| 
              
              
                | Zakoni, predpisi, normativni akti |  
                | Veljavni akti |  
                |  |  |  V veljavi do 25.02.2019. Od 26.02.2019 velja
dopolnjeni in spremenjeni zakon. Prejšnja objava: v veljavi do 
13.04.2018.
 
 NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO   OPOZORILO Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače 
(več o tem).
 NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO OBSEGA: 
	Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD (Uradni list RS, št. 
	96/02 z dne 14. 11. 2002), Zakon o spremembi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti -ZRRD-A 
	(Uradni list RS, št. 115/05 z dne 20. 12. 2005), Zakon o društvih - ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006), 
	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni 
	dejavnosti - ZRRD-B (Uradni list RS, št. 112/07 z dne 7. 12. 2007), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni 
	dejavnosti – ZRRD-C (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2011),Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za 
	podjetništvo -ZPOP-1A (Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012),
	
	Zakon o nevladnih organizacijah  - ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 
	3. 2018). Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti - v veljavi do 25. 2. 2019
I. SPLOŠNE DOLOČBE  1. člen  (predmet zakona)  Ta zakon določa načela in cilje ter ureja način izvajanja politike 
raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in 
drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in 
gospodarstva) ter je usmerjena k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega 
razvoja Slovenije. Ta zakon določa tudi organizacijo raziskovalne in razvojne 
dejavnosti ter pogoje za opravljanje te dejavnosti, kar podpira prehod v na 
znanju temelječo družbo, ki postavlja raziskovalno in razvojno dejavnost kot 
razvojno prioriteto.  S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva Sveta 
2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa 
državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3. 11. 
2005, str. 15).  2. člen  (načela)  Osebam, ki opravljajo raziskovalno in razvojno dejavnost, je zagotovljena 
avtonomnost raziskovanja.  Raziskovalna in razvojna dejavnost temelji na načelih etičnosti in 
odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v Raziskovalni in inovacijski 
strategiji Slovenije in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, 
okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu 
konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem 
interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju. Financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se izvaja na način, ki 
zagotavlja učinkovitost in preglednost uporabe javnih sredstev. Prednost pri 
mednarodnem sodelovanju ima vključevanje v skupni evropski prostor (ERA) in 
okvirne programe Evropske unije.  Rezultati raziskovalne in razvojne dejavnosti, financirani iz državnega 
proračuna, so javni, z omejitvami, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo 
intelektualne lastnine in varstvo avtorskih pravic ter varstvo podatkov.  3. člen  (namen)  Namen zakona je ustvariti organizacijo in določiti pogoje za financiranje 
raziskovalne in razvojne dejavnosti za uresničevanje temeljnih strateških 
razvojnih ciljev, kar zagotavlja:  
	ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno 
	dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje 
	družbene blaginje; krepitev sposobnosti za obvladovanje splošnega družbenega napredka in 
	tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja produktivnosti dela in 
	nacionalne konkurenčne sposobnosti v globalnem prostoru; zviševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje 
	nacionalne identitete.  4. člen  (cilji)  Cilji zakona so:  
	povečanje družbene pomembnosti in učinkovitosti raziskovalne in razvojne 
	dejavnosti z vzpostavljanjem policentričnega modela razvoja znanosti in 
	mrežnega povezovanja raziskovalnih organizacij na področju znanosti, 
	izobraževanja in gospodarstva; ustvarjanje pogojev za avtonomno in strokovno neodvisno usmerjanje, 
	vrednotenje ter spremljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti; spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi 
	na področjih, ki so osnova dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja;
	razvijanje človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti žensk in 
	moških ter razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti s povečanjem vloge 
	znanosti pri vzgoji kadrov, predvsem na univerzah; povečanje skupnega obsega sredstev in naložb v raziskovalno in razvojno 
	dejavnost, kar se bo doseglo z usmerjanjem javnih sredstev v strateška 
	razvojna področja, ki bodo spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj;
	pospeševanje mednarodnega in meddisciplinarnega sodelovanja.  5. člen  (pomeni izrazov) V tem zakonu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:  
	raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno 
	raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos 
	znanja; raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) 
	je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost; tretja država je vsaka država, ki ni članica Evropske unije; raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem 
	besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka 
	tretje države z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis 
	v programe doktorskih študijev, ki opravlja raziskovalno ali razvojno 
	dejavnost in ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje 
	raziskovalnega projekta, v skladu s tem zakonom; raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno 
	in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava; raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, 
	ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na 
	podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti; javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere 
	ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba 
	javnega prava; javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v 
	obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih 
	zavodih, visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija ter 
	na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah 
	zasebnega in javnega prava; programsko financiranje je financiranje programov javne službe, ki se 
	izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.  6. člen  (izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti)  Raziskovalno in razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije v 
obliki programov in projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki 
izhajajo iz Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije.    II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST  1. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 
 7. člen  (Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije)  Podlaga za usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za 
izvajanje raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti je Raziskovalna in 
inovacijska strategija Slovenije.  Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije določa izhodišča, cilje, 
obseg in način financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne 
politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne, razvojne in inovacijske 
dejavnosti.  Z Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije se določajo strateška 
razvojna področja in nacionalne prioritete za financiranje raziskovalne in 
razvojne dejavnosti ter s tem tudi vsebina in obseg javne službe ter obseg 
raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno 
delo na univerzah, raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tako, da se 
zagotavlja povezava med raziskovalnim delom in gospodarstvom.  Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije izhaja iz sprejetih 
nacionalnih strateških dokumentov.  8. člen  (priprava in sprejemanje strategije)  Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor 
Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.  Predlog Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi Vlada 
Republike Slovenije na podlagi izhodišč in usmeritev Sveta za znanost in 
tehnologijo Republike Slovenije.  Za uresničevanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije sta 
odgovorna minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za 
tehnologijo.  2. Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije 
 9. člen  (Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije) 
 Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: 
svet) je strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije.  Svet opravlja naslednje naloge:  
	predlaga Vladi Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Raziskovalne 
	in inovacijske strategije Slovenije; predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Raziskovalne 
	in inovacijske strategije Slovenije v tekočem letu;spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in 
	razvojne dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Raziskovalne in inovacijske 
	strategije Slovenije ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne 
	dejavnosti; spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih 
	organizacij in daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih 
	organizacij;daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in 
	razvojne uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;daje mnenja in pobude k programom mednarodnega sodelovanja; daje mnenje k poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega 
	zakona; poroča Vladi Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno;
	opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.  Svet imenuje strokovno komisijo za spremljanje kakovosti programov dela 
javnih raziskovalnih organizacij.  Svet sodeluje pri vprašanjih, povezanih z raziskovalno dejavnostjo univerz in 
samostojnih visokošolskih zavodov, s Svetom za visoko šolstvo Republike 
Slovenije.  Delo sveta je javno.  10. člen  (sestava sveta)  Svet ima 14 članov, ki so imenovani in člane po položaju.  Šest članov sveta imenuje Vlada Republike Slovenije izmed raziskovalcev tako, 
da so zastopane vse znanstvene vede, šest članov izmed nosilcev tehnološkega 
razvoja in predstavnikov gospodarskih družb, enega člana kot predstavnika 
javnosti ter enega člana kot predstavnika reprezentativnih sindikatov s področja 
raziskovalne in razvojne dejavnosti. Člani sveta po položaju so predsednik 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rektorji univerz, ministri, pristojni 
za znanost, tehnologijo in finance ter predsednik Gospodarske zbornice 
Slovenije.  Predloge za članstvo v svetu podajo raziskovalne organizacije, univerze in 
samostojni visokošolski zavodi, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 
gospodarska in strokovna združenja ter druge nevladne organizacije.  Vlada Republike Slovenije imenuje predsednika sveta.  Predsednik in člani so imenovani za štiri leta, pri čemer se pri prvem 
imenovanju za polovico imenovanih članov določi mandat dveh let, za drugo 
polovico pa štiri leta.  Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh 
članov.  Strokovna in administrativna dela za svet opravlja ministrstvo, pristojno za 
znanost.  3. Strokovna telesa  11. člen  (strokovna telesa)  Za strokovno podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju raziskovalne in 
razvojne politike se imenuje strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot 
neodvisna strokovna telesa. Neodvisna strokovna telesa iz prejšnjega odstavka imenujejo, v okviru 
pooblastil določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, minister, pristojen za 
znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v 
skladu s tem zakonom. Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih 
strokovnih teles, ki jih imenujeta ministra iz prejšnjega odstavka, se določi s 
podzakonskima predpisoma, ki ju sprejmeta ministra v okviru svojih pristojnosti. 
V podzakonskih predpisih iz prejšnjega stavka se določijo tudi razlogi, zaradi 
katerih se morajo člani strokovnih teles izločiti pri sprejemanju odločitev iz 
pristojnosti strokovnega telesa. O izločitvi člana odloči predsednik strokovnega 
telesa, o izločitvi predsednika pa minister, pristojen za znanost, oziroma 
minister, pristojen za tehnologijo. Podrobnejše določbe o pristojnostih in 
postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles agencij se določi v splošnem 
aktu iz 43. člena tega zakona. 4. Financiranje  12. člen  (sredstva)  Sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se zagotavljajo 
v državnem proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in prioritetami 
določenimi z Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, za naslednje 
namene: 
	financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter 
	raziskovalnih in razvojnih projektov;ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih 
	in javnih infrastrukturnih zavodov;usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje;promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;raziskovalne opreme in raziskovalne infrastrukture;financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;za druge namene, določene s tem zakonom. 5. Normativi in standardi  13. člen  (določanje strukture sredstev)  Normative in standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje 
Raziskovalne in inovacijske strategije po tem zakonu sprejme Vlada Republike 
Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, 
pristojnega za tehnologijo. Z normativi in standardi iz prejšnjega odstavka se podrobneje določi pogoje, 
kriterije, merila za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih in 
razvojnih programov in projektov, ki se izvajajo v okviru Raziskovalne in 
inovacijske strategije Slovenije in spremljanje ter poraba proračunskih 
sredstev. 6. Projekti za doseganje ciljev nacionalnega razvoja 
 14. člen  (sodelovanje)  Izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so namenjeni pripravi 
strateških podlag za odločanje in pripravo razvojnih in drugih politik ter 
spremljanje njihovega izvajanja, lahko država financira prek več ministrstev in 
drugih proračunskih porabnikov. Medresorsko sodelovanje, določeno v prejšnjem odstavku, usklajuje 
ministrstvo, pristojno za znanost. 7. Javna agencija  15. člen  (način in namen ustanovitve javne agencije) (delno prenehal 
veljati)  Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti in javna agencija na 
področju tehnološkega razvoja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je oseba javnega 
prava, ki jo ustanovi Republika Slovenija. Vloga agencije je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v 
zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 
oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja 
raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom, 
določenim v aktu o ustanovitvi. Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, 
da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in 
projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. Zoper odločitev agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo 
iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, 
lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru 
natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži 
samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Vloženi ugovor ne zadrži 
podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 
30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni 
postopek. Zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe. Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon o javnih 
agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002). 16. člen  (organi agencije)
 (delno prenehal veljati)
 Organa agencije sta upravni 
odbor agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in direktor. Agencija 
na področju raziskovalne dejavnosti ima
znanstveni svet, agencija na področju 
tehnološkega razvoja ima strokovni svet. 17. člen  (upravni odbor)  Upravni odbor ima najmanj pet in največ devet članov. Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo petih let in 
z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika upravnega odbora izvoli upravni 
odbor izmed svojih članov. Število članov in sestava upravnega odbora se 
določita z aktom o ustanovitvi. Ustanovitelj agencije na področju raziskovalne dejavnosti imenuje v upravni 
odbor svoje predstavnike in predstavnike na predlog raziskovalnih organizacij, 
univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gospodarske zbornice 
Slovenije ter drugih uporabnikov storitev, reprezentativnih sindikatov s 
področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, društev ali drugih interesnih 
združenj, in sicer izmed uglednih znanstvenikov, raziskovalcev ter nosilcev 
gospodarskega in družbenega razvoja. 18. člen  (direktor agencije)  (delno prenehal veljati)  Za direktorja agencije je lahko imenovan kdor ima najmanj univerzitetno 
izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon o javnih agencijah ter druge 
pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom agencije. Direktorja agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog 
upravnega odbora. 19. člen  (znanstveni in strokovni svet agencije)  (delno prenehal 
veljati)  Znanstveni svet agencije na področju raziskovalne dejavnosti oziroma 
strokovni svet agencije na področju tehnološkega razvoja je strokovno telo v 
evalvacijskem postopku. Znanstveni svet agencije na področju raziskovalne dejavnosti se oblikuje po 
postopkih, določenih v aktu o ustanovitvi. Člani znanstvenega sveta so iz vrst 
uglednih znanstvenikov in raziskovalcev. Strokovni svet agencije na področju tehnološkega razvoja se oblikuje po 
postopkih, določenih v aktu o ustanovitvi. Člani strokovnega sveta so iz vrst 
nosilcev tehnološkega razvoja. Število članov sveta in naloge se določijo v aktu o ustanovitvi agencije. Način oblikovanja in podrobnejše naloge sveta se določijo s statutom agencije 
v skladu z aktom o ustanovitvi. 20. člen  (naloge agencije na področju raziskovalne dejavnosti) 
 Agencija na področju raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge: 
	na podlagi neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno 
	primerljivega preverjanja odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih 
	programov ter projektov in zagotavlja njihovo financiranje;nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, 
	konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim 
	dodeljuje finančna sredstva ali druge oblike spodbud;spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov;skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov;spodbuja mednarodno sodelovanje;vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi;skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Raziskovalne in 
	inovacijske strategije Slovenije;sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;v okviru svojih dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na 
	področju tehnološkega razvoja;skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna 
	poročila in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega 
	delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost;spodbuja povezavo z uporabniki;opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila 
	ustanovljena. 21. člen  (prenehal veljati) 
 8. Nevladne organizacije v javnem interesu 22. člen  (pogoji za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu)
 Nevladni organizaciji, ki deluje na področju raziskovalne in 
razvojne dejavnosti v javnem interesu, katere namen in delovanje presegata 
uresničevanje interesov njenih članov in ustanoviteljev ter je splošno koristno, 
se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju 
raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nevladna 
organizacija v javnem interesu). Status nevladne organizacije v javnem interesu 
se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo status nevladne organizacije v javnem 
interesu, in predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, z odločbo, ki jo 
izda minister, pristojen za znanost, za področje raziskovalne dejavnosti, 
oziroma minister, pristojen za tehnologijo, za področje razvojne dejavnosti. 23. člen  (podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu)  Nevladna organizacija, ki pridobi status nevladne organizacije v javnem 
interesu, lahko ob izpolnjevanju pogojev po tem 
zakonu, pridobi za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem 
povezane aktivnosti sredstva iz državnega proračuna. 24. člen  (prenehal veljati)  8. Zbirke podatkov  25. člen  (zbirke podatkov)  Za načrtovanje politike, za potrebe izvajanja raziskovalne in razvojne 
dejavnosti, določene z zakonom, statistične namene, spremljanje stanja na 
področju raziskovalne in razvojne dejavnosti ter namene promocije raziskovalnega 
in razvojnega dela, se pri agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, kot 
upravljavcu centralne zbirke podatkov, vodijo zbirke podatkov. Zbirke podatkov vsebujejo podatke o: 
	prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti;programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje 
osebne podatke: 
	osebno ime raziskovalca;rojstne podatke;spol;enotno matično številko občana;davčno številko;podatke o državljanstvu;podatke o prebivališču;podatke o naslovu, kjer opravlja raziskovalno oziroma razvojno 
	dejavnost;podatke o zaposlitvi;podatke o izobrazbi. Posamezne zbirke podatkov vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, če so 
potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku 
roka, se podatki arhivirajo. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do poteka 
namena iz prvega odstavka tega člena. 26. člen  (pridobivanje podatkov)  Podatki se zbirajo neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev 
raziskovalne in razvojne dejavnosti ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v 
Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Agencija na področju raziskovalne dejavnosti brezplačno pridobiva podatke iz 
obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: 
	ministrstva, pristojnega za notranja zadeve - podatke o raziskovalcu 
	(osebno ime, rojstne podatke, enotno matično številko občana iz centralnega 
	registra prebivalstva, podatke o državljanstvu);Davčne uprave Republike Slovenije - podatke o davčni številki izvajalcev 
	raziskovalne in razvojne dejavnosti;delodajalcev - podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in 
	nadomestil ter podatke o drugih izplačilih;javnega infrastrukturnega zavoda, ki opravlja dejavnost komunikacijske 
	in informacijske podpore raziskovalni dejavnosti - podatke o izvajalcih 
	raziskovalne in razvojne dejavnosti, o programih in projektih na področju 
	raziskovalne in razvojne dejavnosti. Na zahtevo ministrstva, pristojnega za znanost, je agencija na področju 
raziskovalne dejavnosti dolžna brezplačno posredovati podatke iz vseh zbirk 
podatkov, ki jih upravlja. Ministrstvo, pristojno za tehnologijo, javni 
infrastrukturni zavod, ki opravlja dejavnost informacijske in komunikacijske 
podpore raziskovalni dejavnosti, javne raziskovalne organizacije, koncesionarji 
in pravne osebe, ki jim je bilo dano javno pooblastilo, brezplačno pridobivajo 
podatke iz zbirk podatkov iz druge in tretje alinee drugega odstavka 25. člena 
tega zakona in jih uporabljajo za izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov 
po tem zakonu, izvajanje nadzora ter za spremljanje stanja, analize ali v 
statistične namene. Agencija na področju raziskovalne dejavnosti lahko osebne podatke, o katerih 
vodi zbirke podatkov in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih 
podatkov iz drugega odstavka tega člena, obdeluje samo za potrebe izvajanja 
dejavnosti in izvajanja zbirk podatkov po tem zakonu, za izvajanje nadzora in 
izplačil, za spremljanje stanja, analize ter statistične namene. III. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE RAZISKOVALNE  IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI  1. Raziskovalna organizacija  27. člen  (pogoji)  Raziskovalne organizacije morajo za opravljanje raziskovalne in razvojne 
dejavnosti zagotoviti ustrezno usposobljene raziskovalce, organizirane v 
raziskovalne skupine, vodje projektov, raziskovalno opremo in prostore ter 
infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje 
raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi 
vodjo programske skupine. Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za 
opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno 
usposobljene sodelavce, opremo in prostore. Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje raziskovalne in 
razvojne dejavnosti, določene s tem zakonom in je vpisana v zbirko podatkov o 
izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca 
raziskovalnih organizacij) pri javni agenciji na področju raziskovalne 
dejavnosti, lahko sklepa sporazume o gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav 
(v nadaljnjem besedilu: sporazumi). Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje 
raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s tem zakonom, izgubi pravico do 
sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov z dnem 
izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij. Raziskovalne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume, morajo obveščati 
javno agencijo na področju raziskovalne dejavnosti o sklenjenih sporazumih in o 
prenehanju veljavnosti teh sporazumov. Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti objavi seznam 
raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume. Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ministrstvo, pristojno za znanost, 
ki lahko prenese nadzor na javno agencijo na področju raziskovalne dejavnosti. Vsebino, obliko in način sklepanja sporazumov iz četrtega odstavka tega 
člena, način obveščanja iz šestega odstavka tega člena, vsebino in način objave 
seznama iz sedmega odstavka tega člena ter način nadzora nad izvajanjem 
sporazumov iz osmega odstavka tega člena, s podzakonskim aktom določi minister, 
pristojen za znanost. 2. Raziskovalci  28. člen  (pogoji)  Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost v raziskovalni 
organizaciji, mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in mora izpolnjevati 
druge predpisane pogoje. Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in 
minimalni pogoji za izvolitve v nazive se določijo s podzakonskim predpisom in 
so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati 
raziskovalno delo, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum. Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija 
sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoje iz prvega in drugega odstavka tega 
člena. Raziskovalec iz tretje države, ki ima v drugi državi članici Evropske unije 
sklenjen sporazum in želi v Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno delo za 
obdobje, daljše od treh mesecev, mora z raziskovalno organizacijo v Republiki 
Sloveniji skleniti sporazum. 29. člen  (vodja projekta)  Vodja raziskovalnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje 
pogoje: 
	ima doktorat znanosti,izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološke-razvojne 
	rezultate v zadnjih petih letih inizkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje. Vodja razvojnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega 
odstavka ali raziskovalec, ki izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje 
uporabnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov določi 
minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo. 30. člen  (vodja programske in vodja infrastrukturne skupine) 
 Vodja programske skupine mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega 
projekta, določene v prvem odstavku prejšnjega člena in biti zaposlen v 
raziskovalni organizaciji, ki izvaja raziskovalni program. Vodja infrastrukturne skupine mora izpolnjevati naslednje pogoje: 
	je zaposlen v raziskovalni organizaciji, kjer se infrastrukturni program 
	izvaja,ima ustrezno univerzitetno izobrazbo,izkazuje potrebno strokovno znanje inizkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje. 31. člen  (zaposlitev raziskovalcev za določen čas in sobotno leto) 
 Raziskovalna organizacija lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, 
daljši od dveh let, če gre za usposabljanje in izobraževanje za pridobitev 
magisterija ali doktorata, za obdobje, ki ga za pridobitev naziva predpisuje 
program, ob upoštevanju upravičene odsotnosti mladega raziskovalca med trajanjem 
sofinanciranja. Delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so izvoljeni v najvišje 
raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih učiteljev, imajo pravico, da 
v obdobju šestih let lahko preidejo za eno leto iz raziskovalne v visokošolsko 
dejavnost. V tem času pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati. 3. Javni raziskovalni in javni infrastrukturni zavod 
 32. člen  (javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod)
 Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenije ali 
druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje javne službe po tem 
zakonu. V aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo 
poslanstvo. Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali 
druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje infrastrukturne 
dejavnosti kot podpore raziskovalni dejavnosti, ki je javna služba po tem 
zakonu.. 33. člen  (organi zavoda)  Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so 
upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni svet in direktor. Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod (v nadaljnjem 
besedilu: javni zavod) upravlja upravni odbor, v katerem  so predstavniki 
ustanoviteljice, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov oziroma 
zainteresirane javnosti. Upravni odbor ima od pet do devet članov. Število 
članov mora biti liho, pri čemer nobena od treh strani v upravnem odboru ne sme 
imeti večine. Število članov upravnega odbora in način njihovega imenovanja 
oziroma izvolitve se določita z aktom o ustanovitvi, podrobnejši način 
imenovanja oziroma izvolitve članov upravnega odbora pa se lahko določi s 
statutom javnega zavoda. Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava vprašanja s področja znanstvenega 
in strokovnega dela javnega zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru 
pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega zavoda, 
pripravlja strokovne podlage za programe dela in razvoja javnega zavoda, daje 
upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge o organizaciji dela in pogojih 
za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom, 
statutom ali drugimi splošnimi akti javnega zavoda. Sestava, način oblikovanja in naloge znanstvenega sveta oziroma strokovnega 
sveta se določijo s statutom javnega zavoda skladno z aktom o ustanovitvi. 34. člen  (pogoji za imenovanje direktorja zavoda)  Za direktorja javnega raziskovalnega zavoda je lahko imenovan, kdor 
izpolnjuje pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v prvem odstavku 
29. člena tega zakona, ter druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma 
s statutom javnega raziskovalnega zavoda. Za direktorja javnega infrastrukturnega zavoda je lahko imenovan, kdor 
izpolnjuje pogoje za vodjo infrastrukturne skupine, določene z drugo, tretjo in 
četrto alineo drugega odstavka 30. člena tega zakona, ter druge pogoje, določene 
z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega infrastrukturnega zavoda. 35. člen   (sodelovanje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi 
zavodi)  Javni raziskovalni zavodi v okviru svoje raziskovalne dejavnosti, s soglasjem 
ustanovitelja in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev lahko sodelujejo z 
univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri izvajanju visokošolskega 
izobraževanja. 4. Javna služba  36. člen  (javna služba)  Na področju raziskovalne dejavnosti predstavlja javno službo zaokroženo 
področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in 
uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da 
obstaja državni interes, opredeljen v Raziskovalni in inovacijski strategiji 
Slovenije, za dolgoročno raziskovanje programske skupine na tem področju. Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora raziskovalni dejavnosti, se opravlja 
na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. 37. člen  (opravljanje javne službe)  Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v 
javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila 
Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane 
pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Infrastrukturno dejavnost opravljajo v obliki infrastrukturnih programov 
infrastrukturne skupine v javnih zavodih in na podlagi koncesije pri osebah 
zasebnega ali javnega prava. 5. Izvajanje javne službe na podlagi koncesije  38. člen  (izbor in podelitev koncesije)  Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo 
izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi 
predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v 
delu, ki se nanaša na programsko financiranje. Vsebina in postopek javnega razpisa se določi s podzakonskim predpisom, ki ga 
sprejme minister, pristojen za znanost. Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po 
predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede agencija na 
področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z 
odločbo. Koncesija se podeli za določen čas. Število in vrste koncesij vsako leto 
določi minister, pristojen za znanost, na podlagi Raziskovalne in inovacijske 
strategije Slovenije. 39. člen  (pogodba in prenehanje koncesije)  Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, 
ki se sklene v pisni obliki in jo v imenu koncendenta podpiše direktor agencije. Če koncesionar ne opravlja javne službe skladno s predpisi in pogodbo, se na 
podlagi predloga upravnega odbora agencije in predhodnega mnenja znanstvenega 
sveta koncesija odvzame z odločbo ministra, pristojnega za znanost. Koncesijsko 
razmerje preneha z dokončnostjo odločbe, in to ne glede na koncesijsko pogodbo. 6. Javno pooblastilo  40. člen  (podelitev javnega pooblastila)  Pravnim osebam, ki delujejo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, 
lahko minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za 
tehnologijo, v skladu z določbami zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 
52/2002) za določen čas z odločbo podeli javno pooblastilo za opravljanje 
naslednjih upravnih nalog: 
	podeljevanje štipendij in drugih oblik pomoči s področja razvoja 
kadrov;spodbujanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja;promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;spremljanje in vrednotenje učinkov raziskovalne in razvojne 
dejavnosti. Pogoje, kriterije, merila ter postopek za podelitev javnega pooblastila se 
podrobneje določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za 
znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo. 41. člen  (odvzem javnega pooblastila)  Zaradi nezakonitega, nepravilnega ali nepravočasnega izvajanja javnih 
pooblastil se lahko nosilcu javnega pooblastila odvzame javno pooblastilo. O odvzemu javnega pooblastila odloči minister, pristojen za znanost, oziroma 
minister, pristojen za tehnologijo, z upravno odločbo. 7. Ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb  42. člen  (ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb)  Pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki opravljajo javno službo po tem 
zakonu ali opravljajo dejavnost po javnem pooblastilu, morajo v roku petih let 
izvesti evalvacijo kakovosti svojega delovanja po mednarodnih merilih. 8. Podzakonski predpisi  43. člen  (podzakonski predpisi)  Podrobnejšo organizacijo upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovalno in 
razvojno dejavnost, metodologijo, pogoje in merila, postopke izbora, 
financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja programov in projektov ter 
druga področja, ki jih ureja ta zakon, določa agencija po predhodno danem 
soglasju ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za 
tehnologijo, s podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti. Ti akti se 
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. IV. NADZOR  44. člen  (nadzor nad delom in poslovanjem agencije)  Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela agencije in 
pravne osebe, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo, opravlja ministrstvo, 
pristojno za delovno področje, na katerem agencija deluje (v nadaljnjem 
besedilu: ministrstvo). 45. člen  (nadzor nad pravnimi akti nosilca javnega pooblastila) 
 Ministrstvo v zvezi z danim pooblastilom opravlja nad nosilcem javnega 
pooblastila nadzor nad zakonitostjo njegovih splošnih aktov in instančni nadzor 
nad zakonitostjo njegovih posamičnih aktov. Če nosilec javnega pooblastila izda akt, ki ni skladen z ustavo ali zakonom, 
mu ministrstvo da navodila za uskladitev akta. 46. člen  (nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)  Nadzor, ki ga opravlja agencija, vključuje nadzor nad primernostjo in 
strokovnostjo dela vseh, ki se financirajo iz državnega proračuna na podlagi 
tega zakona. Nadzor agencije nad pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, ki izvajajo 
javno službo oziroma dejavnost, ki se izvaja kot javna služba po tem zakonu, 
vključuje nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh 
pravnih oseb. Nadzor nad namensko porabo proračunskih sredstev pri pravnih in fizičnih 
osebah iz prejšnjega odstavka se izvaja skladno s predpisi Vlade Republike 
Slovenije in ministrstev ter drugimi predpisi. Pravne in fizične osebe, ki se financirajo na podlagi tega zakona, so skladno 
s predpisi dolžne agenciji pošiljati podatke o rezultatih raziskovalne in 
razvojne dejavnosti ter porabi proračunskih sredstev. O opravljanju nadzora izdaja agencija poročila, ki morajo biti objavljena in 
dostopna javnosti.   Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti - ZRRD (Uradni list RS, št. 
96/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:  "V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE  47. člen  (rok za podzakonske predpise)  Podzakonski predpisi, ki so potrebni za izvajanje tega zakona, se izdajo 
najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma najpozneje v enem letu 
od ustanovitve agencije po tem zakonu. Vlada Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme 
akte, s katerimi uredi ustanovitev in začetek delovanja agencije na področju 
raziskovalne dejavnosti in agencije na področju razvojne dejavnosti. Z ustanovitvijo agencij iz prejšnjega odstavka preidejo vanju zaposleni na 
ministrstvu, pristojnem za znanost, oziroma ministrstvu, pristojnem za 
tehnologijo, ki opravljajo upravne in strokovne naloge, ki skladno s tem zakonom 
preidejo v pristojnost obeh agencij. 48. člen  (potekanje mandata)  Mandat članov sveta in članov strokovnih teles ministrstva preneha z 
imenovanjem novih članov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. 49. člen  (prenehanje veljavnosti dosedanjega zakona)  Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o raziskovalni 
dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I), razen določb 38. in 39. člena. Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski 
predpisi: 
	pravilnik o infrastrukturnih razvojnih centrih (Uradni list RS, št. 
	52/2001), pravilnik o vzpodbujanju tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št. 
	52/2001), pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja razvojnih 
	projektov izumiteljev (Uradni list RS, št. 22/94), pravilnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči 
	Ministrstva za znanost in tehnologijo (Uradni list RS, št. 73/94), pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za 
	sofinanciranje nakupa informacijske in komunikacijske opreme (Uradni list 
	RS, št. 62/95). 
	 Do sprejema novih podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona se 
uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, in sicer: 
	pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje nakupa tuje 
	znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, št. 71/99), pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles Ministrstva za 
	znanost in tehnologijo za področje tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št. 
	78/98), pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO 
	(Uradni list RS, št. 52/98, 67/98, 72/98, 102/2001), pravilnik o nagradah in priznanjih republike Slovenije za znanstveno 
	raziskovalno delo (Uradni list RS, št. 39/98, 11/99, 33/2001), pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih 
	raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa 
	za podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega 
	interesa (Uradni list RS, št. 46/2001), pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje 
	temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 79/97, 69/98, 
	21/2001), pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih 
	znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 
	36/2002), pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih 
	monografij (Uradni list RS, št. 36/2002), pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih 
	sestankov (Uradni list RS, št. 36/2002), pravilnik o financiranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike 
	Slovenije (Uradni list RS, št. 62/96, 11/98, 48/99, 46/2001) pravilnik o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovane 
	dejavnosti (Uradni list RS, št. 6/96), pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje programov dejavnosti 
	organizacij informacijske infrastrukture (Uradni list RS, št. 62/95, pravilnik o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in 
	tehnologijo na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/95), 
	pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v 
	znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 
	75/94, 35/98, 52/98), pravilnik o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in 
	o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 
	65/94, 1/98, 35/98, 52/98), pravilnik o usposabljanju in vključevanju mladih raziskovalcev v 
	raziskovalne, visokošolske in druge organizacije (Uradni list RS, št. 38/94, 
	53/95, 1/98, 38/99) pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za 
	subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 14/94, 
	54/2001), pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov 
	temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, 21/2001, 38/2002), 
	pravilnik o postopku in o pogojih za vpis posameznikov, ki opravljajo 
	raziskovalno dejavnost kot zasebniki, v register zasebnih raziskovalcev 
	(Uradni list RS, št. 30/92, 46/93, 61/98), pravilnik o pogojih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem 
	interesu na področju znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št. 62/96, 
	13/97), sklep o merilih za določanje višine subvencij za usposabljanje mladih 
	raziskovalcev (Uradni list RS, št. 64/95), sklep o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje 
	ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost 
	(Uradni list RS, št. 17/94, 33/96), sklep o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje 
	nacionalnega raziskovalnega programa (Uradni list RS, št. 16/94, 63/97, 
	87/97 in 49/98), sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 
	41/2001). 
	 50. člen  (rok uveljavitve zakona)  Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije. ". Zakon o spremembi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti - ZRRD-A 
(Uradni list RS, št. 115/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 
 "2. člen  Do imenovanja oziroma izvolitve novega upravnega odbora javnega zavoda, 
skladno s 1. členom tega zakona, nadaljuje delo dosedanji upravni odbor javnega 
zavoda. Novi upravni odbor javnega zavoda se imenuje oziroma izvoli v petih mesecih 
od uveljavitve tega zakona. Javni zavod mora uskladiti statut in druge splošne akte s tem zakonom v 
štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 3. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije.". Zakon o društvih –Zdru-1 (Uradni list RS, št. 61/06) vsebuje naslednjo 
končno določbo:  »16. člen  Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije.«.     Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni 
dejavnosti - ZRRD-B, (Uradni list RS, št. 112/07) vsebuje naslednjo prehodno in 
končno določbo: "5. člen Minister, pristojen za znanost, v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona 
izda podzakonski akt iz devetega odstavka 27. člena zakona.   6. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije.".   Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni 
dejavnosti - ZRRD-C, (Uradni list RS, št. 9/11) vsebuje naslednje prehodne in 
končno določbo: "PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. člen   Do imenovanja oziroma izvolitve novega upravnega odbora javnega zavoda 
skladno z 12. členom tega zakona nadaljuje delo dosedanji upravni odbor javnega 
zavoda. Novi upravni odbor javnega zavoda se imenuje oziroma izvoli v petih mesecih 
od uveljavitve tega zakona. Javni zavod mora uskladiti statut in druge splošne akte s tem zakonom v 
štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Akti o ustanovitvi javnih zavodov se uskladijo s tem zakonom v treh mesecih 
po uveljavitvi tega zakona. 16. člen Vsi postopki javnih razpisov in javnih pozivov, ki so bo začetku veljavnosti 
tega zakona v teku pri agenciji in še niso pravnomočno končani, se dokončajo po 
določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 
22/06-uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1in 112/07). 17. člen Do sprejema Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije v skladu s tem 
zakonom se glede določb iz 1. člena tega zakona uporablja Resolucija o 
nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (Uradni 
list RS, št. 3/06). 18. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije.". Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za 
podjetništvo – ZPOP-1A (Uradni list RS, št. 57/12) v zvezi z delnim 
prenehanjemveljavnosti določb 15., 16., 18. in 19. člena zakona in prenehanjem 
veljavnosti 21. člena zakona določa: »5. člen   (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 15., 16., 18. in 
19. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 
22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07 in 9/11; v nadaljnjem 
besedilu: ZRRD) v delu, ki se nanašajo na agencijo na področju tehnološkega 
razvoja, uporabljajo pa se do začetka delovanja javne agencije za področje 
turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in 
internacionalizacije.  (2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 21. člen ZRRD, uporablja 
pa se do začetka delovanja javne agencije za področje turizma, tujih investicij, 
tehnološkega razvoja, podjetništva ter internacionalizacije.«;  ter vsebuje naslednjo končno določbo: »9. člen   Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije.«.    Zakon o nevladnih organizacijah - ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 
30. 3. 2018) vsebuje naslednjo končno določbo:     "39. člen  (1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike 
Slovenije. (2) Določbe 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.".     |