Dogodki

Okrogla miza »Mladina in znanje za prihodnost«

Hiša eksperimentov, Trubarjeva 39, Ljubljana
21. januar 2005

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 21. januarja 2005 v prostorih Hiše eksperimentov na Trubarjevi 39 v Ljubljani organiziralo pogovor o problematiki spodbujanja mladih za znanstveno in ustvarjalno razmišljanje ter o komunikaciji v znanosti. Pogovor je potekal v obliki okrogle mize, ki jo bo vodil novinar TV Pike Žiga Kariž, dogodek pa sodi med dejavnosti, ki naj prispevajo h krepitvi na znanju temelječe družbe v Sloveniji.

Dogodek je posnela filmska ekipa »KAOS FILMS« iz Bruslja, ker je Evropska komisija slovenski predlog za predstavitev zrcalnega dogajanja na nacionalnem nivoju , ki se vključuje v kontekst povezovanja znanosti s širšo družbo, uvrstila v program Foruma o znanosti in družbi 2005. Forum bo potekal v Bruslju marca 2005, filmski posnetek okrogle mize pa bo predstavljal le del slovenskega sodelovanja pri programu foruma.

Vsebinska zasnova in program okrogle mize »Mladina in znanje za prihodnost«

Hiša eksperimentov, ki organizira številne dejavnosti za popularizacijo znanosti med mladimi, je 21. januarja 2005 gostila okroglo mizo na temo »Mladina in znanje za prihodnost«. Na okroglo mizo je ministrstvo povabilo predstavnike vseh treh slovenskih univerz, osnovnih in srednjih šol z eksperimentalnimi programi o spodbujanju za vključevanje v znanstveno delo ter za podjetništvo in inovacije (mentorji in otroci), k sodelovanju pri pogovoru pa so bili povabljeni tudi predstavniki raziskovalnih institutov in Slovenske znanstvene fundacije ter nekaterih iniciativ civilne družbe.

Program mladih raziskovalcev je že vrsto let eden glavnih instrumentov znanstvene politike v Sloveniji. Program uspešno poteka že od leta 1985 in je znatno pripomogel k povečanju števila raziskovalcev v Sloveniji, saj je bilo doslej v program vključenih že več kot 5000 mladih raziskovalcev. Mladi raziskovalci so vpisani na podiplomski študij, ob tem pa se istočasno raziskovalno usposabljajo, ker so vključeni v raziskovalno delo na temeljnih ali raziskovalno-razvojnih aplikativnih projektih. Na osnovi proračunskih sredstev pristojnega ministrstva so mladi raziskovalci v rednem delovnem razmerju za določen čas. Po dvajsetih letih prehaja program na nov koncept, ki ne bo več temeljil na dosedanji praksi, da so k sodelovanju povabljeni neposredni kandidati za mlade raziskovalce, ampak bo temeljil na predhodnem vabilu raziskovalnim organizacijam, da prijavijo kandidature svojih potencialnih mentorjev za mlade raziskovalce.

Vzporedno s programom mladih raziskovalcev uspešno potekajo tudi dejavnosti, namenjene drugim starostnim skupinam, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom, med njimi Program znanost mladini, s številnimi dejavnostmi za spodbujanje ustvarjalnega in inovacijskega razmišljanja pri mladih ter za njihovo vključevanje v mednarodne dejavnosti, poleg tega pa so k popularizaciji znanosti in h kultiviranju komunikacije v znanosti s svojimi programi dejavnosti pomembno prispevale tudi nevladne organizacije in iniciative civilne družbe.

Namen okrogle mize je bil predvsem, da omogoči izmenjavo mnenj in predstavitev problemov ali odprtih vprašanj na dveh osrednjih področjih pogovora: komunikacije v znanosti ter spodbujanja različnosti v znanstvenih karierah.

Razgovor za okroglo mizo je potekal na osnovi petih problemskih sklopov:

  • Uvajanje mladih v znanost, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnega razmišljanja
     
    Uvodno razmišljanje sta podala dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov in dr. Borut Likar s Fakultete za management Koper, ki sta poudarila, da je med mladimi veliko idej in ustvarjalnosti, od mentorjev, okolja in finančne podpore pa je odvisno, ali bo njihove ideje možno tudi uresničiti in jih s tem navdušiti za nadaljnje raziskovalno delo.
     
  • Mladi raziskovalci – projekt za izboljšanje raziskovalne in razvojne konkurenčnosti Slovenije
     
    Glavne značilnosti projekta mladih raziskovalcev, ki poteka že od leta 1985, torej dvajseto leto, in predstavitev novosti, ki bodo vpeljane letos na podlagi novega Pravilnika o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah, je podala Marjanca Bertoncelj iz Agencije za raziskovalno dejavnost. Značilno za projekt je, da so mladi raziskovalci vpisani na podiplomski študij, raziskovalno pa se usposabljajo na temeljnih ali raziskovalno razvojnih projektih. V času usposabljanja so v rednem delovnem razmerju za določen čas, država pa prispeva sredstva za njihovo plačo, prispevke, šolnino in materialne stroške raziskovalnega usposabljanja. V dvajsetih letih je bilo v projekt vključenih 5347 mladih raziskovalcev, usposabljanje je zaključilo 4045 mladih raziskovalcev; od teh 1148 z magisterijem in 2043 z doktoratom znanosti. V začetku projekta je bilo financirano podiplomsko in raziskovalno usposabljanje posameznega mladega raziskovalca šest let; tri leta za pridobitev magisterija in tri leta za doktorat. Od leta 2002 financira Agencija za raziskovalno dejavnost samo enovit doktorski študij v skupnem trajanju štiri leta in šest mesecev.

    V letu 2005 uvaja ARRS v projektu "Mladi raziskovalci " nekatere novosti. Do sedaj so kandidate za mlade raziskovalce prijavile na javni razpis raziskovalne organizacije, izbor kandidatov pa je s pomočjo ekspertnih teles, opravilo ministrstvo, pristojno za znanost. V letu 2005 bodo raziskovalne organizacije javno pozvane, da prijavijo kandidate za mentorje, ki bi v letošnjem letu usposabljali mlade raziskovalce. S pomočjo ekspertnih teles bodo izbrani najboljši mentorji, ki bodo preko javnih razpisov sami izbrali najuspešnejše kandidate za mlade raziskovalce.

    Brez bistvenih popravkov pravilnika pa bo še naprej teklo financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev za potrebe gospodarstva.
     
  • Komunikacija v znanosti, usposabljanje raziskovalcev za znanstveno komuniciranje
     
    Pomen komuniciranja znanosti z javnostjo je podala dr. Jana Kolar iz Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Predstavila je podatke raziskav Evropskega statističnega urada, ki kažejo, da kar 61% Evropejcev meni, da so o znanosti in tehnologiji slabo informirani, po drugi strani pa se je kar 45 % Evropejcev izreklo, da jih znanost zanima. In zakaj uredniki ne namenijo več prostora znanosti?, se je vprašala dr. Kolarjeva. Velik del krivde za prepad med izraženim zanimanjem javnosti za znanost in podatki o dejanski branosti prispevkov je pripisala raziskovalcem, ker jim pisanje o znanstvenih dosežkih na poljuden način predstavlja dodatno obremenitev.
     
  • Slovenske ženske v znanosti
     
    Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je predstavila podatke o deležu žensk v znanstveno-raziskovalni sferi in pokazala na ovire na njihovi poklicni poti, ki se kažejo v prikriti diskriminaciji, pomanjkanju podpore v delovnih organizacijah, preobremenjenosti z družinskim in gospodinjskim delom. Po podatkih dr. Joganove je bil leta 2001 delež žensk med rednimi profesorji le 11odstotkov, med izrednimi profesorji 21,9 odstotka in 34,6 odstotka med docenti.
     
  • Znanost v medijih

    Darja Čot s Slovenske znanstvene fundacije je poudarila, da se predvsem mlajši raziskovalci premalo zavedajo pomena predstavitve svojih raziskovalnih dosežkov širši javnosti. Slovenska znanstvena fundacija se problema zaveda in zato raziskovalcem nudi pomoč v obliki usposabljanja s področja znanstvenega komuniciranja, ki ga organizira vsako leto.

Posnetek dogajanja na okrogli mizi bo predstavljen na Evropskem forumu o znanosti in družbi v mesecu marcu 2005 v Bruslju, kot slovenski prispevek k poročanju o zrcalnem dogajanju na področju povezovanja znanstvene sfere s širšim družbenim dogajanjem. Za ilustracijo celotnega konteksta Evropskega foruma podajamo v nadaljevanju kratko informacijo o pripravah na forum. Slovensko poročilo o dogajanju na okrogli mizi bo objavljeno tudi na domači spletni strani Evropskega foruma o znanosti in družbi 2005.

Splošna informacija o pripravah na Forum o znanosti in družbi 2005 v Bruslju

Direkcija za znanost in družbo pri Evropski komisiji je pričela pripravljati program Foruma o znanosti in družbi, ki bo potekal v Bruslju od 9. do 11. marca 2005, že v juliju 2004. Program Foruma 2005 je zasnovan v treh delih, osrednji del predstavljajo predstavitve iniciativ za nove evropske politike na področju povezovanja znanosti in družbe v času foruma, drugi del so predstavitve dosedanjih dobrih izkušenj, v obliki predavanj in razstav na stojnicah posameznih držav, tretji del pa so predstavitve zrcalnega dogajanja dejavnosti Komisije v državah članicah (t.i. »mirror sites«). Predstavitve zrcalnega dogajanja bodo potekale v obliki kratkih filmov, ki jih bodo snemalne ekipe iz Bruslja posnele v petih izbranih državah v času od decembra 2004 do februarja 2005, s spremnim poročanjem o posnetih dogodkih na samem Forumu.

Forum je namenjen predvsem oblikovanju pobud za nove evropske politike in bo tematsko osredotočen na štiri osrednja področja:

  • uresničevanje lizbonskih ciljev,
  • vloga znanosti pri političnem odločanju in procesih demokratizacije,
  • kultura komunikacije v znanosti,
  • spodbujanje raznolikosti in vključevanja v znanost.

Slovenski prispevki so predvideni na tretjem in četrtem tematskem področju.

Slovenski prispevki programu Foruma so vključeni v vse tri segmente Foruma, med šestimi izbranimi državami za snemanje nacionalnega dogajanja je tudi Slovenija (druge izbrane države so še Švedska, Francija, Avstrija, Italija in Grčija).

Slovenski prispevek za plenarno predstavitev na Forumu bo povezan s projektom Mladih raziskovalcev ter bo vključeval tako predstavitev dosedanjih rezultatov projekta, kot tudi načrte za nadaljevanje dejavnosti na tem področju.

V segmentu predstavitev dobrih praks je predvideno sodelovanje Slovenske znanstvene fundacije s predstavitvijo dejavnosti na slovenski stojnici.