Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
- na
podlagi: 12. in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(Uradni
list RS, št. 96/02 in 115/05), 8. člena
Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), 12.
člena Pravilnika o pogojih in postopkih izbora, financiranja, spremljanja in
nadziranja medresorskih raziskovalnih projektov v okviru ciljnih raziskovalnih
programov (CRP) za podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih
javnega interesa (Uradni list RS, št. 12/05),
- ter na podlagi: Sklepa o
izvajanju in financiranju Ciljnega raziskovalnega programa "KONKURENČNOST
SLOVENIJE" v obdobju 2006 do 2013 (Šifra sklepa: 6311-1/2005/37 z dne 26.5.2006)
in Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za pripravo
Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "Konkurenčnost Slovenije"
za leto 2006 (številka: 6311- 56/2005/1 z dne, 27.10.2005) objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« v letu 2006
- Ime in sedež uporabnikov proračunskih sredstev:
- Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska 30, 1000 Ljubljana in
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Trg OF 13, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za
notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za zunanje
zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za pravosodje,
Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za gospodarstvo,
Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za kulturo, Maistrova
ulica 10, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48,
1000 Ljubljana
- Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova ulica 38, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Služba
Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana
- Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj,
Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana
- Urad Vlade Republike Slovenije za enake
možnost, Tržaška cesta 19 A, 1000 Ljubljana
- Urad Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana
- Državni
svet Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana
- Predmet razpisa
Z razpisom Ciljnega raziskovalnega programa
»Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2006 (v nadaljevanju: CRP
"Konkurenčnost 2006") želimo pridobiti raziskovalne projekte, ki bodo podpora
vladi in drugim relevantnim akterjem pri oblikovanju in izvajanju politik in
ukrepov za uresničenje ciljev Strategije razvoja Slovenije (SRS) ter Okvira
gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji.
Temeljni cilji SRS so naslednji:
- Gospodarski razvojni cilj je v desetih
letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na
prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji
Lizbonske strategije.
- Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in
blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki
človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti.
- Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot
temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem
trajnostnega obnavljanja prebivalstva.
- Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem
okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim
delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država.
Predmet razpisa je izbira raziskovalnih projektov za prednostne tematike v letu
2006 na petih težiščih CRP, ki odgovarjajo petim razvojnim prioritetam države,
opredeljenih v SRS:
- KONKURENČNO GOSPODARSTVO IN HITREJŠA RAST
- DRUŽBA
ZNANJA: IZOBRAŽEVANJE, VZGOJA, RAZISKAVE IN RAZVOJ
- UČINKOVITA IN CENEJŠA
DRŽAVA
- MODERNA SOCIALNA DRŽAVA IN VEČJA ZAPOSLENOST
- POVEZOVANJE UKREPOV ZA
DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Razpisani tematski sklopi in teme po težiščih
- Težišče 1- KONKURENČNO GOSPODARSTVO IN HITREJŠA RAST
Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju
politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru prve prioritete SRS:
- spodbujanje podjetniškega razvoja
- povečanje konkurenčnosti gospodarstva
- povečanje konkurenčnosti storitev
- povečanje razvojno spodbudnih domačih in
tujih naložb
- večja internacionalizacija gospodarstva
- uspešen prevzem evra in
vključitev v evropsko denarno unijo
- povečati prilagodljivost fiskalne in
dohodkovne politike
- zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost
- razvojno
prestrukturiranje javnih financ na prihodkovni in odhodkovni strani
Tematski sklop:
1.1. JAVNOFINANČNA IN MAKROEKONOMSKA POLITIKA
Teme:
1.1.1. Kakovost javnih financ
Cilji: Vzpostaviti podatkovno osnovo, ki
bo omogočila analizo strukture javnofinančnih odhodkov glede na njihove cilje,
namene, ciljne skupine ter izdelati oceno kakovosti javnih financ v Sloveniji
ter priporočiti potrebno smer njihovega prestrukturiranja. Vzpostaviti skupno
podatkovno osnovo za enotni monitoring finančnih intervencij države v
gospodarstvu, analiza njihove strukture in učinkov, predlagati ustrezne
spremembe. Posebna analiza samo za državne.
1.1.2. Medsebojna skladnost in sinergija ekonomskih politik
Cilji: Opredelitev vloge posameznih ekonomskih
politik, tako makroekonomskih kot strukturnih, njihovih medsebojnih vplivov in
optimalne kombinacije v različnih razmerah. Analiza ključnih ekonomskih razmerij
tudi na mikro ravni, npr rigidnosti cen in plač.
1.1.3. Deregulacija cen
Cilji:
Primerjalna analiza relativnih cen v Sloveniji in pričakovanih ter dejanskih
učinkov liberalizacije na cene in obnašanje ekonomskih subjektov.
1.1.4. Razvoj analitičih orodij
Cilji: Razvoj ekonomskih modelov, ki omogočajo spremljanje in
napovedovanje gospodarske konjunkture. Razvoj ekonomskih modelov, ki omogočajo
ocenjevanje učinkov predvidenih ali že izpeljanih ukrepov ekonomske politike
oziroma strukturnih reform na posameznike oziroma tipična gospodinjstva
(mikrosimulacijski model - nadgradnja in vzdrževanje modela - nadgradnja modela
za dodatna področja socialnih transferjev in analizo posameznih variant, sprotno
vzdrževanje modela in letno noveliranje podatkovne baze vzorca gospodinjstev in
njeno dopolnjevanje glede na dogovorjeno širitev modela) in v medčasovni
dimenziji (model prekrivajočih se generacij).
Tematski sklop:
1.2. NACIONALNA IN SEKTORSKA KONKURENČNOST
Teme:
1.2.1. Konkurenčnost turizma
Cilji: Analiza razvoja turističnih destinacij v Sloveniji. Metodologija za stalno spremljanje zadovoljstva
turistov. Ocena pomena razvoja mreže letalskih povezav za turizem in predlog
optimizacije.
1.2.2. Konkurenčnost in liberalizacija terciarnega izobraževanja
Cilji: Analiza razvoja terciarnega izobraževanja v Sloveniji. Metodologija za
ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva delodajalcev, diplomantov in izvajalcev
terciarnega izobraževanja tako v nacionalnem kot medarodnem merilu, z vidika
povezav in potreb z gospodarstvom in javnega ter zasebnega partnerstva.
1.2.3. Liberalizacija storitev
Cilji: Analiza konkurenčnosti storitvenih
dejavnosti in pričakovanih učinkov liberalizacije evropskega trga storitev.
Priložnosti in nevarnosti.
1.2.4. Konkurenčnost drugih dejavnosti
Cilji: Vloga države pri zagotavljanju
delovanja trga stavbnih zemljišč. Konkurenčnost in razvojne perspektive agro-živilstva)
Tematski sklop:
1.3. PODJETNIŠTVO
Teme:
1.3.1. Razvoj podjetništva
Cilji: Spremljanje in kvalitativna analiza
razvoja podjetništva in njegovega prispevka k inovativnosti, učinkoviti
alokaciji resursov in gospodarski rasti. Zagotavljanje vključenosti Slovenije v
globalni podjetniški monitoring in kritična evalvacija njegove metodologije.
Novi podjetniki in podjetniška infrastruktura.
1.3.2. Spodbujanje podjetništva
Cilji: Priporočila za politiko pospeševanja
njihovega nastanja in razvoja. Analiza dobrih praks pri politiki spodbujanja
podjetništva in inovativnosti in analiza učinkov domačih politik na tem
področju. Razvojni potenciali in podporno okolje za razvoj podjetništva na
podeželju. Izdelava strategije za podporo vstopa malih in srednjih podjetij na
tuje trge. Analiza vzrokov plačilne nediscipline in predlogi za njeno
zmanjšanje.
Tematski sklop:
1.4. INFORMACIJSKA DRUŽBA
Teme:
1.4.1. Modeli in tehnologije razvoja širokopasovnih in mobilnih
komunikacij na ruralnih področjih Slovenije
Cilji: Ocena in evalvacija stanja v Sloveniji. Ocena obstoječih in novih
tehnologij. Trendi v EU in v svetu. Primeri in najboljša praksa. Izbira
optimalnih modelov razvoja za Slovenijo. Kakovost storitev mobilnih komunikacij,
trendi razvoja, nove tehnologije, sistemi upravljanja in organizacije. Napredne
tehnologije povezovanja s sistemi širokopasovnih komunikacij. Stanje razvoja
optičnih (WDVD) in novejših (PCL – Power Line Curcuit) tehnologij za prenos
podatkov (optična omrežja tretje generacije). Ocene stanja in primernost za
razvoj infrastrukture Slovenije. Analiza in ocena stanja posameznih
infrastrukturnih sistemov v Sloveniji ter predlogi razvoja.
1.4.2. Razvoj storitev Grid
Cilji: Tehnologije razpredenega oz. grid
računalništva naj bi predstavljale naslednji korak v evoluciji interneta,
trenutno pa se pretežno uporablja le v nekaterih znanostih. Cilj projektov na
tem področju je razviti oz. prenesti rešitve, ki bi grid približale industriji
in uporabnikom. Razvoj gre v smereh podatkovnega grida (npr. za hranjenje učnih
ali filmskih gradiv - v povezavi s točko 1.1.3 in 1.1.4), računskih gridov (npr.
pri razvoju sistemov za obvladovanje okolja - vreme, potresi …) in semantičnih
gridov (v povezavi s točko 1.1.9 in 1.1.10).
1.4.3. Strategija in pilotna uvedba
digitalizacije multimedijskih vsebin
Cilji: Izdelati strategijo ter vzpostaviti
pilotno tehnologijo in organizacijo za digitalizacijo multimedijskih vsebin.
Poudarek projekta bo na digitalizaciji audio - video vsebin ter raziskavi
možnosti uporabe digitaliziranih audio-video arhivov za pripravo interaktvinih
video izobraževalnih vsebin dostopno preko spleta in spletne izobraževalne
televizije. Rezultati bodo zagotavljali EU povezljivost in skladnost s
standardi.
1.4.4. E-učenje in multimedijske vsebine
Cilji: Izdelati strategijo
ter vzpostaviti mrežo za spodbujanje razvoja in izvedbe vseživljenjskega učenja,
ki bo s pomočjo multimedije in inteaktivnih video izobraževalnih vsebin dostopno
preko spleta in spletne izobraževalne televizije. Poudarek projekta bo na
povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja preko razvoja skupnih
multimedijskih vsebin in povezovanja med podjetji in odgovornimi organizacijami
ter institucijami formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja.
Spletna izobraževalna televizija predstavlja tehnološko podlago za uporabo in
dostopnost vsebin za vse državljane.
Napredne tehnologije za e-učenje. Evalvacija in standardizacija sistemov. Učenje na delovnem mestu – sistemi in
pristopi. Personalizacija e-učenja. Razvoj katalogov in depozitorijev za
Slovenijo ( v slovenščini).
Infrastruktura sistemov za e-učenje. Interoperabilnost sistemov za e-učenje. Standardizacija in sistemi najboljše
prakse. Napredni sistemi za izdelavo elektronskih učnih gradiv in multimedijev
za potrebe Slovenije. Ocena stanja in predlogi za postavitev okvirjev za razvoj
e-učenja v Sloveniji na različnih ravneh.
1.4.5. Računalniška in internetna forenzika
Cilji: Digitalne evidence pri reševanju računalniške kriminalitete.
Stanje v slovenski zakonodaji glede računalniške forenzike in sodniški sprejem
računalniških evidenc. Predlogi izboljšav.
1.4.6. Pravna ureditev informacijske
družbe
Cilji: Intelektualna lastnina na področju e-vsebine in interneta.
Varovanje zasebnosti na internetu z empirično analizo stanja na področju uporabe
osebnih podatkov v Sloveniji.
1.4.7. Digitalna identiteta in njena zaščita
Cilji:
Digitalna identiteta v e-storitvah in internetu. Organizacija in vodenje. Overjanje identitete in njena zaščita. Sistemi razvoja za potrebe Slovenije.
Varnost in varovanje digitalnih identitet na spletu. Sistemi zaščite in
varovanja.
1.4.8. Strategija in pilotna uvedba uporabe IKT v zdravstvu
Cilji:
Izdelati celovito strategijo ter vzpostaviti pilotne uvedbe uporabe IKT (ICT-
Information and Communication Technologies) v zdravstvu. Poudarek projekta bo
skladnosti z EU prakso in standardi ter na uporabi najnovejših tehnoloških
možnosti širokopasovnih tehnologij in storitev. Upoštevano bo povezovanje med
podjetji, operaterki in odgovornimi organizacijami ter institucijami s področja
zdravstva. Projekt bo naravnan v konkretne rezultate za uporabnike zdravstvenih
storitev ob upoštevanju finančnih učinkov. Poudarek bo tudi na regijskem in
mednarodnem sodelovanju.
1.4.9. Ambientalna inteligenca
Cilji: Modeli ambientalne
inteligence. Protokoli in sistemi za zagotavljanje storitev ambientalne
inteligence. Prodorne (pervasive) in vsepovsod (ubiquitous) prisotne e-storitve.
E-storitve neodvisne od lokacij (Location non dependable services). Modeli,
protokoli, tehnologije. Ocena stanja v Sloveniji in potrebe industrije (na
primer Gorenje).
1.4.10. Razvoj semantične IKT
Cilji: Aplikativne analize s
področja inovativne semantične tehnologije – izdelava rešitev za njeno uporabo
na področju večjezičnosti, analiza vsebine besedil, analiza medijskega profila.
- Težišče 2 - DRUŽBA ZNANJA: IZOBRAŽEVANJE, VZGOJA, RAZISKAVE IN RAZVOJ
Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju
politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru druge prioritete SRS:
- povečanje gospodarske učinkovitosti vlaganj javnih sredstev v raziskave in
tehnološki razvoj
- spodbude za večje naložbe zasebnega sektorja v raziskave in
tehnološki razvoj
- izboljšanje kakovosti izobraževanje ter okrepiti njegov
prispevek k ustvarjalnosti in inovativnosti
- spodbujanje vseživljenjskega
učenja
- večja skladnost med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela
oziroma gospodarstva
Tematski sklop:
2.1. POLITIKA NA PODROČJU RAZISKAV IN RAZVOJA
Teme
2.1.1. Ustvarjalnost in razvoj
Cilji: Ocena stanja na področju
ustvarjalnosti v Sloveniji in primerjava s tujino. Ustvarjalnost kot del
razvojne paradigme - teoretični koncept in praktična uveljavitev. Indikatorji
ustvarjalnosti in njihova meritev. Mednarodna primerjava. Politike v podporo
dviga ustvarjalnosti – zasebna in javna iniciativa.
2.1.2. Izbira razvojnih
prioritet in tehnološko predvidevanje
Cilji: Metode strateškega načrtovanja
javnih prioritet na področju raziskav in razvoja.Izdelati primerjavo metodologij
tehnološkega predvidevanja in opredeliti ožja tehnološka področja, ki bodo imela
v naslednjih letih največjo težo v narodnem gospodarstvu, inovacijski pomen,
možnosti za uspeh glede na omejene finančne in človeške vire, za uveljavitev v
mednarodnem merilu ter za tehnološke preboje v EU.
Tematski sklop:
2.2. FINANCIRANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
Teme
2.2.1. Donosnost naložb v izobraževanje
Cilji: Družbena in zasebna
stopnja donosa naložb v izobraževanje v Sloveniji ter ocena ustreznosti sistema
financiranja visokega šolstva. Izdelati pregled doslej razvitih metodoloških
pristopov ocen stopenj donosa naložb v izobraževanje v svetu ter izračunov za
druge države. Izdelati izračun stopnje donosa za posamezne stopnje in področja
izobraževanja za Slovenijo na podlagi upoštevanja vseh merljivih stroškov in
ekonomskih koristi izobraževanja (»celostna metoda«). Primerjati izračune
družbene in zasebne stopnje donosa z dosedanjimi izračuni v Sloveniji,
donosnostjo drugih naložb v državi, ter z izračuni za druge države. Izdelati
predlog sprememb veljavnega sistema financiranja terciarnega izobraževanja v
luči izračunane donosnosti naložb v to izobraževanje.
2.2.2. Učinkovitost in
pravičnost javnih naložb v terciarno izobraževanje
Cilji: Obseg naložb v
terciarno izobraževanje in sistem njegovega financiranja v luči potrebe po večji
učinkovitosti in pravičnosti tega izobraževanja, naraščajoči meddržavni
mobilnosti mladih ter naglem razvoju Slovenije v družbo znanja. Analiza obsega
naložb in veljavnega sistema financiranja v Sloveniji – stanje in trendi za oba
dela sistema (tj. financiranje ustanov, državna finančna pomoč študentom).
Primerjava veljavnega sistema financiranja z razvitimi državami: analiza
prednosti in pomanjkljivosti obeh delov sistema. Ocena povezave med veljavnim
sistemom financiranja iz javnih sredstev, učinkovitostjo in pravičnostjo.
Predlog spremembe sistema financiranja obeh delov sistema.
2.2.3. Učinkovitost
študija v Sloveniji
Cilji: Učinkovitost študija v Sloveniji (na podlagi
longitudinalnega pristopa) v luči izkoriščanja omejenih nacionalnih virov,
veljavnega sistema financiranja ter potreb po hitrejšem razvoju v družbo znanja.
Izračunati stopnjo osipa, ponavljanja, trajanje študija, delež potencialno
uspešnih po visokošolskih ustanovah ter študijskih smereh. Proučiti, ali se je v
90. letih in začetku novega desetletja učinkovitost študija izboljšala (zaradi
raznih možnih dejavnikov – zaostrenih razmer na trgu dela, uvedbe mature, itd.)
ter ali so se spremenili njeni dejavniki. Proučiti regionalne razlike v
učinkovitosti študija med 12 statističnimi regijami.
2.2.4. Učinkovitejša mreža
visokošolskih ustanov
Cilji: Mreža visokošolskih ustanov/univerz v luči
enakomernejšega regionalnega razvoja, učinkovitosti, pravičnosti ter materialnih
možnosti države. Ocena sedanje mreže visokošolskih ustanov in univerz glede na
demografske značilnosti države, razpoložljiva (javna) sredstva, učinkovitost in
pravičnost ter regionalne razlike v gospodarski razvitosti. Primerjava mreže
visokošolskih ustanov in univerz s sorodnimi razvitimi državami po velikosti ali
gospodarski razvitosti. Ocena vloge terciarnega izobraževanja za regionalni
razvoj glede na izkušnje v razvitih državah in Sloveniji. Analiza regionalnih
razlik v vključenosti v terciarno in ostalo izobraževanje ter v izobraženosti
prebivalcev. Predlogi sprememb v mreži univerz in visokošolskih ustanov v
Sloveniji, upoštevaje domače razmere in potrebe ter stanje v primerljivih
državah. Neodvisna analiza stanja in razvoja našega visokega šolstva,
komparativno, tudi s tujimi strokovnjaki. Potegniti ločnico med privatnim in
državnim šolskim denarjem na slovenskih univerzah.
2.2.5. Razvoj sistema
kakovosti v terciarnem izobraževanju
Cilji: Uporaba standardov uspešnosti in
učinkovitosti in orodij za ocenjevanje in medsebojno primerjanje organizacij
terciarnega izobraževanja (BSC, benchmarking, CAF, EFQM itd.); sistema za
zagotavljanje trajne rasti kakovosti izobraževalnih storitev z vzpodbujanjem
uporabe sodobnih managerskih orodij in tehnik za vodenje sprememb in
zagotavljanje kakovosti. Izdelati predlog prilagoditev in prenosa dobrih praks
upravljanja iz zasebnega v javni sektor, zasnovo informacijske podpore za
načrtno doseganje poslovne odličnosti v terciarnem izobraževanju.
Tematski sklop:
2.3. IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA
Teme:
2.3.1 Izboljšanje IKT pismenosti
Cilj: Raziskati vpliv IKT pismenosti
na funkcionalno. Analiza različne razvitosti IKT pismenosti pri različnih
skupinah ljudi. Vloga izobraževalnega sistema pri razvijanju IKT pismenosti.
Možnosti razvijanja instrumentov, ki bi razvijali pismenost prebivalstva.
2.3.2
Državljanska in domovinska vzgoja v osnovnih in srednjih šolah
Cilj: Analiza
konceptov državljanske vzgoje/identitete državljana. Proučitev možnih strategij
in predlog modela vključevanja v kurikul.
2.3.3 Pomen lokalne zgodovine za
državljansko vzgojo in kulturo
Cilji: Analiza vloge in pomena lokalne zgodovine
v osnovni in srednji šoli pri družboslovnih predmetih na osnovi analize
družboslovnih učnih načrtov in učbenikov. Analizirati pomen in vrednost lokalne
zgodovine za poznavanje, razumevanje in vrednotenje slovenske zgodovine,
slovenske kulturne dediščine ter za državljansko vzgojo in kulturo.
2.3.4
Vključevanje elementov trajnostnega razvoja v šolski kurikul
Cilji: Analiza
stanja in razvoj modela vključevanja trajnostnega razvoja v kurikul osnovnih in
srednjih šol. Na osnovi mednarodnih analiz pripraviti predlog vsebin s področja
trajnostnega razvoja, ki se bodo vključile v obstoječe učne načrte. Gre naj
predvsem za konkretizacijo obstoječih vsebin in opremljanje učencev in dijakov z
veščinami, ki jih bodo uporabili v svojem življenju tako, da bodo s svojim
ravnanjem oz. življenjskim slogom koz ozaveščeni državljani prispevali k
trajnostnemu razvoju.
2.3.5 Sodelovanje staršev s šolo
Cilji: Analizirati
modele sodelovanja staršev s šolo v Sloveniji in v EU. Raziskati vlogo staršev
glede na večjo avtonomijo šol.
2.3.6 Preprečevanje in obvladanje nasilja v
šolskem prostoru
Cilji: Analiza pojavov nasilja v šoli. Razviti modele
učinkovitega obvladovanja nasilja v šoli. Razviti modele sodelovanja staršev s
šolo.
2.3.7 Analiza učbenikov zgodovine v OŠ in SŠ
Cilji: Kvalitativna in
kvantitativna vsebinska analiza učbenikov zgodovine v OŠ in SŠ. Mednarodna
primerjava učbenikov zgodovine, predlogi za izboljšanje kakovosti učbenikov.
2.3.8 Slovenščina kot drugi/tuj jezik v slovenskih osnovnih šolah
Cilji:
Raziskava stanja na področju poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika v
OŠ. Raziskovati osvajanje slovenščine kot drugega tujega jezika pri otrocih.
2.3.9 Dvojezični model v šolah na območju narodnih skupnosti
Cilji: Analiza
izvajanja dvojezičnega modela v šolah na območju narodnih skupnosti z vidika
šolske uspešnosti učencev.
2.3.10 Poklicna orientacija
Cilji: Raziskava
dejavnikov in motivov, ki vplivajo na izbiro izobraževalnih programov na
poklicni in srednješolski ravni. Razvijanje modelov učinkovitega poklicnega
usmerjanja oz. usmerjanja v šolanje in študij naravoslovnih in tehničnih smeri.
2.3.11 Medgeneracijska pedagogika
Cilji: Proučitev dejavnikov, ki vplivajo na
uspešnost medgeneracijskega sobivanja ter oblikovanje modelov medgeneracijskega
sožitja.
2.3.12 Izobraževanje in usposabljanje učiteljev
Cilji: Analiza
nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev in drugih strokovnih
delavcev ter proučitev nove vloge (kompetenc) učitelja, ki izhaja iz sprememb v
družbi.
2.3.13 Zagotavljanje enakih možnosti in povečanje dostopnosti
izobraževanja
Cilji: Analiza modelov inkluzije na področju vzgoje in
izobraževanja, s posebnim oziroma na vključevanje vedenjsko izstopajočih v
šolskem sistemu.
2.3.14 Vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja
Cilji: Analiza vključevanja pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in
izobraževanja v Sloveniji in v EU.
2.3.15 Športna vzgoja v predšolskem in
šolskem obdobju
Cilji: Predstaviti prostorske, kadrovske in vsebinske
problematike, pripraviti možnosti povezovanja športnih in zdravstvenih vsebin.
Raziskava gibalne sposobnosti in telesne značilnosti slovenskih otrok.
2.3.16
Zdravstveno varstvo športnikov
Cilji: Monitoring zdravstvenega stanja šolske
mladine, ki se aktivno ukvarja s športom. Epidemološka študija o pogostosti,
vrsti ter teži poškodb med vrhunskimi in rekreativnimi športniki v Sloveniji.
Predstavitev sodobnih pristopov v rehabilitaciji športnikov.
Tematski sklop:
2.4. UPRAVLJANJE Z ZNANJEM
Teme:
2.4.1. Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v digitalnem okolju
Cilji: Ugotoviti, ali imetniki pravic uporabljajo tehnološke ukrepe, obseg in
vrsto uporabljenih tehnoloških ukrepov, raziskati načine uporabe avtorskih del
in predmetov sorodnih pravic v digitalnem okolju ter razmerja uporabnik-imetnik
pravic.
2.4.2. Pravice industrijske lastnine v poslovnih odločitvah malih in
srednje velikih podjetij.
Cilji: Ugotoviti vlogo patentnih informacij v pripravi
strateških poslovnih načrtov podjetja, identifikacijo in oceno tehnologij za licenciranje in prenos tehnologij, identifikacijo in spremljanje aktivnosti
dejanske in potencialne konkurence.
2.4.3. Prenos znanja v gospodarstvo.
Cilji:
Vrednotenje ustanov za prenos znanja (tehnološki parki, inkubatorji, in drugi
posredniki) na področju prenosa znanja. Pregled in analiza dobrih praks in ovir
ter oblikovanje priporočil za tehnološko politiko. Postaviti je potrebno
spodbujevalne mehanizme, ki bodo dovolj privlačni za naše največje izvoznike,
kar bo pospešilo raziskave in razvoj in pritegnilo univerze in inštitute k
sodelovanju.
- Težišče 3 - UČINKOVITA IN CENEJŠA DRŽAVA
Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju
politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru tretje prioritete SRS:
- povečanje institucionalne konkurenčnosti države
- povečanje učinkovitosti in
kakovosti delovanja države ter razvoj javno zasebnega partnerstva
- večja transparentnost javne uprave in sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov
- boljše delovanje pravosodnega sistema
- razvoj nacionalne identitete
Tematski sklop:
3.1 PRAVOSODJE
Teme:
3.1.2. Sodobne usmeritve kazenskega
materialnega prava
Cilji: Pripraviti širšo teoretično in primerjalno - pravno
analizo, ki bo podlaga za morebitne nadaljnje spremembe in dopolnitve Kazenskega
zakonika. Nadaljevanje dosedanjih raziskav na tem področju.
3.1.3. Poravnave v
kazenskem postopku
Cilji: Rezultati naj bi prispevali k še večji uporabi
instituta poravnavanja v praksi in zvišanju odstotka uspešno zaključenih
primerov poravnavanja ter pokazala na morebitne potrebne spremembe v normativni
ureditvi.
3.1.4. Evropski nalog za prijetje in predajo – primerjalno-pravni in
nacionalni vidiki
Cilji: Analiza pravnih podlag za izvajanje evropskega naloga
za prijetje in predajo, ki bo pokazala prednosti in slabosti Okvirnega sklepa
ter implementacije le-tega v slovenski pravni red, z analizo sodne prakse držav
članic in morebitnimi predlogi za izboljšanje pravnih podlag za izvajanje
evropskega naloga za prijetje in predajo v Republiki Sloveniji.
3.1.5. Dokazni
standardi
Cilji: Pomemben del dokaznega prava so dokazni standardi, ki jih Zakon
o kazenskem postopku določa na različnih mestih kot "razloge za sum",
"utemeljene razloge za sum", "utemeljeni sum", in "onstran razumnega dvoma".
Tako iz prakse kot tudi iz procesno-pravne teorije izhaja, da so dokazni
standardi v Zakonu o kazenskem postopku in dejansko v praksi dokaj nedorečeni.
3.1.6. Zagotavljanje navzočnosti strank in udeležencev v sodnih postopkih
Cilji:
Raziskati in evidentirati okoliščine in načine izmikanja strank in drugih
udeležencev na konkretnih primerih pravnomočno končanih sodnih postopkov ter
posledično opredelitev učinkovitih načinov in ukrepov za zagotavljanje
navzočnosti strank in drugih udeležencev v sodnih postopkih."
3.1.7. Delovanje
pravosodja v vojnih in povojnih razmerah in današnja odgovornost države
Cilji:
Dopolniti že obstoječe podatke o žrtvah druge svetovne vojne in po njej s
podatki iz arhivov različnih sodišč, kakor tudi ugotoviti način dela in obseg
kaznovanja prvih vojaških, izrednih in ljudskih sodišč v Sloveniji v času od
1944 -1946 in preverjanje podatkov v matičnih knjigah umrlih in drugih še
neobdelanih fondih za dopolnitev podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom
Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po nje. Analizirati
položaj Slovenskih Judov v 20. stoletju za potrebe države pri pogajanju z
upravičenci , slovenskimi Judi in njihovimi zastopniki za restituicijo civilnih
in premoženjskih pravic.
3.1.8. Primerjalno proučevanje delovanja varnostnega
sistema v krizni situaciji z ozirom na begunsko problematiko
Cilji: Kot primer
krizne situacije preučiti begunsko problematiko madžarskih beguncev ob koncu
druge svetovne vojne na območju Slovenije. V raziskavi preučiti ravnanje
državnih organov in institucij ter njihov vpliv na razvoj in upravljanje krize,
še posebej z vidika upravljanja nacionalnega varnostnega sistema ter njegovega
delovanja v kriznih pogojih. Posebej se posvetili izbiri lokacij taborišč,
upravljanju taborišč za begunce, prehranjevanju beguncev, življenju v taborišču,
stikov z domačini ter načina vrnitve beguncev ali njihove asimilacije.
Analizirati učinke posameznih ukrepov in na tej podlagi pripraviti predloge
delovanja državnih organov (npr. Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za
notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo) v podobnih kriznih situacijah
Tematski sklop:
3.2. JAVNA UPRAVA - Razvoj sistema učinkovitosti in
uspešnosti javnega sektorja
Teme:
3.2.1. Optimizacija procesov (postopkov) in odprava administrativnih
ovir
Cilji: Proučiti delovanja javnih institucij z opredelitvijo prioritet
upravnih procesov (postopkov) glede racionalizacije oz. odprave administrativnih
ovir; z vidika optimiranja poteka (učinkovitost) in rezultatov (uspešnost)
upravnih procesov. Racionalizacija upravnih procesov v krogu – načrtovanje,
nadzor nad izvajanjem, analiza odstopanj, ukrepanje.
3.2.2. Razvoj sistema
kakovosti v javni upravi
Cilji: Uporaba standardov uspešnosti in učinkovitosti
in orodij za ocenjevanje in medsebojno primerjanje organizacij javnega sektorja
(BSC, benchmarking, CAF, EFQM); sistema za zagotavljanje trajne rasti kakovosti
javnih storitev z vzpodbujanjem uporabe sodobnih managerskih orodij in tehnik za
vodenje sprememb in zagotavljanje kakovosti. Izdelati predlog prilagoditev in
prenosa dobrih praks upravljanja iz zasebnega v javni sektor, zasnovo
informacijske podpore za načrtno doseganje poslovne odličnosti v javnem
sektorju.
3.2.3. Razvoj javne uprave z določitvijo kompetenc zaposlenih
Cilji:
Raziskati potrebne kompetence na delovnih mestih v upravi z namenom doseganja
bolj učinkovitega izvajanja nalog javne uprave.
3.2.4. Upravljavska sposobnost v
slovenskih občinah kot razvojni dejavnik
Cilji: raziskati odnose med upravo in
politiko na lokalni ravni oz. zlasti med občinskim svetom, županom in občinsko
upravo. Še posebej na sposobnost učinkovitega, uspešnega in ekonomičnega
upravljanja občinskih uprav, ki bi temeljilo na trotočkovnem merjenju
učinkovitosti (uspešnosti) kakovosti delovanja uprave in na vprašanja
managementa v občinski upravi.
3.2.5. Izvajanje lokalnih javnih služb in naložbe
v lokalno infrastrukturo s poudarkom na javno-zasebnem partnerstvu
Cilji:
analizirati izpostavljene problematike javnih služb tako s
pravno-organizacijskega , kot finančno – ekonomskega vidika. Gre za reševanje
konkretnih vprašanja funkcionalne analize obstoječega sistema javnih služb s
poudarkom na njihovih institucionalno-organizacijskih izvajalskih oblikah ter ustreznih finančno-ekonomskih rešitvah, ki bodo zagotavljale dolgoročno
vzdržnost pri izvajanju dejavnosti zagotavljanja javnih dobrin prebivalcem
lokalnih skupnosti.
Tematski sklop:
3.4. MEDNARODNI ODNOSI
Teme:
3.4.1. Priprava elementov Strategije o mednarodnem razvojnem sodelovanju
s predlogom Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju
Cilj: Priprava
izvedbenih aktov Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju; Strategije
mednarodnega razvojnega sodelovanja s predlogom Resolucije, kar je opredeljeno v
4. členu predloga zakona. Cilj raziskovalne naloge je natančneje opredelitev
vsebine resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki predstavlja osnovni
strateški in okvirni izvedbeni dokument države na področju izvajanja politike
mednarodnega razvojnega sodelovanja. Cilj raziskovalne naloge je hkrati
opredelitev dvostranskih in večstranskih prioritet razvojnega sodelovanja ob
upoštevanju specifičnih zunanjepolitičnih in gospodarskih ciljev Republike
Slovenije
3.4.2. Definicija terorizma in njene politične aplikacije
Cilji:
Ovrednotenje posledic terorizma kot globalnega dejavnika tudi v Republiki
Sloveniji.
3.4.3. Definiranje odnosov s t.i. velikimi silami (ZDA, Ruska
federacija, Indija, Kitajska)
Cilji: Analiza odnosov, ter prednosti in slabosti
različnih strategij odnosov z velikimi silami v podporo določitvi
zunanjepolitičnih smernic za delovanje Republike Slovenije na tem področju.
3.4.4. Definiranje odnosov z državami Kavkaza in Centralne Azije
Cilji:
Strateška analiza odnosov, ter raziskave potencialnih politik in posledic v
podporo določitve zunanjepolitičnih smernic za delovanje Republike Slovenije.
3.4.5. Zaščita slovenskih manjšin
Cilji: Analiza stanja, pravno politični
okvirji ter strategije zaščite v podporo izboljšanja položaja slovenskih
manjšin.
3.4.6. Stanje arhivskega in muzejskega gradiva pri slovenskih
izseljencih
Cilji: Evidentirati stanje arhivov in muzejskih zbirk pri
izseljenskih skupnostih v Nemčiji in v državah Beneluksa. Izdelati raziskovalno
podporo pri oblikovanju oziroma ohranjanju arhivsko muzejskih zbirk med Slovenci
po svetu. Usposobitev izseljencev za ohranjanje, urejanje in popisovanje
lastnega arhivskega in muzejskega gradiva.
3.4.7 Razvojne možnosti slovenskih
manjšin v sosednjih državah
Cilji: Razvoj koncepta in uresničevanje skupnega
slovenskega kulturnega prostora v smislu večje povezanosti. Reševanje problemov perifernosti (gospodarsko - prostorski smisel) in marginalnosti (socialno -
kulturni smisel). Optimalno angažiranje, uporaba in sinergija sredstev, ki jih
RS, sosednje države in evropske institucije namenjajo za razvoj obmejnih regij.
Tematski sklop:
3.5. CIVILNA DRUŽBA IN RAZVOJ DEMOKRACIJE
Teme:
3.5.1. Informacijski sistem za koordinacijo razvojne politike in
spremljanje njenih učinkov
Cilji: Oblikovati sistem merljivih ciljev,
indikatorjev in mednarodnih primerjav (“benchmarkov”), ki bodo objektivno
prikazovali dejanske rezultate razvojne politike v pristojnosti različnih
vladnih resorjev in ki bodo neposredno uporabni kot upravljalski informacijski
sistem za usklajevanje in izboljšanje teh politik. Analiza primerov dobrih praks
iz tujine in oblikovanje priporočil o njihovi uporabnosti kot zgleda za
Slovenijo.
3.5.3. Analiza dvodomnosti v Sloveniji in njene
perspektive
Cilji: Analiza stanja dvodomnosti v Sloveniji ter reform izbranih
drugih domov tujih držav; izdelava predlogov za prihodnjo ureditev Državnega
sveta v skladu z izkušnjami dvodomnih držav članic Evropske unije. Analizirati
argumente za in proti obstoju dvodomnosti.
Tematski sklop:
3.6. RAZVOJ NACIONALNE IDENTITETE IN KULTURE
Teme:
3.6.1. Register nesnovne dediščine kot del enotnega registra kulturne
dediščine
Cilji: Pregled specifičnosti nesnovne dediščine v Sloveniji v
primerjavi z definicijami UNESCO. Evidenca nesnovne dediščine po kategorijah in
pregled skupin in pomembnih posameznikov, ki gojijo in ohranjajo nesnovno
dediščino v Sloveniji. Predlogi načinov dokumentiranja nesnovne dediščine,
vodenja registra in predstavljanja nesnovne dediščine. Predlogi sestavin
registra nesnovne dediščine. Predlogi za usklajevanje raziskav in dokumentiranja
nesnovne dediščine med ustanovami in posamezniki v Sloveniji. Evidenca
dediščinskih območij v Sloveniji z ozirom na kulturno raznolikost.
3.6.2.
Prostorsko integrirani kulturni sistemi kot lokalna razvojna priložnost
Cilji:
Obravnava in možne razvojne povezave regionalnosti in kulture. Značilnosti in
odprta vprašanja regionalne/lokalne kulturne (decentralizirane) politike,
povezovanje s kulturnimi središči, gospodarstvom , predvsem turizmom. Razvoj na
kulturi temelječega gospodarstva lokalne skupnosti ter krepitev sinergičnega
razvojnega vpliva kulture na regionalni razvoj.
3.6.3. Regionalni modeli varstva
kulturnih pravic manjšin
Cilji: Regionalne razlike držav pri uresničevanju
kulturnih pravic manjšin kot kategorije človekovih pravic. Regionalna obravnava:
izpostaviti sosednje države, skandinavski model, države Zahodnega Balkana.
3.6.4. Kulturna politika kot razvojna politika
Cilji: Analiza investicijskih
potreb na področju kulture in raziskovalna podpora vzpostavitvi izvedbenih
struktur.
3.6.5. Razumevanje humanosti z ozirom na tradicijo in globalizacijo.
Cilji: Vrednostna vprašanja sodobne humanosti in njihov pomen za celovit
kulturni in družbeni razvoj. Vloga humanistike pri razvijanju kulture, šolstva,
znanosti v slovenskem in evropskem kontekstu. Kulturno-zgodovinska identiteta
kot etični vidik razvoja.
3.6.6. Analiza pluralnosti slovenskih tiskanih medijev
Cilji: Ugotavljanje prevladujoče vrednotne usmerjenosti glavnih slovenskih
medijev s poudarkom na tiskanih medijih, vključno z odločujočimi akterji v teh
medijih ter vpliv te usmerjenosti na poročanje ter komentiranje. Ocena obsega,
vsebin in načinov izražanja mnenjskega pluralizma v slovenskih medijih (tako v
smislu internega kot eksternega pluralizma). Oblikovanje kazalnikov za
evalvacijo medijskega pluralizma, ki vključujejo obstoječe in projekcijske
spremembe ob uvedbi novega Zakona o medijih ter možnost mednarodne
primerljivosti..
3.6.7. Umetnostno zgodovinska topografija
Cilji: Inventarizacija slovenskega spomeniškega fonda.
3.6.8. Valvasorjeva grafična
zbirka.
Cilji: Preučiti zbirko Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je izjemna tudi po
svoji intaktni ohranjenosti, a neobdelana in širši kulturni javnosti zaenkrat
nedosegljiva . Rezultat raziskave bodo študije oziroma razprave o posameznih
albumih, analiza pomena zbirke za slovenski in evropski kulturni prostor
(opredelitev nacionalnega, splošnega in strokovnega pomena) in znanstvena
kataložna obdelava posameznih grafičnih listov celotne zbirke.
- Težišče 4 - MODERNA SOCIALNA DRŽAVA IN VEČJA ZAPOSLENOST
Razpisane
raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za
doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru četrte prioritete SRS:
- večja
prilagodljivost trga dela tako na strani delojemalca kot delodajalca
- modernizacija sistemov socialne zaščite
- zmanjševanje družbene izključenosti in
socialne ogroženost
Tematski sklop:
4.1. Socialna kohezivnost in socialna država
Teme:
4.1.1. Poudarki in modeli reform socialne države oz. države blaginje
Cilji: Predstaviti načine in posledice posegov v tradicionalno strukturo
socialne države, do katerih je prišlo v zadnjih desetih letih (vključno z
načrtovanimi posegi v naslednjih letih) v
- v socialdemokratskem tipu
(skandinavske države z univerzalno oz. državljansko zasnovo),
- v
«korporativističnem«, kontinentalnem tipu,
- v liberalnem, anglosaksonskem
tipu,
- v mediteranskem tipu,
- v novih članicah EU (Estonija, Češka,
Slovaška). Odgovoriti na vprašanje, kakšne so podobnosti z načrtovano
ekonomskimi in socialnimi reformami v Sloveniji.
4.1.2. Politične in socialne
implikacije razslojevanja v Sloveniji
Cilji: Na osnovi sekundarne analize
podatkov (domačih in primerjalnih, statističnih in mnenjskih) predstaviti nekaj
hipotetičnih modelov obsega (globine) procesov stratifikacijskih sprememb ter
mobilnosti v zadnjih dveh desetletjih. Kakšne so posledice teh procesov za
družbeno vključenost/izključenost oz. družbeno kohezivnost.
4.1.3. Posledice
diskriminacije na družbeno, politično in socialno vključenost manjšin v
Sloveniji
Cilji: Na osnovi primarne in sekundarne analize podatkov predstaviti
vrsto in obseg diskriminacije skupin in posameznikov ter posameznic na osnovi
naslednjih osebnih okoliščin: narodnostna in etnična pripadnost, versko
prepričanje, spol, starost, spolna usmerjenost in invalidnost. Kakšne so
posledice diskriminacije za družbeno, politično in socialno vključenost in
družbeno kohezivnost.
4.1.4. Moderni sistemi socialnih zavarovanj
Cilji: Analiza
organizacije, izvajanja in financiranja sistemov socialnih zavarovanj. Raziskati
možnosti učinkovitejšega delovanja v smeri, da bodo posameznikove odločitve
povezane z višino dobrobiti ali višino vplačanega prispevka.
4.1.5. Projekcije
obnašanja zavarovancev
Cilji: S pomočjo baze individualnih podatkov o
zavarovancih oz. upravičencih raziskati vzorce obnašanja (odzivnost) na različne
politike zavarovanja, predvsem iz vidika predlaganih reformnih rešitev.
4.1.6.
Učinkovitejša prebivalstvena integracijska politika
Cilji: Raziskati možnosti
učinkovitejših modelov integracijske politike s poudarkom na rešitvah, izhajajoč
iz načela multikulturnosti in multietničnosti, ki ne bo usmerjena zgolj na
priseljence, ampak na celotno družbo.
4.1.7. Položaj seniorjev
Cilji: Stanje,
strukture, vsebine, položaj, premoženje in aktivnosti seniorjev. Teritorialni
(najmanj statistične regije) in časovni (7 do 10 let) pristop k analizi.
4.1.8. Evalvacija procesov dezinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v
Sloveniji
Cilji: Ovrednotiti projekte na področju procesov dezinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji, zlasti pa
obseg preselitev, njihovo uspešnost in stroškovno učinkovitost, stopnjo
povezovanja z okoljem in ugotoviti razvitost tehnologij in metod skrbi za ljudi
v skupnosti, ki bodo primerno nadomestile stare institucionalne metode. Pomembno
je oceniti tudi načine reorganizacije, prednosti, pomanjkljivost, ovire, pasti
in priložnosti, ki se pojavijo ob izvajanju teh procesov pri izvajalcih
institucionalnega varstva.
4.1.9. Zloraba alkohola med mladimi
Cilji: Pridobitev
relevantnih raziskovalnih spoznanj iz domačega terena in iz tujine za uspešno
reševanje in preprečevanje zloraba alkohola med otroki in mladino , ki je
posebej izrazit v Sloveniji in drugih tranzicijskih državah.
Tematski sklop:
4.2. Trg dela
Teme:
4.2.1. Povpraševanje in ponudba na trgu
dela
Cilji: Analiza strukture ponudbe in povpraševanja na trgu dela in trendi
sprememb z oceno faktorjev elastičnost.
4.2.2. Preoblikovanje industrijskih
odnosov v mednarodnem prostoru
Cilji: Industrijski odnosi v Evropski uniji,
stanje in dinamičnost sprememb. Preveriti hipotezo: v EU je prišlo do
nepovratnega procesa preoblikovanja industrijskih odnosov – tako na podjetniškem
kot na nacionalnem nivoju - v smislu zmanjševanja moči sindikatov. Ali pa gre le
ciklična gibanja? Posebej analizirati spremembe v delovanju socialnega
partnerstva (Avstrija, Nizozemska ter Nemčija). Posledice za Slovenijo.
4.2.3.
Zaposlovanje starejših in mlajših
Cilji: Identificirati vzroke za skromen
interes delodajalcev za zaposlovanje starejših. Analiza realnih možnosti
zaposlovanja starejših in možni način javne podpore. Identificirati vzroke za
visoko brezposelnost mladih (15-24 let): Analiza možnih ukrepov v podporo
zaposlovanju.
4.2.4. Intervencije na trgu dela
Cilji: Analiza interakcije
sistema socialnih dajatev in politike trga dela v Sloveniji s predlogom »Making
work pay« kazalniki. Analiza odnosa med aktivnimi in pasivnimi ukrepi politik
trga dela v Sloveniji. Ocena in analiza razvoja pasivnih in aktivnih ukrepov na
trgu dela (ocena števila upravičencev do posameznih vrst pasivnih socialnih
dajatev, ocena števila upravičencev do aktivnih ukrepov, njihova struktura).
Identifikacija in ocena primerov dobre prakse v EU. Simulacija ključnih
inštrumentov politike trga dela ter njihovega vpliva na ponudbo dela; glavne
ugotovitve in priporočila za prihodnje politike trga dela.
4.2.5 Vrednotenje
politike zaposlovanja
Cilji: Ocena učinkovitosti politike zaposlovanja, predvsem
ocene učinkov aktivne politike zaposlovanja na stanje na trgu dela
(makroekonomsko) in evalvacije (mirko učinki) posameznih največjih programov
aktivne politike zaposlovanja (javna dela, programi izobraževanja in
usposabljanja, subvencionirane zaposlitve,..) s pomočjo kvazi eksperimentalne
metode, kjer se opazujeta dve skupini: eksperimentalna skupina brezposelnih, ki
se je vključila v določen program in kontrolna skupina, ki se v program ni
vključila, a je po svojih in za raziskavo relevantnih značilnostih bila zelo
podobna sestavi eksperimentalne skupine (npr. starost, izobrazba, del. izkušnje,
poklicni cilji, območje iskanja zaposlitve)
4.2.6. Revščina in zaposlitev
Cilji:
Analiza stanja in vzrokov zakaj se povečuje delež polno zaposlenih s pojavom
revščine. Analiza po panogah in regijah. Struktura gospodinjstev. Kateri
dejavniki in kako vplivajo na to, da so gospodinjstva z zaposlenimi člani
relativno revna.
4.2.7. Migracijska politika z vidika povečanja konkurenčnosti
Cilji: Analiza strukture povpraševanja in potrebe po delavcih iz tujine, z
vidika strukture ponudbe na trgu dela in demografskih trendov v Sloveniji ter
napotki za ekonomsko migracijsko politiko z vidika povečanja konkurenčnosti.
- Težišče 5 - POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju
politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru pete prioritete SRS:
- trajno obnavljanje prebivalstva
- skladnejši regionalni razvoj
- zagotavljanje
optimalnih pogojev za zdravje
- izboljšanje gospodarjenja s prostorom
- integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike (transport, energetika,
davčna politika, tehnološka politika) in potrošniške vzorce
Tematski sklop:
5.1
Varstvo okolja in integracija v sektorske politike
Teme:
5.1.1. Varstvo in upravljanje z vodami
Cilji: Analiza obstoječih
zadrževalnih kapacitet v RS za potrebe zadrževanja visokih voda, kakor tudi za
oskrbo z vodo v primeru suš. Analiza rabe vode in izdelava bilance vodnih
količin. Analiza potrebe po vodi glede na različne uporabnike ter razpoložljive
rezerve. Ekoremediacije kot možnost zmanjšanja nezaželjenih učinkov in posledic
človeških vplivov v kmetijstvu.
5.1.2. Biotska raznovrstnost
Cilji: Priprava
informacijskih protokolov za sestavine biotske raznovrstnosti. Izdelava sistemov
informacijskih baz o živalskih in rastlinskih vrstah, vključno z glivami, na
osnovi razpoložljivih podatkov. Opredeliti sistem delovanja biodiverzitetnega
informacijskega vozlišča na ravni države v povezavi z GBIF.
5.1.3. Analiza
razvojnih ter ekonomskih trendov vodika kot energenta iz obnovljivih virov na
področjih:
- možnosti in potencialov distribucije, shranjevanja in proizvodnje
vodika v Sloveniji
- koriščenja vodika kot energenta (še posebej za področja
aplikacij v prometu, pri proizvodnji/soproizvodnji električne energije oziroma
toplotne energije ter posebnih aplikacijah, kot so npr. mikro-sistemi gorivnih
celic, itd) v Sloveniji
- potencialov za proizvodnjo različnih tehnologij
(strojev, sistemov in naprav) kot možnih novih tehnoloških in tržnih usmeritvah
slovenskega gospodarstva
Cilji: Priprava strokovnih podlag za določitev
raziskovalnih in razvojnih prioritet v Republiki Sloveniji na področju vodikove
tehnologije. Izdelava primerjalne študije obstoječih LCA (Life Cycle
Assessments) in LCC (Life Cycle Costs) analiz (vključujoč WTT (Well-to-Tank) in
TTW (Tank-to-Wheel) analize) za vodikovo tehnologijo (pridobivanje, transport,
shranjevanje in uporaba vodika kot energenta).
Tematski sklop:
5.2 Skladnejši regionalni razvoj in izboljšanje gospodarjenja
s prostorom
Teme:
5.2.1. Trajnostni razvoj varovanih območij – celostni pristop in aktivna
vloga države
Cilji: Strateške možnosti razvojnega aktiviranja področij varovanja
narave, vključno s področji Natura 2000. Konceptualna analiza ter študija
primerov v drugih članicah EU. Pilotska študija na zavarovanih območjih brez
upravljalske infrastrukture.Ekonomske in socialne možnosti, opredelitev vloge
države. Povezava s politikami trajnostne rabe kmetijstva in tal (tema 5.3.2) in
prostorsko integriranih kulturnih sistemov (tema 3.6.2.).
5.2.2. Razvoj modela za
potrebe regionalne politike
Cilji: Razvoj dinamičnega empiričnega orodja za
podporo pri odločanju s posebnim poudarkom na porabi EU in domačih sredstev.
Členitev na posamezne gospodarske sektorje za presojo različnih oblik javnih
politik (kohezijska, razvoj podeželja, davčna politika). Posebna pozornost
predlagani regionalni delitvi Slovenije, modeliranju trga dela, ter interni in
eksterni migraciji delovne sile. Zagotovljena uporabnost modela za naročnika.
5.2.3. Učinkovitost in vplivi investicij na regionalni in prostorski razvoj
Cilji: Analiza stanja in teženj investicijskih aktivnost. Izdelava priporočil in
rešitve za spremljanje in vrednotenje investicij za potrebe regionalne
strukturne politike.
5.2.4. Presoja instrumentov in mehanizmov regionalne
politike
Cilji: Evalvacijska analiza oblikovanja, izvedbe, spremljanja in
vrednotenja regionalne strukturne politike. Priporočila za učinkovitejšo
izvedbo.
5.2.5. Trajnostni razvoj obalne regije
Cilji: Opredelitev nasprotujočih
si razvojnih teženj v prostoru obalne regije in slovenskega morskega prostora.
Na obalnem območju se srečujejo različne razvojne pobude, ki si med seboj
nasprotujejo, zlasti razvoj pristanišča Koper ter razvoj turizma in povezanih
dejavnosti. Prostorske, okoljevarstvene, ekonomske in sociološke ter varnostne
študije razvoja pristanišča s posebnim poudarkom na sonaravnem razvoju.
5.2.6.
Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih
voda in trg
Cilji: Pregledati instrumente in prakso po EU državah z namenom
uvajanja tržnega pristopa in izboljšanja konkurence na področju vodooskrbe in
čiščenja voda v R Sloveniji. Posebna pozornost naj bo dana razmerju med
lastnikom infrastrukture in upravljavcem, ter načrtovanju gradnji in vzdrževanju
infrastrukture
5.2.7. Vzpostavitev energetskega
Geografsko-Informacijskega-Sistema (GIS) za področja:
- vseh naravnih resursov OVE (obnovljivih virov energije) na regionalnih/lokalnih ravneh v Sloveniji ter
potencialov izkoriščanja
- vseh obstoječih in načrtovanih elektrarn, kogeneracijskih ter poligeneracijskih sistemov v Sloveniji baziranih tako na
fosilnih gorivih, kot na OVE
- priporočenih lokacij za postavitev elektrarn, kogeneracijskih in poligeneracijskih sistemov baziranih tako na fosilnih
gorivih, kot na OVE
Cilji: Priprava strokovnih podlag za učinkovito uporabo OVE
(obnovljivih virov energije) na regionalni in lokalni ravni ter preglednega
sistema celotnega energetskega potenciala in energetskega gospodarstva v
Sloveniji Izdelava LCA (Life Cycle Assessments) in LCC (Life Cycle Costs)
analize za postopke pridobivanja in uporabe OVE (obnovljivih virov energije) za
geografsko, klimatsko, rastlinsko, ekonomsko in ekološko tipična področja v
Republiki Sloveniji in vzpostavitev celotnega energetskega
Geografsko-Informacijskega-Sistema (GIS).
5.2.8. Spremljanje in presoja
prostorskih vplivov sektorskih politik
Cilji: Dopolnitev orodja za presojo
usklajenosti sektorskih politik. Vzpostavitev modela oz. metode presoje
prostorskih vplivov ter razvoj prakse medsektorskega usklajevanja ki bo uporabna
za presojanje politik, programov in projektov z vidika njihovih učinkov na
prostor in razvoj države. Aplikacija na primeru usklajevanja oz. priprave
strateških izhodišč Slovenije za doseganje razvojnih ciljev v prostoru, ob
upoštevanju kompetenc posameznih resorjev in na osnovi že vzpostavljene prakse.
Opredelitev metode in vsebin presoje prostorskih učinkov velikih projektov,
kadar je to nujna faza v procesu oblikovanja strateških izhodišč
5.2.9. Zasnova
celovitega prostorskega razvoja ob V. koridorju v navezavi na evropska
transportna omrežja
Cilji: Zasnova celovitega prostorskega razvoja ob V.
koridorju kot osnove za strateške razvojne odločitve v povezavi z razvojem
prometne infrastrukture med Italijo in Slovenijo. Opredelitev razvojnih ciljev v
prostoru, katerim mora zadostiti nova povezava, analiza potreb po železniškem
prometu in njegovi potenciali z vidika potniškega in z vidika tovornega prometa,
opredelitev potreb po novih železniških povezavah ter opredelitev vozlišč in
tehničnih elementov povezav, ugotovitev realnih možnosti za gradnjo novih
povezav glede na ekonomska in okoljska izhodišča.
5.2.10. Celovita prenova mest in drugih naselij
Cilji: Opredelitev vsebinskega okvira prenove mest in drugih
naselij. Pristopi in izkušnje v EU. Analiza obstoječih ukrepov in
obstoječih instrumentov v podporo prenovi. Kvantitativna analiza stanja
z določitvijo kazalcev in njihova aplikacija na območja v Sloveniji.
Opredelitev tipov območij za prenovo (degradirana urbana območja po
podtipih, slabo vzdrževane stanovanjske soseske, mestna središča.) ter modelov prenove, vključno s
participacijo različnih deležnikov. Predlog potrebnih finančnih in zakonskih
ukrepov. Kriteriji za vrednotenje in sofinanciranje projektov prenove.
5.2.11.
Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni
Cilji: Razvoj modela in smernic za
trajnostne strategije mestnega prometa ter izvedba pilotne strategije. Ker v
Sloveniji nimamo vzpostavljene prakse priprave strategij mestnega prometa, bi
bilo smiselno pritegniti aktivnostim EU in spodbuditi razvoj in pripravo
državnih smernic ter pilotne strategije v eni od mestnih občin v Sloveniji.
5.2.12. Razvoj urbanih območij
Cilji: Vzpostavitev instrumentov za medobčinsko
sodelovanje kot podlaga skupnemu razvoju urbanih območij. Model spodbujanja
aktivnega sodelovanja med mesti (in drugimi urbanimi naselji znotraj urbanih
območij. Analiza in predstavitev primerov dobrih praks, domačih in tujih
predpisov. Predlog ukrepov in instrumentov za iniciacijo medobčinskega
sodelovanja vključno s predlogom kriterijev vrednotenja dobrega sodelovanja.
5.2.13. Kriteriji za razvoj širših mestnih območij ter drugih naselij
Cilji:
Določitev kazalcev in kriterijev za opredelitev konkurenčnosti lokacij in
predlogov optimalnih mest lokacij razvoja dejavnosti, vozlišč ter povezav.
Prikaz primera dobre prakse komplementarnega razvoja dejavnosti v urbanem
območju. Metode priprave integralnih razvojnih strategij urbanih območij.
5.2.14. Določitev kriterijev za opredelitev podeželja in kazalcev za spremljanje
stanja
Cilji: Določitev kazalcev za opredelitev podeželja za potrebe spremljanja
dinamike razvoja podeželja in sprememb v prostoru na osnovi metodoloških
izhodišč ESPON. Opredelitev strukture baze podatkov po poselitvenih značilnostih
in tipih naselij na osnovi kazalcev, njena vzpostavitev ter določitev dinamike
dopolnjevanja. Opredelitev načina vključevanja v prostorsko informacijski sistem
za potrebe prostorskega načrtovanja in spremljanja stanja razvoja v prostoru.
Izdelava priporočil.
5.2.15. Umeščanje kmetijskih objektov v krajino
Cilji:
Analiza spreminjanja krajinskega prostora zaradi umeščanja kmetijskih
gospodarstev: tipi posegov, ocena njihove ustreznosti glede na
arhitekturno-krajinske značilnosti območij. Scenarij nadaljevanja trenda
naključne razpršitve kmetijskih obratov in ocena posledic za
krajinsko-arhitekturno identiteto. Predlog možnih modelov razvoja oz. umeščanja
kmetijskih gospodarstev glede na tehnološke zahteve kmetijskih gospodarstev in
kmetijskih rajonih ter posamezne krajinske tipe ob upoštevanju arhitekturnih
značilnost.
Tematski sklop:
5.3 Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo in varna hrana
Teme
5.3.1. Posebni proizvodi in podpora sledljivosti.
Cilji: Konkurenčne
prednosti in tržne možnosti posebnih kmetijskih pridelkov in živil. Razvoj živil
za posebne namene (funkcionalna živila, živila za prebivalce s posebnimi
potrebami). Razvoj tehnologij za zmanjšanje kontaminacije kmetijskih in
živilskih proizvodov z neželenimi snovmi in razvoj metod za sledenje virov
kontaminacije. Raziskave v podporo izboljšanja konkurenčnosti certificiranih
oblik kmetijske pridelave in prireje ter merila za ocenjevanje njihove okoljske
ustreznosti. Razvoj, validacija in harmonizacija tehnologij in metod za celovito
sledljivost v verigi proizvodnje hrane.
5.3.2. Trajnostna raba kmetijskega
prostora in tal
Cilji: Razvoj izboljšanih proizvodnih sistemov z manjšo rabo
proizvodnih inputov. Opredelitev konkurenčnosti kmetovanja, ki ohranja vrstno in
krajinsko pestrost. Razvoj inovativnih tehnologij in načinov pridelave. Raba
travinja in živinorejski proizvodni sistemi. Modeli in indikatorji trajnostne
rabe. Dejavniki in razvojne možnosti ekološkega kmetovanja v Sloveniji. Povezava
politik na tem področju s politikami trajnostnega razvoja varovanih območih
(tema 5.2.1).
5.3.3. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi
Cilji: Razvoj in
opredelitev dobre prakse pri gospodarjenju z gozdovi. Raziskave proizvodnih
sposobnosti gozdnih rastišč v razmerah, ki jih opredeljujejo različne zunanje
negativne obremenitve gozdov in klimatske spremembe. Raziskave genetskih
značilnosti populacij gozdnih drevesnih vrst in živali in zakonitosti za njihovo
ohranitev ob dejstvu, da se v kmetijstvu uporabljajo gensko spremenjeni
organizmi. Raziskave vplivov gospodarjenja z gozdovi na življenjske cikluse
populacij prostoživečih živali. Raziskave škodljivih dejavnikov za razvoj gozda
v sodobnem času. Raziskave vpliva povečevanja pomembnosti splošnih koristi
gozdov na izkoriščanje gozdnih dobrin. Gozd in gozdarstvo v območjih NATURA
2000. Razvoj klasifikacije habitatnih tipov v gozdovih Slovenije. Razvoj
prilagojenih modelov gojenja gozdov glede na različno poudarjenost predvsem
ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi kot
dejavnik razvoja podeželja.
5.3.4. Zmanjševanje tveganj v kmetijstvu s poudarkom
na blaženju učinkov podnebnih sprememb.
Cilji: Opredelitev tveganja v
kmetijstvu. Ekonomske, okoljske in strukturne razsežnosti. Podnebne spremembe
kot dejavnik tveganja v kmetijstvu – kvalitativna in empirična opredelitev.
Alternativne strategije zmanjševanja tveganja.
5.3.5. Socialni odnosi med
generacijami in spoloma na kmetijah.
Cilji: Stanje in trendi. Posledice na
vrednostni sistem in mobilnost dela. Socialna vprašanja in sprejemanje ukrepov
kmetijske politike. Pripravljenost za spremembe in trajnostno kmetijstvo.
5.3.6.
Podpora odločanju javnih politik na področju kmetijstva in razvoja podeželja.
Cilji: Ekonomski in okoljski učinki reforme Skupne kmetijske politike. Ekonomska
tipologija kmetijskih gospodarstev za potrebe analize prvega in drugega stebra
Skupne kmetijske politike. Socio-ekonomski in okoljski indikatorji politike
razvoja podeželja. Modeli za podporo odločanju pri prilagajanju kmetijskih
gospodarstev spremenjenim družbeno ekonomskim razmeram.
Tematski sklop:
5.4 Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje
Teme:
5.4.1. Politike za varovanje in krepitev zdravja
Cilji: Omejevanja škode
zaradi rabe alkohola - analiza ukrepov s priporočili. Dejavniki preprečevanja
kroničnih nenalezljivih bolezni - analiza medsektorskih politik. Dejavniki
vedenja med mladostniki in njihov vpliv na zdravje s poudarkom na duševnem
zdravju - analiza stanja in predlogi ukrepov.
5.4.2. Hrana in zdravje
Cilji:
Raziskave povezav med prehrano in zdravjem. Odkrivanje dejavnikov preprečevanja
bolezni in krepitev zdravja v hrani. Raziskave potrošnih prehranskih navad in
odnosa do različnih sistemov proizvodnje hrane. Raziskave metodologije za
presojo nutricionističnih in bioaktivnih sestavin. Pridobivanje živil za posebne
namene v okviru koncepta optimalnega prehranjevanja, v smislu preventivnega
delovanja na zdravje človeka, predvsem z vidika prehranskih dodatkov kot so
stabilizatorji, emulgatorji, antioksidanti in druge naravne ali sintetične
biološko aktivne substance, ki s svojimi biološkimi učinki pozitivno vplivajo na
fizično in mentalno zdravje ter počutje človeka. Študij antioksidantov in
podobnih substanc, ugotavljanje njihovih antioksidativnih aktivnosti (lastnosti)
oz. zmožnosti vezanja prostih radikalov v organizmi, ki predstavljajo dejavnike
tveganja za nastanek bolezni in s tem delujejo antikancerogeno, antimutageno ali
pa zavirajo dejavnike tveganja pri boleznih srca in ožilja, cerebrovaskularnih
boleznih in drugih kroničnih obolenjih. Razvoj metodologij za določanje
antioksidativne učinkovitosti naravnih in sinteznih antioksidantov v korelaciji
z njihovo biološko aktivnostjo.
5.4.3. Razvoj kakovosti in dostopnosti
preventivne zdravstvene dejavnosti
Cilji: Opredelitev učinkovitega modela
izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni ter opredelitev
sistematičnega vrednotenja strategij preventivnega dela, vključno z izdelavo
predloga za standardizacijo izvajanja.
5.4.4. Institucionalna organiziranost
znanosti v biomedicini
Cilji: Analiza stanja in izdelava modela pravno
organizacijskih oblik raziskovalnih zavodov na področju biomedicinskih znanosti.
Tematski sklop
5.5 Učinkovita prometna politika
Teme:
5.5.1 Dnevna prometna migracija na delovno mesto in šolo
Cilji:Ocena
deleža tokov potovanj s posameznimi transportnimi sredstvi po izbranih regijah.
Ocena vrste prevoznega sredstva za prevoz na delo in v šolo. razvoj modela
dnevnih tokov prevoza na delo in v šolo. Optimalna določitev prestopnih točk
(intermodalnih stičišč), kjer dnevni migranti lahko prestopajo iz enega v drug
sistem in ureditve ustreznih logističnih sistemov; 5.5.2 Prestrukturiranje
transportnega sektorja Cilji: Ocena deleža prevoza blaga v tranzitu po cestah in
po železnici.Zagotovitev cenovno konkurenčnega transporta v tovornem
prometu.Zagotovitev okolju prijaznega transporta v tovornem prometu.Prenos blaga
v tranzitu na železnico.Optimalna določitev logističnih središč za potrebe
klasičnih in multimodalnih prevozov.Konkurenčnost cestnega transporta v tovornem
prometu.Razvoj javnega potniškega prometa
Tematski sklop:
5.6 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti
Teme:
5.6.1. Varnostna vprašanja tehnologij jedrskih in sevalnih objektov.
Cilji: Zagotoviti potrebna znanja za spremljanje in ovrednotenje področij
nadzora in obvladovanja staranja objektov, podaljševanja življenjske dobe
jedrskih objektov, zanesljivosti digitalnih regulacijskih sistemov v jedrskih
objektih, vpliva človeškega faktorja pri vodenju kompleksnih sistemov, za
varnost pomembnih fizikalnih procesov v jedrskih objektih (reaktorska fizika, termohidravlika, materiali, korozija, erozija, trdnostni problemi ipd.), metod
zagotavljanja zanesljivosti in varnosti jedrskih objektov (verjetnostne,
deterministične, ipd.) in novih jedrskih tehnologij.
5.6.2. Varno odlaganje
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
Cilji: Priprava metod za analizo
primernost naravnih struktur za preprečevanje širjenja radionuklidov,
zagotavljanje varnosti in trajnosti inženirskih pregrad in tehnologije predelave
in odlaganja radioaktivnih odpadkov
5.6.3. Nadzor radioaktivnosti v življenjskem
okolju.
Cilji: Priprava metod za analizo razširjanje radioaktivne kontaminacije
v specifičnih okoljih, optimizacijo dekontaminacijskih metod, strategijo
ravnanja v primeru izrednega dogodka z radioaktivno kontaminacijo okolja,
ovrednotenje notranjih in zunanjih doz in organizacijo pomoči obsevanim osebam
in razvoj sistema radiološke zaščite, ki na državi ravni povezuje delovanje
pristojnih služb.
- Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni
razpis
- Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v
evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni
in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije.
- Vodja projekta mora biti
zaposlen v organizaciji, ki je prijavitelj projekta.
- Vodja projekta mora
imeti doktorat znanosti in v zadnjih petih letih objaviti vsaj en znanstveni
prispevek v znanstveni reviji oz. knjigi, kar je razvidno iz baze SICRIS.
- Vodja projekta mora imeti proste raziskovalne kapacitete najmanj v višini 85
raziskovalnih ur.
- Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko
kot vodja projekta sodeluje na razpisu samo v eni prijavi.
- Prijava na razpis
mora vsebovati prijavni obrazec in vse v prijavnem obrazcu navedene samostojne
priloge, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
Pogoja pod točko b) in d)
morata biti izpolnjena pred podpisom pogodbe. Nepravočasno in nepravilno
označenih prijav komisija za odpiranje ne bo obravnavala in bodo vrnjene
prijavitelju.
- Osnovna merila za izbor projektov
Pri razvrščanju predlogov projektov na prednostni seznam posameznega področja
bodo imele prednost prijave, ki bodo izkazale:
- večjo skladnost prijave z
razpisanimi cilji,
- boljšo raziskovalno kakovost predloga projekta ter
- večjo možnost realizacije projekta glede na boljše kazalce izvedljivosti
projekta (časovna opredelitev projekta, stroški projekta, sestava in
usposobljenost ter opremljenost projektne skupine).
Metodologija ocenjevanja
prijav na javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov CRP "Konkurenčnost
2006" vključno z ocenjevalnimi listi za recenzete je sestavni del razpisne
dokumentacije
- Okvirna višina sredstev
Okvirna skupna vrednost za izvedbo
predmetnega razpisa je 2.626.000.000,00 SIT.
Po letih je okvirni delež sredstev za izvedbo izbranih projektov naslednji:
- 2006: 489.000.000,00 SIT,
- 2007: 1.185.000.000,00 SIT in
- 2008: 952.000.000,00
SIT.
Okvirna višina zagotovljenih sredstev v okviru proračuna financerjev v letu
2006 in 2007 je 1.674.000.000,00 SIT.
Financiranje v letu 2008 je vezano na
sprejem proračuna za leto 2008 ter na zagotovitev namenskih sredstev v proračunu
za leto 2008 za financiranje po predmetnem javnem razpisu.
Financerji in deleži
sredstev po financerjih:
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije 1.275.760.000,00 SIT
in
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: 120.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za finance: 30.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za notranje zadeve:
1.500.000,00 SIT
- Ministrstvo za zunanje zadeve: 9.140.000,00 SIT
- Ministrstvo
za pravosodje: 31.500.000,00 SIT
- Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve: 40.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za gospodarstvo: 175.700.000,00 SIT
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 459.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za kulturo: 27.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za okolje in prostor:
137.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za promet: 42.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za
šolstvo in šport: 141.500.000,00 SIT
- Ministrstvo za zdravje: 55.000.000,00 SIT
- Ministrstvo za javno upravo: 13.000.000,00 SIT
- Služba Vlade za lokalno
samoupravo in regionalno politiko: 25.400.000,00 SIT
- Služba Vlade Republike
Slovenije za razvoj: 18.000.000,00 SIT
- Urad Vlade Republike Slovenije za enake
možnosti: 500.000,00 SIT
- Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu
in po svetu: 20.000.000,00 SIT
- Državni svet Republike Slovenije: 4.000.000,00
SIT
Okvirna višina sredstev, ki jih za izvajanje izbranih projektov namenja ARRS
in ostali financerji, je po posameznih težiščih naslednja:
Težišče 1:
453.700.000,00 SIT
Težišče 2: 426.760.000,00 SIT
Težišče 3: 238.637.000,00 SIT
Težišče 4: 156.000.000,00 SIT
Težišče 5: 1.350.903.000,00 SIT
- Časovni okvir
in roki za izvedbo programa
Projekti so praviloma enoletni ali dvoletni. Izjemoma so projekti lahko tudi
večletni, vendar je to potrebno posebej utemeljiti.V primeru dvoletnih (oziroma
večletnih) projektov je potrebno za vsako leto posebej prikazati program dela s
pričakovanimi rezultati ob zaključeni fazi projekta.
Trajanje posameznih
projektov bo določeno na podlagi evalvacije prijav.
- Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav:
Pisne prijave za vsak projekt posebej morajo prijavitelji dostaviti v zaprtih
ovojnicah z oznako "NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA RAZISKOVALNE PROJEKTE – CRP
"KONKURENČNOST 2006" v vložišče Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS,
Tivolska 30, 1000 Ljubljana. Ovojnica s prijavo mora prispeti na naslov ne glede
na vrsto prenosa te pošiljke do vključno 30.6.2006 do 12. ure.
Prijave morajo
biti posredovane tudi v elektronski obliki na naslov
CRP-KS2006@ARRS.si
Elektronske prijave morajo biti popolnoma enake kot pisne, in sicer za vsak
projekt posebej le z enim posredovanim sporočilom, ki v priponkah vsebuje vso
zahtevano predpisano prijavno dokumentacijo do vključno 30.6.2006 do 12. ure.
Za
pravilno oddane prijave se štejejo prijave, ki so v roku oddane v obeh oblikah,
v pisni obliki in po elektronski pošti, pri čemer je za identičnost obeh prijav
odgovoren prijavitelj.
V postopku za izbor projektov bo agencija obravnavala
prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila in
katere prispejo na agencijo v roku, določenem s tem razpisom.
- Datum
odpiranja prijav:
Odpiranje prijav bo v torek, 4.7.2006 ob 9.00 uri v sejni sobi
Agencije (I. nadstropje, Tivolska 30, 1000 Ljubljana).
- Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa:
Prijavitelji projektov bodo obveščeni o izbiri v roku 60 dni od zaključka
razpisa.
- Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno
dokumentacijo
Razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na
voljo na spletni strani Agencije http://www.arrs.si/
Razpisno dokumentacijo
lahko interesenti dvignejo v vložišču agencije ( prvo nadstropje, Tivolska cesta
30, 1000 Ljubljana) od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do
izteka prijavnega roka.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji na Agenciji pri
Aljani Pogačnik in Ernesti Mlakar po telefonu: 01/400-59-45 oziroma 01/400-59-49
vsak delavnik od 9. do 13. ure, ali na e-mail:
aljana.pogacnik@arrs.si oziroma
ernesta.mlakar@arrs.si.
številka: 4302-46/2006
datum: 5.6.2006
dr. Franci Demšar
direktor
Objavljeno v Ur.l. RS, št. 60/2006, z dne 09.06.2006, popravek objavljen v
Ur.l. RS, št. 63/2006, z dne 16.06.2006.
Razpisna dokumentacija (prijavni obrazci in navodila):
- Izjava o sodelovanju pri raziskovalnem projektu:
- Navodila za oddajo prijave:
- Podrobnejša predstavitev ciljev:
- Vzorec pogodbe:
|