Novice, obvestila |
Apel Znanstvenega Sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu |
|
|
Znanstveni svet ARRS z
Apelom zoper zmanjšanja sredstev za znanost opozarja slovensko vlado in
parlament na zaskrbljujoče pogoje, v katerih delajo slovenski znanstveniki in
celotna visokošolska sfera, kot posledica zniževanja vlaganj v znanost. Apel je
bil objavljen v časopisu Delo v četrtek 22. novembra pod
naslovom,"Poziv znanstvenega sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu".
Apel Znanstvenega Sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu
Priče smo izjemnim spremembam na nacionalni in globalni ravni, kar je
posledica neslutenega napredka v znanosti. Ta napredek je rezultat velikih
vlaganj v osnovne raziskave, ki predstavljajo temelj novim inovacijam in
posledično ekonomski rasti ter družbenemu razvoju. Tega se že dolgo zavedajo
najbolj razvite države kot so ZDA, Kanada, Japonska, v Evropi pa Skandinavske
države in Švica ter Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Francija.
Izjemen napredek pa so v zadnjem času pokazale Kitajska, Indija, Rusija in
Brazilija, ki postajajo izreden tekmec tako ZDA kot EU. Evropa kot skupnost
držav že zaostaja za najboljšimi. Zato je tudi prišlo do znane peticije
Evropskih Nobelovcev in prejemnikov Fieldsovih odličij proti zniževanju skupnih
Evropskih finančnih vlaganj v projekt Horizon 2020, kar naj bi bilo predmet
razgovorov na sestanku predsednikov vlad EU 22. in 23. novembra letos. Pod to
peticijo se je od 23. oktobra 2012 dalje do danes podpisalo že skoraj 140 tisoč
raziskovalcev in podpornikov znanosti, med njimi tudi preko 1300 iz Slovenije.
Vzporedno teče pri nas tudi podpisovanje apela KOsRIS-a proti zniževanju
sredstev za raziskave in razvoj. Celotna sredstva, ki jih namenja EU za
raziskave in razvoj, predstavljajo le okoli 2% celotnih sredstev, ki jih v te
namene namenjajo posamezne članice EU. Celotna vsota denarja je premajhna za
uspešno konkurenčnost na globalnem trgu. Zato morajo tudi posamezne članice EU
poskrbeti za večja vlaganja, kot je poudaril pred dnevi dr. Peter Gruss,
predsednik Max-Planckovega združenja. Nemčija kot vodilna ekonomija v EU že
dolgo dokazuje, da so vlaganja v znanje nujno potrebna. Predsednica vlade Angela
Merkel je izjavila da ''se nemška vlada zaveda, da naša bodočnost leži na znanju
temelječi družbi, katere temelj sta svoboda in odgovornost''. Prav tako je
zapisala, da je bodočnost Nemčije odvisna od odlične znanosti, kreativnih
talentov, visoke izobrazbe ter ostalih pogojev po mednarodnih standardih. Z vsem
navedenim se lahko le strinjamo.
Kako pa je v Sloveniji, kjer smo v procesu krčenja letnega proračuna zopet
priča večjemu zniževanju vlaganj v znanost in njen razvoj kot v drugih
sektorjih, posledično odhodu mladih raziskovalcev v tujino, skratka smo priče
begu možganov. Pogoji, v katerih delajo slovenski znanstveniki in celotna
visokošolska sfera, so izjemno zaskrbljujoči. Glede na tako stanje so rezultati
slovenske znanosti kar izjemni, tako v odličnosti, kjer je v številu objav v
najboljših revijah v desetih letih napredovala s 60% na 125% povprečja EU, kot v
prenosu znanja, kjer je v evropskem inovacijskem indeksu v petih letih
napredovala s 80% na 97% povprečja EU. Kljub vsemu temu pa se po dokumentu
Evropske Komisije (EC) “Innovation Union Competitivenes report” iz leta 2011
Slovenija nahaja med 27 članicami EU pod evropskim povprečjem. To kaže kako
drugi hitreje napredujejo,in da je težko dohitevati bolj razvite države. Ni pa
to nemogoče ob primerni finančni in drugi podpori. Kako kaže za naprej?
V letu 2012 so bila sredstva Javni agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)
glede na leto 2011 znižana za 21 milijonov EUR ali 14%, kar pomeni kar 3x več
primerjavi s povprečnim znižanjem 5% za državni proračun. Z usklajenimi napori
ministrstva in ARRS je bilo mogoče ohraniti človeške kapacitete v raziskovalni
dejavnosti, vendar je znižanje sredstev poseglo v materialne stroške in s tem v
kvaliteto raziskovalnega dela. Cena raziskovalne ure se je znižala in se giblje
med 28 do 36 EUR, pač glede na naravo dela. V to ceno so vključeni bruto plača,
materialni stroški, nakup manjše opreme, režija in še kaj. O večji in veliki
opremi pa le to, da je bil razpis prvič do sedaj razveljavljen zaradi
pomanjkanja denarja! Za boljše razumevanje navedenih dejstev pa še naslednja
primerjava. Cena mehanika pri znanem avtomobilskem servisu je 55,63 EUR z
vključno DDV. Ta primerjava je nevzdržna in kaže na vso naravo problema.
Za leto 2013 je Vlada pripravila predlog, da sredstva ARRS glede na leto 2012
zniža za 14 milijonov EUR. Tega znižanja ni več možno absorbirati z nižanjem
materialnih stroškov, ker nadaljnjega nižanja standardov pri raziskavah ni možno
zagovarjati. Zato bo tokrat nujno znižanje obsega raziskovalne dejavnosti, in
sicer za 200 FTE oz. 200 zaposlitev. Znižanje bo izvedeno na način, da se bo
začetek izvajanja novih projektov zamaknil za dve leti ali več. Ta zamik bo
prizadel celotno raziskovalno sfero na univerzah in institutih, še zlasti pa
mlade doktorje, ki zaključijo doktorat kot mladi raziskovalci in mlade
podoktorske raziskovalce in se jim izteče pogodba o zaposlitvi. Takšnih mladih
raziskovalcev je letno povprečno 200, od katerih se jih 10-20% zaposli v
gospodarstvu, v 2/3 primerov pa nadaljujejo raziskovalno kariero v javnem
raziskovalnem sektorju. Poseben primer bo leto 2013, ker bo takrat poleg
“štiriletnikov” zaključila doktorat še dodatno prva generacija bolonjskih
“triletnikov”. Na trg dela, ki se bo zmanjšal za 200 zaposlitev v raziskovalni
dejavnosti, bo 2013 torej vstopilo 400 mladih doktorjev znanosti. Tudi če jih
gospodarstvo uspe “absorbirati” dvakrat več kot običajno, jih bo po
najverjetnejšem scenariju še vedno vsaj 300 brez možnosti zaposlitve. Ker gre za
mlade in vrhunsko izobražene ljudi, je velika možnost, da bodo zaposlitev iskali
in dobili v tujini in emigrirali, večina verjetno trajno. Nastala bo velika
generacijska luknja, ki jo ne bo mogoče hitro zakrpati. Če ocenimo le stroške
izobraževanja do doktorata na 0.5 milijona EUR, se bo iz narodnega bogatstva čez
mejo odlilo do 150 milijonov EUR v človeškem kapitalu, pri čemer ni ocenjena
dodana vrednost, ki jo takšen človeški kapital “proizvede” v svoji delovni dobi
in bo za Slovenijo trajno izgubljen. To izgubo lahko z ohranitvijo sredstev za
raziskovalno dejavnost vsaj na nivoju leta 2012 bistveno omilimo ali celo
preprečimo.
Nenazadnje, nadpovprečne reze v znanosti bodo občutili poleg znanstvene sfere
tudi ostali segmenti družbe, vključno z gospodarstvom. Slovenski raziskovalci na
univerzah in javnih raziskovalnih zavodih tvorno sodelujejo s številnimi
slovenskimi podjetji. Da to nesporno drži, dokazujejo sredstva, ki se neposredno
stekajo iz gospodarstva v javne raziskovalne ustanove. Slednja se zadnjih sedem
let neprenehoma povečujejo in so se lani navkljub izjejmo zaostreni situaciji v
gospodarstvu približala 30 milijonom evrov. Nenehno povečevanje teh sredstev
nakazuje na naraščajoče potrebe slovenskih podjetij po inovacijah ter
kvalitetnih raziskovalnih in razvojnih storitvah, ki jih nudijo javni zavodi in
univerze. Prav tako raziskovalci s znanjem ki ga ustvarijo preko raziskovalnih
projektov in programov, omogočajo boljše delovanje družbenih funkcij, ki jih
potrebujejo državljani in jih udejanjajo različna ministrstva. Zato bo
napovedano obsežno krčenje sredstev za financiranje univerz in javnih
raziskovalnih zavodov nedvomno in pomembno ohromilo tovrstne zmožnosti.
Ta apel Znanstvenega sveta ARRS je mišljen kot opozorilo pri načrtovanju
ukrepov varčevanja. Vlada se mora zavedati, kje družba sme varčevati pri
strateškem odločanju o prihodnosti naroda in kjer ne sme. Vladi naj bodo za
zgled prej omenjene izjave odgovornih v Nemčiji, pa tudi predsednika Obame da
“inovacije zahtevajo osnovne raziskave”, kot tudi nedavna odločitev Švedske, da
znatno dvigne sredstva za znanost in s tem odličnost ter, da jih usmeri predvsem
v mlade znanstvenike, privabljanje vrhunskih tujih znanstvenikov ter
nagrajevanje raziskovalnih ustanov, ki so dokazale svojo uspešnost.
- Prof. Dr. Vito Turk, Institut Jožef Stefan, predsednik
- Prof. Dr. Denis Đonlagic, Univerza v Mariboru
- Prof. Dr. Anuška Ferligoj, Univerza v Ljubljani
- Prof. Dr. Maja Ravnikar, Nacionalni Institut za Biologijo
- Prof. Dr. Rado Riha, ZRC-SAZU
- Akad. Prof. Dr. Franc Strle, Univerza v Ljubljani
|