopkov v smeri izboljšanja primerljivosti z agencijami v znanstveno najrazvitejših državah. Da je ARRS vzpostavila evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav, je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS v poročilu z dne 25. 4. 2019. Med najpomembnejšimi so premik k vsebinskemu namesto kvantitativnemu vrednotenju projektov in programov, poenostavitve prijav in poročanja, uvedba usklajene evalvacijske ocene in enofazni razpisni postopek pri projektih.

Glede navedbe VSS o številnih površnih in neustreznih recenzijah prijav na vsakoletne projektne razpise pojasnjujemo, da je delo recenzentov neodvisno in zahtevno. ARRS skupaj s svojimi strokovnimi telesi poskuša pridobiti zadostno število tujih recenzentov za vedno večje število prijav na projektnih razpisih. Kljub kadrovski podhranjenosti ARRS v primerjavi s sorodnimi institucijami v Evropi, na katero opozarjamo že leta, si permanentno prizadevamo za visoko strokovnost delovanja ARRS ter kontinuirano višanje kakovosti razpisnih postopkov.

Upravni odbor agencije (v nadaljevanju: UO) meni, da je komuniciranje ARRS in vključevanje deležnikov potrebno temeljite prenove, kar naj bi naslovila nova komunikacijska strategija, ki je v pripravi. Poleg tega je UO mnenja, da potrebujemo mednarodno evalvacijo ARRS, saj je bila zadnja izvedena leta 2011. Tudi ta postopek je v teku.

V sklopu navedene evalvacije bomo predvidoma celovito analizirali tudi letošnji evalvacijski postopek. Dodatno izboljšanje recenzijskih postopkov bi omogočila uvedba tako imenovanih znanstvenih urednikov, ki bi že med recenzijskim postopkom opozarjali recenzente na posamezne neskladnosti. Tovrstna izpopolnitev postopka pa zahteva zagotovljene finančne in kadrovske vire.

2. Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

Navedba, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega, je neresnična.

UO je od začetka svojega mandata seznanjen s kritičnim pomanjkanjem kadrov na področju informatike (seje UO: 20. 11. 2019, 17. 4. 2020, 24. 9. 2020, 27. 1. 2021). Člani so bili obveščeni, da ARRS želi odpraviti tveganje, da so procesi odvisni od enega zaposlenega ter o potrebi prenosa zastarele tehnologije na modernejšo. Obveščeni so bili tudi, da ARRS zaradi stanja informacijskega sistema v februarju ni mogla pravočasno zagotoviti izplačil raziskovalni sferi. Prenova sistema je potrebna, kar se je potrdilo tudi na zadnjem projektnem razpisu. Prijave na ta razpis so prijavitelji oddali še preko starega informacijskega sistema, v katerem je prišlo do napake. ARRS s starim sistemom ne eksperimentira, niti ga ni ugasnila, pač pa vzporedno postopoma gradi nov sistem, s katerim odpravlja slabosti starega sistema.

Ocenjevanje prijav je potekalo v novem informacijskem sistemu brez težav. Nov sistem ARRS gradi stopenjsko, tako načrtuje, da bo letošnji jesenski projektni razpis že v celoti potekal v novem sistemu.

3. Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

Recenzenti so imenovani v okviru ekspertnega sistema ARRS na temelju predlogov strokovnih teles. V razpisnem postopku za sofinanciranje raziskovalnih projektov je vgrajena možnost odziva vodij prijav projektov na poročilo recenzentov prav z namenom morebitnih opozoril na potencialne napake. Ko je ARRS prejela opozorila o napakah, je vse vloge, pri katerih je prišlo do napake pri pripravi evalvacijskega gradiva, posredovala recenzentom v ponovno ocenjevanje s pojasnilom, da je do napake prišlo na strani informacijskega sistema ARRS, ne na strani prijaviteljev.

Vloge je ARRS poslala istim recenzentom, ker ne obstaja nobena pravna podlaga, da bi lahko v teku postopka menjali organe oziroma subjekte, ki so pristojni za izvedbo posameznih postopkov, razen če iz objektivnih razlogov ne morejo izvesti svojih nalog.

Kot strokovni, objektivni in neodvisni strokovnjaki so recenzenti za ponovno oceno prejeli novo gradivo in so morali novo oceno podati in obrazložiti na podlagi seznanitve z novimi dejstvi.

4. Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

Napaka, ki se nikakor ne bi smela zgoditi, je bila sanirana v okviru obstoječega postopka, pred zaključkom razpisa. ARRS napako obžaluje, a se zaveda, da se je s pričetkom prenove informacijskega sistema izognila še večjim izzivom, ki bi jih lahko povzročila uporaba starega sistema.

V javnem razpisu je določen predviden in ne zagotovljen začetek financiranja. Postopek javnega razpisa še ni bil zaključen z izbiro projektov za sofinanciranje. Ker gre le za zamik predvidenega začetka financiranja (predvidoma na 1. oktober 2021), se bodo vsi projekti izvedli v obsegu, določenem z javnim razpisom, ne glede na začetek izvajanja.

Finančna upravičenja prijaviteljev nastanejo na podlagi obvestila o izboru. ARRS prevzema obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prijavitelji projektov za izbrane raziskovalne projekte, pri čemer upravičeni stroški projektov lahko nastanejo od začetka izvajanja projekta.

5. Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

ARRS se prednostno posveča uspešni izvedbi in zaključku postopka javnega razpisa z zagotavljanjem enakovrednega ocenjevanja prijavljenih projektov. Razloge, zaradi katerih je prišlo do konkretne napake, še raziskuje. Tudi UO v okviru svojega pooblastila zahteva, da se razišče, kako in kje je do tovrstne napake lahko prišlo. Glede na ugotovitve se bomo odločili o nadaljnjih korakih.

Ob zaključku naj izpostavimo še naše odločno zavračanje vašega očitka, da člani UO in ZSA oportunistično služimo vsakokratnemu vodstvu agencije.

Ob tem naj omenimo, da večina članic in članov UO ni financirana iz sredstev za raziskovalno dejavnost ARRS. Tisti, ki so, pa pri svojem delovanju dosledno upoštevajo določila vseh predpisov o izogibanju nasprotju interesov.

Organi ARRS in njeni zaposleni delujemo skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonskih in podzakonskih predpisih, transparentno, zakonito in strokovno, v korist raziskovalne in širše družbene skupnosti.

Prof. dr. Robert Repnik,
direktor
 

Dr. Jana Kolar,
predsednica Upravnega odbora ARRS


Prof. dr. Peter Križan,
predsednik Znanstvenega sveta ARRS