Dogodki

Znanost ne grize, zato Ugriznimo znanost z novo oddajo na TV Slovenija

1. program TV Slovenija
6. april 2010

V izobraževalnem programu TV Slovenija je, ob sofinanciranju ARRS, nastala nova tedenska oddaja Ugriznimo znanost. Gre za 20 minutno oddajo, ki bo na poljuden, sproščen in duhovit način razlagala in podajala znanost. Kot sta zapisala ustvarjalca oddaje, avtorica, urednica in voditeljica Renata Dacinger ter režiser Aleš Žemlja, "bomo v oddajah s temami o sodobni znanosti in raziskavah ugriznili v znanost in na ta način prikazali, da je ta sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme oddaj bodo povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in tudi aktualnimi dogodki".

Isaak Newton je zaradi jabolka, ki je padlo z drevesa, začel preučevati gravitacijo. Jabolko je tudi znak oddaje Ugriznimo znanost, prav tako bo v obliki jabolka studio oddaje, v katerem bodo različni kotički omogočili dinamičen pristop k znanosti – od iskanja podatkov in definicij pa do manjših poskusov in prikazov. Temeljni cilj oddaje je, preko ponazoritev in nazornih razlag posameznih obravnavanih tematik, približati znanost splošni javnosti in ustvarjati podobo znanosti kot vznemirljive in zanimive dejavnosti. "Za večino ljudi 'znanost grize', mi pa bi radi znanost ugriznili nazaj in na ta način pokazali gledalcem, da je zanimiva in vznemirljiva". Tako se bo voditeljica Renata Dacinger z znanstveniki in raziskovalci pogovarjala v studiu in na terenu, kjer bodo teme ilustrirali tudi s praktičnimi poskusi.

  • 1. oddaja Ugriznimo znanost: Vesoljski promet (torek, 6. aprila 2010, ob 18. uri)

Tema 1. oddaje bo vesoljski promet – kaj vse se vrti okoli Zemlje in kaj vse potuje v vesolju. Govorili bodo o satelitih in o tem, da se spremenijo v vesoljske smeti, ki prosto krožijo okoli Zemlje. Te so nevarne prav zaradi svoje hitrosti. Zobna ščetka ima v vesolju tolikšno hitrost kakor avtomobil, ki pade iz desetega nadstropja. Nekateri pa menijo, da smo že dosegli kritično mejo, do katere v vesolju še ni trkov.

  • 2. oddaja Ugriznimo znanost: Kaj je v naši DNK (torek, 13. aprila, ob 18. uri)

Za sporazumevanje potrebujemo 25 črk, iz katerih lahko sestavimo vse besede in z besedami izrazimo vse, kar želimo povedati, Koliko različnih črk oziroma gradnikov bi potrebovali, da bi naredili načrt za nekaj tako kompleksnega, kot je naše telo? Pred desetimi leti so znanstveniki razkrili človeški genom, ki je popolna zbirka genetskega materiala, ki jo organizem potrebuje za rast in razvoj. Človeški genom vsebuje med 25.000 do 30.000 genov. To je precej manj, kot so znanstveniki pričakovali pred odkritjem genoma.

  • 3. oddaja Ugriznimo znanost: Fuzija – energija prihodnosti (torek, 20. aprila 2010, ob 18. uri)

Naš svet že danes posredno poganja fuzija, saj je fuzija mehanizem, s katerim Sonce in zvezde pridobivajo energijo. Sonce je vir energije na Zemlji, nafta je iz organizmov, ki so rasli zaradi Sonca, Sonce je vzrok vetrni, vodni in seveda sončni energiji. Fuzija torej ni nič novega. V eni sami sekundi Sonce s fuzijo proizvede toliko energije, da bi energetskim potrebam celotnega človeštva zadostovala za 500.000 let. Seveda pa je razlika med fuzijo na Soncu in to, ki bi jo radi naredili na Zemlji.

  • 4. oddaja Ugriznimo znanost: Popkovnična kri (torek, 27. aprila 2010, ob 18. uri)

Odvzem popkovnične krvi se opravi po porodu, ko je popkovnica prerezana in popkovnične žile ne utripajo več. Babica iglo zabode v veno popkovnice, posteljica pa je še v maternici. Kri steče po cevki v sterilno vrečko, v kateri je dodana snov, ki ohranja matične celice do obdelave in zamrznitve nepoškodovane. Podjetja, ki hranijo popkovnično kri, najprej opravijo določene raziskave, da ugotovijo, ali je kri primerna za hranitev, potem pa jo zamrznejo in jo trajno hranijo v hlapih tekočega dušika na temperaturi vsaj –156 stopinj Celzija. V Sloveniji so tri podjetja, ki ponujajo shranjevanje popkovnične krvi, eno ima svojo banko v Sloveniji, drugi dve pa sodelujeta s partnerji v tujini in popkovnično kri shranjujeta v Belgiji oziroma Nemčiji.

  • 5. oddaja Ugriznimo znanost: Morski konjički (torek, 4. maja 2010 , ob 18. uri)

Morski konjički so med živalskimi vrstami nekaj posebnega. So namreč edina vrsta na svetu, kjer je samec tisti, ki nosi zarod v svojem trebuhu. V slovenskem morju živita dve vrsti morskih konjičkov, kratkonosi in dolgonosi. Območje od rta Madone do Fiese je verjetno njihovo najgostejše naselje v vsem Jadranskem morju. Dolgonosi konjički se skrivajo predvsem med algami v plitvejših predelih, kratkonosi pa se raje zadržujejo na poraščenih kamnih, ki ležijo globlje na muljastih tleh. Še ne tridesetletna fizik in doktor geologije Jure Žalohar ter študent dentalne medicine sta v Tunjiškem gričevju blizu Kamnika našla najstarejše morske konjičke na svetu, fosile, stare kar 13 milijonov let.

Oddaja je namenjena vsem starostnim skupinam od srednješolcev dalje. Kot so zapisali njeni ustvarjalci, je namenjena "vsem radovednim in aktivnim ljudem". Če ste takšni tudi Vi, Vas vljudno vabimo, da tudi Vi ugriznete v znanost vsak torek, ob 18. uri na 1. programu TV Slovenija. Ponovitve oddaj si lahko ogledate vsak ponedeljek ob 13.15 uri, prav tako na 1. programu TV Slovenija.