Novice, obvestila |
Zavračamo očitke glede »ustanove z vgrajeno korupcijo« |
|
|
Delo, Sobotna priloga, 23.1.2015
Prof. ddr. Aleš Iglič je v komentarju Ustanova z vgrajeno
sistemsko korupcijo (29.12.2015) zapisal precej težke obtožbe, utemeljene z
zavajajočimi argumenti in slabim ali celo napačnim poznavanjem sistema ARRS.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) nima
vgrajene »sistemske korupcije« in ne deluje kot »lobistično okolje za člane
znanstvenih svetov ARRS«. Organi ARRS so upravni odbor, direktor in znanstveni
svet. ARRS ima vzpostavljen sistem stalnih in občasnih ekspertnih teles, ki je
conditio sine qua non sleherne agencije za raziskovalno dejavnost v Evropi in
svetu. Članstvo v njih nikakor ne pomeni privilegija ali prednosti pri
pridobivanju sredstev. Ne formalno, še manj neformalno. Vse članice in člani
organov in strokovnih teles ob nastopu podpišejo izjavo o izogibanju konfliktu
interesov. Na enak način je sodelovanje v ekspertnih telesih urejeno tudi v
mednarodnem prostoru.
V nadaljevanju želimo pojasniti netočne navedbe, ki jih je zapisal prof. ddr.
Iglič:
- Raziskovalni programi: so segment stabilnega financiranja, ki
zagotavlja kontinuiteto raziskovanja in stabilnost zaposlitev (v povprečju
med 2,35 in 5,02 ekvivalenta polne zaposlitve, FTE). Pri tem je število
oseb, ki prejema sredstva za plačo iz raziskovalnih programov bistveno večje
(922 FTE v letu 2014). Spremembe sistema, ki zagotavlja pokritost tolikšnega
dela raziskovalne skupnosti, morajo biti postopne. Spremembe Pravilnika o
postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik), z izenačitvijo trajanja
programov na šest let, stabilnost dodatno krepijo. Stabilnost financiranja
zagotavljajo mesečna nakazila. V skoraj 12 letih delovanja ARRS ni izostal
niti en mesečni obrok.
- O povprečnosti: že sedanji pravilnik predvideva kriterije in
mehanizme za povečanje ali zmanjšanje raziskovalnih programov, prav tako
tudi predlagani novi pravilnik. V preteklih letih je ARRS na podlagi
evalvacije v okviru predpisanih postopkov že znižala ali povišala sredstva
posameznim raziskovalnim programom.
- Mentorstva: mehanizem mladih raziskovalcev je v letu 2015
zabeležil 30-letnico delovanja. Od leta 1985 je bilo v program vključenih
7.739 mladih raziskovalcev. Načini izbora so se spreminjali, kakor tudi
mnenja o načinih izbora in naklonjenost temu ali onemu sistemu. Po naši
oceni sta zagotovili za kakovostno usposabljanje mladega raziskovalca
kakovosten mentor ter stabilno raziskovalno okolje. Znanstveni svet agencije
je podal pobudo za razpravo o možnosti dodelitve dodatnih mest v primeru
izjemnih kandidatov in mentorjev.
- Točke in kazalniki: razprava o kazalnikih, ki naj v najboljši
meri odražajo oceno raziskovalnega dela, je trajna in vseprisotna. Spremembe
pravilnika odpravljajo normiranje citatov in v sistem vnašajo upoštevanje
specifik posameznih ved. Nadaljuje se prehod iz kvantitete h kvaliteti:
minimizirana je vloga točk, ki služijo le kot vstopni pogoj za sodelovanje
na razpisih. Le 2% sredstev ARRS se razdeli neposredno na podlagi točk
skupine A.
- Z ali brez agencije? Agenciji za raziskovalno dejavnost so na
Češkem in Poljskem, ki sta v prispevku navedeni kot zgled vitkosti
raziskovalnega sistema, ustanovili mnogo let za nami. ARRS za lastno
delovanje porabi le 3,3 mio EUR, kar znaša zgolj 2,4 % proračuna ARRS.
Število zaposlenih se je s 53 v letu 2009, skrčilo na sedanjih 48.
Znanost v Sloveniji je od leta 2012 utrpela 25 % znižanje
proračunskih sredstev. V letih krize je skupno izgubila 168 mio EUR, torej več
kot en letni proračun. Kljub temu je trend rasti slovenskih znanstvenih člankov
med 10 % najbolj citiranih člankov v svetovnem merilu bistveno hitrejši od
povprečja EU28. Slovenska znanost s tem kaže, da v svetovnem merilu opravlja
tudi najbolj relevantne in odmevne raziskave. Obtožba iz naslova avtorjevega
prispevka ni korektna in nikakor ne prispeva k vsebinskim razpravam, ki so nujne
v obdobju, ko si znanstvena skupnost upravičeno obeta vsaj povrnitev
financiranja na dostojno raven.
Daljši odziv si lahko preberete
tukaj.
Delo, Gostujoče pero, prof. ddr. Aleš Iglič (29.12.2015)
|