Inovacije |
Razpisi in pozivi |
|
|

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko
dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana
objavlja
JAVNI POZIV »Nadgradnja aplikativnih projektov ARIS (JP NAP)«
na podlagi:
- Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.
septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun
Unije (prenovitev) (UL L 2024/2509, z dne 26. 9. 2024);
- Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija
2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L št.
231 z dne 30. 6. 2021, s spremembami);
- Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija
2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj,
Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični
prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter
finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad
za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in
vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021), s spremembami (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU);
- Uredbe (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra
2022 o spremembi Uredb (EU) 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne
prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST
(prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022);
- Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi
večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 (UL L št. 433 I z dne 22.
12. 2020), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne
29. februarja 2024;
- Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L
št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L
št. 90149 z dne 5. 12. 2023);
- Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja
2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali
financiranja terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega
parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5.
6. 2015, str. 73-117, s premembami);
- Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. aprila
2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskovanje in inovacije Obzorje
Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter
razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L št. 170 z
dne 12. 5. 2021, s spremembami);
- Uredbe o ratifikaciji Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14.
decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in
razveljavitvi Sklepa št. 2014/335/EU, Euratom (Uradni list RS – Mednarodne
pogodbe, št. 15/21);
- Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila
2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna
uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, s spremembami) (v
nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);
- Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra
2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah,
organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L št.
295 z dne 21. 11. 2018, s spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU)
2018/1725);
- Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107
in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014), s spremembami (v nadaljnjem
besedilu: Uredba GBER);
- Uredbe Komisije (EU), št. 2023/2831, z dne 13. 12. 2023 o uporabi členov
107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L,
2023/2831 z dne 15. 12. 2023);
- Priporočila Komisije 2003/361/ES, z dne 6. maja 2003, o opredelitvi
mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (priloga I Uredbe Komisije ES št.
364/2004 z dne 25. 2. 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske
skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 124 z
dne 20. 5. 2003);
- Sklepa Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje
finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira
Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju in Priloga k
Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje
finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira
Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju, objavljena
na spletni strani
https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_SL.pdf
in
https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf;
- Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C št. 202 z dne 7. 6.
2016) (v nadaljnjem besedilu: Listina EU o temeljnih pravicah);
- Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja
evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 za cilj naložbe za rast in
delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25) (v nadaljnjem besedilu:
Uredba EKP);
- Resolucije o Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije
2022–2030 (Uradni list RS, št. 49/22, v nadaljnjem besedilu: ReZrIS30 oz. v
primeru navedbe Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije: ZRISS
2030);
- Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21,
10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F) (v
nadaljnjem besedilu: ZJN-3);
- Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list
RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) (v nadaljnjem besedilu: ZZrID);
- Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07,
57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A);
- Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno
besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18,
195/20– odl. US, 18/23 – ZDU-1O 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25);
- Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05– uradno prečiščeno
besedilo, 89/07– odl. US,126/07– ZUP-E,48/09,8/10– ZUP-G,8/12– ZVRS -F,
21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23);
- Proračuna Republike Slovenije za leto 2025 (DP2025) (Uradni list RS, št.
123/23 in 104/24),
- Proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (DP2026) (Uradni list RS, št.
104/24);
- Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026
(ZIPRS2526) (Uradni list RS, št. 104/24 in 17/25 – ZFO-1E in 32/25 – ZJU-1);
- Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22,
96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
- Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.
69/11 - uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri) (v
nadaljnjem besedilu: ZIntPK);
- Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
(ZPPDFT-2) (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22 in 17/25) (v nadaljnjem
besedilu: ZPPDFT-2);
- Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.
51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06-ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 –
odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22) (v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ);
- Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) (Uradni list RS št. 163/22)
(v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu osebnih podatkov);
- Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 65/09 –
uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US,
82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 –
ZDU-1O, 75/23 in 102/24) (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
- Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno
besedilo in 121/21) (v nadaljnjem besedilu: ZZad);
- Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in
127/06 – ZJZP);
- Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
- Zakona o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 –
uradno prečiščeno besedilo);
- Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in izbirnega
protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI) (Uradni list RS –
Mednarodne pogodbe, št. 37/08);
- Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18
- ZNOrg);
- Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ,
65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in
102/23);
- Sporočila Komisije Okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in
inovacije 2022/C 414/01 (UL C 414 z dne 28. 10. 2022) (v nadaljnjem
besedilu: Okvir za DP za RRI);
- Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
2021–2027 (št. CCI 2021SI6FFPA001, z dne 12. 9. 2022, s spremembami),
dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/;
- Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji,
št. CCI 2021SI16FFPR001, z dne 22. 11. 2024, različica 2.0 (v nadaljnjem
besedilu: Program EKP 2021-2027), dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/;
- drugih delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih Evropska komisija sprejme
v skladu s členoma 113 in 114 Uredbe 2021/1060/EU, z vsemi spremembami;
- Meril za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v
obdobju 2021-2027 v Sloveniji, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Republike Slovenije, verzija 2.0 (marec 2025), dostopno na:
https://evropskasredstva.si/app/uploads/2025/03/Merila_03_03_.2025_popravek-Meril-po-seji-18.3.2025_cistopis.pdf,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23) (v
nadaljnjem besedilu: Uredba o financiranju ZRD);
- Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za
spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št.
56/11);
- Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22,
96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
- Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije, verzija 1.1,
oktober 2023, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Strategija-S5_verzija_1_1.pdf,
vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (v nadaljnjem
besedilu: S5);
- Navodil organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori,
spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v
programskem obdobju 2021-2027, avgust 2024, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Navodil organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti,
preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju
2021–2027, marec 2023, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/navodila/, z vsemi spremembami, ki bodo
objavljene v času izvajanja pogodb;
- Celostne grafične podobe 2021-2027, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
- Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske
kohezijske politike v programskem obdobju 2021−2027, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Navodil organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske
politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju
2021–2027, avgust 2024, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Metodologije za zeleno proračunsko načrtovanje ver. 1.0 z dne 21 . 9.
2023;
- Strategije organa upravljanja za boj proti goljufijam v okviru Programa
evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, april 2024, dostopno na:
https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Smernic organa upravljanja za uporabo ‘’načela, da se ne škoduje
bistveno’’ pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju
2021-2027 v Sloveniji; dostopno na:
https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/07/Smernice_DNSH_junij2024_verzija2_0.pdf,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Načrta vrednotenj izvajanja Programa evropske kohezijske politike v
programskem obdobju 2021-2027 v Sloveniji, dostopno na;
https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/11/Nacrt-vrednotenj-izvajanja-PEKP-2021%E2%80%932027-in-LNV-2024.pdf,
z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe;
- Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in
inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23);
- Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter
spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št.
166/22 in 92/24) (v nadaljnjem besedilu: Splošni akt o postopkih
(so)financiranja): dostopno na:
https://www.aris-rs.si/sl/akti/24/splosni-akt-aris-okt24.asp;
- Postopkovnika za izvajanje evropske kohezijske politike Javne agencije
za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, št.
007-2/2025-1 z dne 4. 2. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Postopkovnik ARIS EKP
2021-2027);
- Sklepa o začasni ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025, št.
410-40/2025-1 z dne 23. 1. 2025;
- Programa sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih
projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in inovacije 2022-2030 (št. 440-4/2022/1 z dne 26. 09. 2022; verzija
2.0 z dne 20. 7. 2023) (v nadaljnjem besedilu: Program DP);
- Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme državne pomoči »Program
sodelovalnih raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so
predmet državnih pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije
2022-2030« (št. priglasitve: BE01-2399300-2023), št. 440-23/2022/34 z dne
11. 10. 2023;
- Sporazuma o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v
okviru evropske kohezijske politike 2021−2027, št. 303-167/2023-3360-77 in
št. 314-8/2024-6 z dne 8. 11. 2024;
- Pogodbe št. C3360-25-657002 o izvajanju javnega poziva med posredniškim
in izvajalskim telesom »NADGRADNJA APLIKATIVNIH PROJEKTOV ARIS (JP NAP)« v
okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, št.
303-172/2023-3360-5 in št. 314-1/2024-7 z dne 17. 3. 2025;
- Odločitve o podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi
organa upravljanja za evropsko kohezijsko politiko, št.
3032-64/2025-1630-12, z dne 7. 7. 2025.
1 Ime oziroma naziv in sedež telesa, ki zagotavlja sredstva
Republika
Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Masarykova cesta
16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) nastopa v vlogi
posredniškega telesa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega poziva.
Izvajalec javnega poziva je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in
inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
(v nadaljnjem besedilu: ARIS) in nastopa v vlogi izvajalskega telesa.
2 Namen, cilj in predmet javnega poziva ter regija izvajanja
Javni poziv
»Nadgradnja aplikativnih projektov ARIS (JP NAP)« (v nadaljnjem besedilu: javni
poziv) se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Izvaja
se v okviru Programa EKP 2021- 2027, in sicer v okviru »Cilja politike 1:
Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne
gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT«,
»Prednostne naloge 1: Inovacijska družba znanja« in »Specifičnega cilja 1.1:
Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje
naprednih tehnologij«.
2.1 Namen javnega poziva Namen javnega poziva je:
- spodbuditi nadgradnjo aplikativnih
raziskav, ki predstavljajo povezavo med raziskovalnimi organizacijami in
gospodarstvom in s tem dolgoročni potencial za uspešen prodor na globalne
trge ter uspešnejšo in celovitejšo vključitev v globalne verige vrednosti,
- spodbuditi napredovanje zaključenih
aplikativnih projektov ARIS,
financiranih iz integralnega proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: RS), in nadgrajenih na podlagi javnega poziva, s sofinanciranjem
premagovanja vrzeli v povezanosti raziskovalnih projektov z gospodarstvom in
napredovanjem projektov po lestvici tehnološke pripravljenosti (Technology
Readiness Level, v nadaljnjem besedilu: TRL),
- spodbuditi povezovanje
raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in gospodarstva na prednostnih
področjih S5,
- zagotoviti nadaljevanje
sofinanciranja zaključenih aplikativnih projektov ARIS ob upoštevanju pravil
državnih pomoči.
V S5 so opredeljena prednostna področja, kjer ima Slovenija dolgoročni
potencial za uspešen prodor na globalne trge, za uspešnejšo in celovitejšo
vključitev v globalne verige vrednosti. Na podlagi tega bo javni poziv podprl
nadgradnjo aplikativnih projektov ARIS, ki jih bodo prijavitelji umestili v
prednostna področja S5 in bodo izkazovali koncentracijo znanja in kompetenc ter
znanstveno in tehnološko odličnost na prednostnih področjih S5.
Seznam prednostnih (in fokusnih) področij se nahaja v Prilogi 1 Pojasnil
prijaviteljem.
S5 opredeljuje naslednja prednostna področja:
- Pametna mesta in skupnosti,
- Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
- Zdravje-medicina,
- Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
- Trajnostna pridelava hrane,
- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
- Trajnostni turizem,
- Mobilnost,
- Tovarne prihodnosti,
- Materiali kot končni produkti.
2.2 Cilj javnega poziva
Cilji javnega poziva so:
- povezovanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in gospodarstva,
krepitev raziskovalnega potenciala inštitucij znanja in razvojno naravnanih
gospodarskih subjektov,
- napredovanje aplikativnih raziskav na lestvici TRL, od
dosežene ravni v zaključenem aplikativnem projektu do vključno potrditve
tehnologije v laboratorijskem okolju, kar pomeni povečanje možnosti za doseganje
skupnih rezultatov raziskav, ki bodo podlaga za potencialne patentne prijave in
bodo prispevali k povečanju možnosti za komercializacijo rezultatov,
- podpreti
nadgradnjo zaključenih aplikativnih projektov na ARIS, ki jih bodo izvajale
raziskovalne organizacije po sistemu učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom na
področjih S5.
2.3 Predmet javnega poziva
Predmet javnega poziva je sofinanciranje
upravičenih stroškov nadgradnje zaključenih aplikativnih projektov ARIS, ki
vključujejo izvajanje aktivnosti po sistemu učinkovitega sodelovanja med
raziskovalnimi organizacijami in podjetji na nivoju industrijskih raziskav (TRL
3-4). Za zaključene aplikativne projekte ARIS se štejejo tisti projekti, ki so
bili izbrani na javnih razpisih ARIS od leta 2018 dalje in zaključeni kot
opredeljeno v točki 4.3 javnega poziva.
Projekti, izbrani na javnem pozivu, morajo izkazovati:
- koncentracijo znanja in kompetenc,
- znanstveno in tehnološko odličnost,
- zavezo
in sposobnost vlaganja zasebnih virov in
- trajnost projektov (tudi po obdobju
sofinanciranja).
Poleg pogoja, vezanega na prednostna področja S5, bodo morali aplikativni
izbrani projekti izkazovati tudi prispevek k horizontalnim načelom Programa EKP
2021-2027 (podrobneje obrazloženo v Pojasnilih prijaviteljem).
Sofinancirano bo izvajanje projektov, ki jih bodo izvajali konzorciji, kot
določeno v točki 3 javnega poziva.
Zaključeni podoktorski aplikativni raziskovalni projekti niso predmet
sofinanciranja po javnem pozivu.
2.4 Regija izvajanja
Projekti se morajo izvajati v kohezijski regiji Vzhodna
Slovenija in/ali kohezijski regiji Zahodna Slovenija.
Sredstva se bodo delila na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija oziroma
kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, in sicer v odvisnosti od tega, kje bo
posamezni konzorcijski partner izvajal raziskovalno-razvojne (v nadaljnjem
besedilu: RR) aktivnosti. Vsak konzorcijski partner se mora opredeliti za eno
izmed dveh kohezijskih regij, v kateri bo izvajal aktivnosti. Aktivnosti se
lahko izvajajo le v kohezijski regiji, kjer ima posamezni konzorcijski partner
sedež ali poslovno enoto. Sedež ali poslovna enota posameznega konzorcijskega
partnerja mora biti na dan oddaje prijave na javni poziv vpisana v Poslovni
register Slovenije/Sodni register.
Konzorcij je lahko sestavljen iz konzorcijskih partnerjev, ki so upravičeni
do sredstev kohezijske regije, v kateri bodo izvajane aktivnosti projekta.
Sredstva se bodo razporejala glede na umeščenost prijave (na ravni
posameznega konzorcijskega partnerja) v posamezno kohezijsko regijo do
zapolnitve višine sredstev, ki so na razpolago za posamezno kohezijsko regijo.
Sprememba regije izvajanja po oddaji prijave ni dopustna.
Če se ugotovi, da operacija ni bila izvedena v kohezijski regiji, ki so jo
posamezni konzorcijski partnerji opredelili v prijavi, ARIS odstopi od pogodbe o
sofinanciranju operacije in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun
prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun RS. Za vračilo sredstev so vsi
konzorcijski partnerji odgovorni solidarno.
3 Ciljne skupine / upravičenci
Na javni poziv se lahko prijavijo konzorcijski
partnerji raziskovalne organizacije, kot so opredeljene v točki 4.2.4 javnega
poziva, in podjetja, kot so opredeljena v točki 4.2.3 javnega poziva, ter so
vpisani v Zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo
vodi ARIS (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO) ter izpolnjujejo pogoje,
predpisane z ZZrID in splošnimi akti ARIS.
Za potrebe javnega poziva se podjetja opredelijo kot gospodarske družbe, ki
so ustanovljene po ZGD-1 ali ZZad in imajo ustanovljeno raziskovalno skupino.
Raziskovalna skupina mora biti najpozneje na dan oddaje prijave na javni poziv
vpisana v Evidenco RO.
Na javni poziv se lahko prijavi le konzorcij izvajalcev, za katerega prijavo
odda vodja konzorcija.
Prijavitelj na javni poziv je matična raziskovalna organizacija. To je
raziskovalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: RO), ki je s soizvajalci
zaključila aplikativni projekt ARIS v okviru javnih razpisov ARIS. Ob podpisu
pogodbe o sofinanciranju operacije mora biti vodja RR projekta (v nadaljnjem
besedilu: projekt) zaposlen pri matični raziskovalni organizaciji.
4 Pogoji za kandidiranje na javnem pozivu
Prijava mora izpolnjevati vse
pogoje javnega poziva. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne
prijave. Če prijava ne izpolnjuje vseh pogojev, se ne uvrsti v postopek
ocenjevanja in se zavrne s sklepom.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru,
pogodba o sofinanciranju ne bo sklenjena.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o
sofinanciranju operacije, bo ARIS odstopila od pogodbe o sofinanciranju
operacije, pri čemer je vsak upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva
skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na
transakcijski račun prijavitelja do dneva vračila sredstev v državni proračun
RS, skladno s pozivom ARIS.
Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje na javnem pozivu in
sprejemanje pogojev javnega poziva konzorcijski partnerji podpišejo izjavo o
sprejemanju pogojev, ki je del dokumentacije javnega poziva (Obrazec 4), s
katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in
sprejemanje pogojev za kandidiranje na javnem pozivu.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznega pogoja lahko ARIS od
kateregakoli konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Če
dokazila oziroma pojasnila niso predložena v roku, ki ga določi ARIS, se šteje,
da pogoj za kandidiranje ni izpolnjen.
4.1 Splošni pogoji za kandidiranje
Vsak konzorcijski partner mora
izpolnjevati naslednje splošne pogoje za kandidiranje:
- je upravičenec skladno s točko 3 javnega poziva,
- na dan oddaje prijave nima
neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih
denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki
jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje prijave); šteje
se, da konzorcijski partner, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti
tudi, če na dan oddaje prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih
odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta od oddaje
prijave. Če konzorcijski partner na dan oddaje prijave izkazuje neporavnane
zapadle finančne obveznosti, lahko naknadno in do roka, ki ga postavi ARIS,
pridobi ustrezno potrdilo davčnega organa, s katerim dokazuje izpolnjevanje
pogoja,
- na dan oddaje prijave nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v
višini 50 evrov ali več do ministrstva oziroma do izvajalskih institucij
ministrstva, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o
sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in
zapadle spoznane v pravnomočni odločitvi pristojnega sodišča,
- med njim in
ministrstvom oziroma izvajalskimi institucijami ministrstva niso bila pri že
sklenjenih pogodbah o sofinanciranju s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena
kazniva dejanja iz 24. in 25. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št.
50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20,
91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP 16/23 in 107/24 – odl. US) v povezavi s
porabo javnih sredstev, dokler trajajo pravne posledice obsodbe za pravno osebo
ali odgovorno osebo pravne osebe,
- ne prejema in ni v postopku pridobivanja
državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o
pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah
(Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko člena 2
Uredbe GBER,
- ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku
likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne
upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje prijave ni bil
v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, 176/21
– uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US,
35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23 in 25/25 – odl. US) in ni v postopku
likvidacije po ZGD-1,
- zanj ni podana prepoved poslovanja v razmerju do
ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena ZIntPK,
- dejanski lastnik(i)
družbe v skladu z 19. členom ZPPDFT-2 ni(so) vpleten(i) v postopke pranja
denarja in financiranja terorizma;
- za iste upravičene stroške in aktivnosti, ki
so predmet sofinanciranja v javnem pozivu, ni pridobil sredstev iz drugih javnih
virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna), vključno s
pomočjo de minimis (prepoved dvojnega sofinanciranja),
- je iz predložene finančne
konstrukcije prijavljenega projekta razvidno, da so v celoti zagotovljena
sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem morajo biti v sklopu zasebnih
virov izkazana tudi morebitna premostitvena sredstva za del pričakovanih
sredstev iz naslova javnega poziva,
- ni v postopku vračanja neupravičeno prejete
državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč
razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
- ni dejaven v
naslednjih sektorjih dejavnosti:
- predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri
čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od
primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja,
- predelava in trženje kmetijskih
proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na
primarne proizvajalce,
- za aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih
premogovnikov.
4.2 Pogoji za partnerstvo
4.2.1 Splošni pogoji za konzorcij
Na javni poziv se
lahko prijavi le konzorcij izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: konzorcij), ki so
za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo.
Konzorcijska pogodba mora določati pravice in obveznosti posameznih
konzorcijskih partnerjev, nujno pa mora vsebovati tudi:
- določitev aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih
konzorcijskih partnerjih,
- določitev prijavitelja konzorcija (v nadaljnjem
besedilu: prijavitelj), ki bo v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev,
v primeru izbora prijave v imenu konzorcija sklenil pogodbo o sofinanciranju oz.
bo podpisnik pogodbe o sofinanciranju,
- pooblastila prijavitelju vseh ostalih
konzorcijskih partnerjev (za pripravo, podpis in oddajo prijave, dopolnitev
prijave ter vseh prilog v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, za
vročanje vseh pisanj in listin, npr. pozivov, dopisov, odločb, pogodbe v zvezi z
javnim pozivom, za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije v imenu in za račun
vseh konzorcijskih partnerjev, ter za izvajanje celotne komunikacije z ARIS ali
nadzornimi organi),
- določilo, da prijavitelj za celoten konzorcij prejema vsa
izplačila oz. sredstva po javnem pozivu, ki jih nato nakaže posameznim
konzorcijskim partnerjem, glede na delež opravljenih storitev oz. aktivnosti,
- določilo o neomejeni solidarni odgovornosti vseh konzorcijskih partnerjev za
pravilno izvedbo operacije skladno s pogodbo o sofinanciranju operacije,
- določilo glede ureditve pravic intelektualne lastnine skladno z določbami, ki
veljajo za učinkovito sodelovanje,
- določilo o ravnanju v primeru sprememb
operacije.
Posamezni prijavitelj, ki je matična raziskovalna organizacija, lahko na
javni poziv odda več prijav nadgradenj različnih zaključenih aplikativnih
projektov. Nadgradnja posameznega aplikativnega projekta je v okviru tega poziva
lahko sofinancirana le enkrat. Prijavitelj, matična raziskovalna organizacija,
je tisti, ki v imenu konzorcija odda prijavo na javni poziv. Ta jo odda v imenu
vseh konzorcijskih partnerjev.
Vsi sodelujoči v konzorciju so konzorcijski partnerji. Podjetja so
konzorcijski partnerji – podjetja, RO so konzorcijski partnerji – RO.
Za vse konzorcijske partnerje – RO velja, da konzorcij ne smejo sestaviti z
gospodarskimi družbami, ki jih sami ustanovijo skladno z ZGD-1.
Pogoj neodvisnosti ter lastniške in upravljavske nepovezanosti ni izpolnjen,
če konzorcij sestavljajo partnerji podjetja in RO, v katerih se kot
ustanovitelji ali lastniki pojavljajo člani poslovodnih organov ali člani
organov upravljanja partnerjev ali vodje prijavljenih projektov.
Razporeditev posameznega raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega
sodelavca na delo na projektu pri več konzorcijskih partnerjih istega konzorcija
ni dopustna. Na delo na projektu lahko posameznega raziskovalca oziroma
strokovnega in tehničnega sodelavca razporedi in strošek plače in povračil v
zvezi z delom uveljavlja zgolj en (1) konzorcijski partner.
V primeru izbora prijave za sofinanciranje bo prijavitelj v imenu konzorcija
z ARIS podpisal pogodbo o sofinanciranju operacije.
4.2.2 Posebni pogoji za konzorcij
Na javni poziv se lahko prijavijo le
konzorciji, za katere veljajo naslednji pogoji:
- konzorcij mora biti sestavljen iz najmanj dveh (2) in največ štirih
(4) konzorcijskih partnerjev, izmed katerih je najmanj eden (1)
organizacija za raziskave in širjenje znanja, kot je opredeljeno v točki
4.2.4 javnega poziva in v skladu z Metodologijo za opredelitev
organizacije za raziskovanje in širjenje znanja (Priloga 2), in najmanj
eno (1) podjetje, kot je opredeljeno v točki 4.2.3 javnega poziva,
- konzorcij morajo sestavljati konzorcijski partnerji, ki so sodelovali v
zaključenem aplikativnem projektu ARIS, bodisi kot prijavitelj, soizvajalec ali
sofinancer - pri čemer ni nujno, da v izbranem projektu javnega poziva
sodelujejo konzorcijski partnerji v enakem številu kot pri zaključenem
aplikativnem projektu ARIS.
4.2.3 Pogoji za konzorcijske partnerje - podjetja
Vsak konzorcijski partner –
podjetje mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- podjetje je gospodarska družba, ustanovljena po ZGD-1 ali ZZad;
- ma ustanovljeno raziskovalno skupino, vpisano v Evidenco RO;
- ima na dan oddaje prijave na javni poziv v Poslovnem registru
Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico.
4.2.4 Pogoji za konzorcijske partnerje - RO
RO so organizacije za raziskave
in širjenje znanja in so javni in zasebni zavodi ali visokošolski zavodi,
vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih
raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno
razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa
znanja. Organizacije za raziskave in širjenje znanja iz Evidence RO morajo
izpolniti Izjavo o opredelitvi organizacije za raziskave in širjenje znanja
(Obrazec 7) po Metodologiji za opredelitev organizacije za raziskovanje in
širjenje znanja, ki je Priloga 2 v dokumentaciji javnega poziva.
4.2.5 Pogoji za vodjo projekta
Konzorcij določi osebo, zaposleno pri
prijavitelju konzorcija, ki deluje kot vodja projekta in izpolnjuje pogoje za
vodjo projekta po prvem odstavku 63. člena ZZrID. Skladno s 63. členom ZZrID je
vodja raziskovalnega projekta lahko raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno
po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni
izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z
zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven
(doktorat znanosti).
4.2.6 Pogoji za osebe v konzorciju
Vse osebe, ki bodo vključene v delo na
projektu (bodisi pri konzorcijskem partnerju – RO bodisi pri kozorcijskem
partnerju – podjetje), morajo biti vpisane v Evidenco RO.
Vodja projekta in raziskovalci oziroma strokovni in tehnični sodelavci morajo
imeti za izvajanje projekta ob podpisu pogodbe o sofinanciranju proste
kapacitete glede ekvivalenta polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE;
največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1.700 efektivnih ur
raziskovalnega dela ali 1 FTE). Zaposleni morajo biti v RO, ki izvaja projekt,
ali pri konzorcijskih partnerjih. Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja konzorcija
najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,1 FTE) na letni ravni.
Ostale osebe v konzorciju (razen mladih raziskovalcev, doktorandov, financiranih
iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev in direktorjev javnih raziskovalnih
zavodov, ki pri projektu lahko sodelujejo le z 0 urami) morajo na dan začetka
izvajanja projekta sodelovati z najmanj 34 prostimi efektivnimi urami
raziskovalnega dela (0,02 FTE) na letni ravni.
4.3 Pogoji za projekt
Projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. biti mora skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega poziva,
2. izvajati se mora v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in/ali kohezijski
regiji Zahodna Slovenija,
3. uvrščen mora biti v eno od desetih prednostnih področij S5,
4. ne sme se začeti izvajati pred oddajo prijave na javni poziv,
5. izkazovati mora spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s členom 6
Uredbe GBER,
6. ni in do izdaje sklepa o izboru prijave za sofinanciranje ne bo prejel
financiranja iz javnih sredstev za isti namen,
7. čas trajanja izvedbe projekta ne sme biti krajši od 20 mesecev in daljši
od 24 mesecev,
8. iz prijave mora biti razvidna ekonomska in finančna sposobnost za izvedbo
projekta ter da ima konzorcij in posamezni konzorcijski partner v celoti
zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije, kar pomeni, da so
zagotovljena vsa sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje pričakovana sredstva v
okviru javnega poziva,
9. finančni načrt in višina sofinanciranja morata biti skladna s pravili
državnih pomoči, kot jih opredeljuje točka 9 javnega poziva,
10. upoštevano mora biti pravilo kumulacije državnih pomoči - skupna višina
državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne bo presegla
največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določa shema
državnih pomoči, veljavna za javni poziv,
11. projekt mora biti skladen z okoljskim načelom »da se ne škoduje bistveno«
(t. i. DNSH oz. Do No Significant Harm),
12. načrtovana višina sofinanciranja projekta iz sredstev ESRR je od najmanj
139.500,00 EUR do največ 140.000,00 EUR,
13. pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis,
glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje
intenzivnosti državnih pomoči,
14. izkazovati mora skladnost s cilji področnih strategij, resolucij,
nacionalnih programov.
Za namen javnega poziva je zaključen aplikativni projekt ARIS tisti projekt,
ki je bil izbran na razpisih ARIS od leta 2018 dalje in ima na dan prijave
zaključene vse aktivnosti ter izpolnjuje naslednje pogoje:
- se mu je izteklo obdobje sofinanciranja ARIS,
- se mu je izteklo obdobje
morebitnega podaljšanja projekta brez sofinanciranja ARIS in
- za katerega je bilo
oddano zaključno poročilo in ni bil negativno ocenjen (relevantno samo v
primeru, ko je projekt že bil ocenjen; to pomeni, da je zaključen aplikativni
projekt tudi tisti, za katerega ni na voljo ocena zaključnega poročila).
Zaključeni aplikativni projekti ARIS bodo identificirani na podlagi evidenčne
številke projekta, ki jim jo je dodelil ARIS, na podlagi katere se bo preveril
status le-tega.
5 Odpiranje in dopolnjevanje prijav za dodelitev sredstev ter postopek
obravnave prijav
Uradna oseba v osmih (8) dneh od konca odpiranja prijav pisno
pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v
roku osmih (8) delovnih dni dopolnijo. Prijave so formalno nepopolne, če gre za
manjša odstopanja od zahtev dokumentacije javnega poziva, ki v skladu s
postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave,
ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
Prijave, glede izpolnjevanja pogojev javnega poziva vezanih na točke 4., 4.1,
4.2, 4.2.1, 4.2.2, 4.2.3, 4.2.4, 4.2.5, 4.2.6, 4.3. ne bo dopustno dopolnjevati
in se bodo štele za nepopolne.
Nepopolne prijave in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku,
ki ga določi ARIS ne dopolni, se zavržejo s sklepom.
Popravki iz naslova usklajevanja s pravili državnih pomoči ne smejo vplivati
na osnovno vrednost celotnega projekta. Pri usklajevanju s pravili državnih
pomoči, ki se odraža tudi v spremembi zneska sofinanciranja, se lahko višina
sofinanciranja projekta zgolj zniža, v nobenem primeru pa se ne sme povišati.
Na podlagi navedenega tako ni dovoljeno dopolnjevati tistega dela prijave, ki
se veže na vsebino predmeta prijave ali tistih elementov prijave, ki vplivajo
ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove prijave glede na preostale
prijave, ki jih je ARIS prejela v postopku javnega poziva.
6 Kriteriji za izbor in postopek izbora
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na
podlagi kriterijev, kazalnikov in meril,
navedenih v nadaljevanju:
6.1 Kriterij: »Znanstvena odličnost (ang. ‚Excellence’)«
Ocenjena bo
utemeljitev znanstvene odličnosti na mednarodno primerljivem znanju in
kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja.
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Znanstvena odličnost« so:
- cilji: jasnost in skladnost ciljev s pričakovanimi učinki projekta,
- relevanca: skladnost s strateškimi dokumenti,
- koncept: primernost predlagane
metodologije, jasnost in verodostojnost zastavljenega koncepta,
- transdisciplinarnost: omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije na
prednostnih področjih S5,
- ambicioznost in utemeljitev odličnosti s poudarkom na
stanju raziskav v globalnem prostoru kot »beyond state-of-the-art« (preseganje
obstoječih znanj):
- novost, inovativnost in ambicioznost predlaganega projekta z
jasno opredeljenim položajem glede na konkurenco;
- tehnološka pripravljenost -
predstavitev sedanje ravni tehnološke pripravljenosti prijaviteljev z ustrezno
razlago, kako bo projekt prispeval k napredovanju na višje ravni;
- predstavitev
potencialne vključenosti v čezregijske in globalne verige vrednosti ter
predstavitev mednarodno inovacijskega potenciala.
6.2 Kriterij »Družbeni in gospodarski vpliv (ang. ‚Impact’)«
Ocenjevali se
bodo predvideni učinki rezultatov projekta ter akcijski načrt zagotavljanja
trajnosti ukrepov po zaključku projektnega obdobja za prenos rezultatov do
storitev, produktov ali procesov, nadaljnji razvoj rezultatov po lestvici
tehnološke pripravljenosti.
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv« so:
- ambicioznost in izvedljivost akcijskega načrta nadaljnjega razvoja
zaključenega aplikativnega projekta ARIS v okviru industrijske raziskave (TRL
3-4), ter predstavljen akcijski načrt nadaljnjega razvoja rezultatov po lestvici
tehnološke pripravljenosti;
- prispevek projekta k doseganju pričakovanih
rezultatov in učinkov javnega poziva;
- pričakovani učinki projekta na izboljšanje
inovacijske zmogljivosti, vključevanje novih znanj, vključenost v globalne
verige vrednosti in s tem krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvojem
inovacij, ki izpolnjujejo potrebe evropskega in globalnih trgov;
- izkazovanje
širšega družbenega vpliva projekta oziroma odgovarjanje na družbene izzive z
jasno opredeljenimi ciljnimi skupinami;
- učinkovitost predlaganih ukrepov za
izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic
intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in
obvladovanje raziskovalnih podatkov ter ustreznost načrta upravljanja z
inovacijami in intelektualno lastnino (strategija zaščite, izkoriščanja,
razširjanja).
6.3 Kriterij »Kakovost in učinkovitost izvedbe (ang. ‚Quality and
efficiency of the implementation’)«
Ocenjeno bo izkazovanje realne izvedljivosti
v predvidenem obdobju sofinanciranja in ustreznost, sposobnost ter
pripravljenosti konzorcija za izvedbo, vključno z zaprto finančno konstrukcijo,
kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in
racionalnost, ter usposobljenost končnega prejemnika za izvedbo projekta (npr.
strokovnost in reference predlaganih kadrov).
Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju »Kakovost in učinkovitost izvedbe« so:
- kakovost, primernost, učinkovitost, racionalnost delovnega načrta, vključno z
ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev,
- ustreznost in
usposobljenost konzorcijskih partnerjev projekta za izvedbo operacije
(izkazovanje komplementarnosti, interdisciplinarnosti, strokovnosti in referenc
predlaganih ključnih kadrov, tudi z vidika vodenja primerljivih projektov),
- ustreznost upravljanja, vključno z upravljanjem morebitnih inovacij,
intelektualne lastnine in tveganj oziroma ovir pri preseganju obstoječih znanj.
Kriteriji »Znanstvena odličnost«, »Družbeni in gospodarski vpliv« ter
»Kakovost in učinkovitost izvedbe« se ocenjuje s točkami v razponu od 0 do 5.
Najmanjša enota ocenjevanja je 0,25 točke. Najvišja možna ocena pri vsakem
kriteriju je 5 točk, pri vseh treh kriterijih skupno 15 točk. Ocena po
kriterijih se poda številčno in opisno, ob upoštevanju kazalnikov.
Vsaka prijava mora biti pri posameznem kriteriju »Znanstvena odličnost«,
»Družbeni in gospodarski vpliv« in »Kakovost in učinkovitost izvedbe« ocenjena z
najmanj tremi (3) točkami. V izbor za sofinanciranje se ne more uvrstiti
prijava, ki pri posameznem kriteriju ni ocenjena z najmanj tremi (3) točkami in
ki ne doseže ali preseže skupni mejni prag deset (10) točk.
7 Postopek izbora prijav
V postopek izbora prijav se uvrstijo vse pravočasne,
formalno popolne prijave, ki izpolnjujejo vse pogoje navedene v točki 4 javnega
poziva. Postopek izbora prijav se vodi skladno s Splošnim aktom o postopkih
(so)financiranja in je opisan v nadaljnjih odstavkih predmetne točke.
Za postopek ocenjevanja Znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: ZSA)
imenuje zunanji ekspertni panel (v nadaljnjem besedilu: ZEP), ki ga sestavlja 14
članov, vsak za eno področje industrijskega ekosistema
ZEP za ocenjevanje
prijav imenuje recenzente iz zbirke podatkov o recenzentih s pomočjo elektronske
aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave. Posamezno
prijavo ocenjujeta dva (2) recenzenta, ki sta strokovnjaka področja
industrijskega ekosistema, v katerega je uvrščena prijava. Naloga recenzentov je
izdelava individualne ocene za posamično prijavo in sodelovanje pri pripravi
usklajene ocene. Če dosežeta soglasje glede ocene, podpišeta združeno delovno
poročilo, ki postane usklajena ocena za ZEP. V primeru neusklajene ocene dveh
(2) recenzentov se imenuje tretjega recenzenta. Ocena je usklajena, če sta o
njej soglasna dva od treh recenzentov. V primeru, da tudi dva od treh
recenzentov ne podata usklajene ocene, prijavo obravnava ZEP in odloči, ali se
upošteva povprečje treh (3) individualnih ocen, ali pa se eno (1) individualno
oceno izloči. Neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja
opravljajo znanstveni uredniki, ki jih na predlog ZEP imenuje ZSA. ZEP na
podlagi ocen recenzentov ob upoštevanju pravil, navedenih v nadaljevanju,
pripravi predlog prednostnega seznama prijav. Predlog prednostnega seznama
prijav obravnava ZSA in sprejme sklep o predlogu izbora prijav. Na podlagi
sklepa ZSA direktor ARIS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči ali se
prijava izbere ali ne izbere za sofinanciranje.
Pri izboru se upošteva naslednje splošne omejitve:
- če je več prijav ocenjenih z enakim številom točk, se izmed teh višje uvrsti
tista, ki ima več točk pri kriteriju »Družbeni in gospodarski vpliv«,
- če so tudi
po tem kriteriju prijave ocenjene z enakim številom točk, se izmed teh višje
uvrsti tista, ki ima več točk pri kriterijih – upoštevaje vrstni red: 1.)
»Znanstvena odličnost«, 2.) »Kakovost in učinkovitost izvedbe«,
- če so tudi ob
upoštevanju teh kriterijev prijave ocenjene z enakim številom točk, se izmed teh
višje uvrsti tista prijava, ki načrtuje višjo vrednost projekta,
- če so tudi ob
upoštevanju kriterija višje vrednosti projekta prijave ocenjene z enakim
številom točk, se izmed teh višje uvrsti tista prijava, ki je bila prva popolno
oddana glede na čas oddaje.
V izbor za sofinanciranje se glede na zgoraj naštete
splošne omejitve uvrstijo prijave do višine razpoložljivih sredstev.
Sklep o izboru prijav se pošlje prijaviteljem, rezultati izbora prijav se
objavijo na spletni strani ARIS.
Prijavitelji, katerih prijave so izbrane za sofinanciranje, so na podlagi
sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju.
Če prijavitelj ne pristopi k podpisu pogodbe o sofinanciranju skladno s
pozivom ARIS, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev. V tem
primeru lahko ARIS dodeli sredstva prijavitelju z najvišjim številom doseženih
točk, ki je glede na opisan postopek izbora naslednji po vrstnem redu na
predlogu prednostnega seznama prijav.
8 Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko v skladu s Splošnim aktom o postopkih
(so)financiranja zoper sklep direktorja ARIS o izboru prijav vloži ugovor v
petnajstih (15) dneh od prejema sklepa. O ugovoru s sklepom odloči upravni odbor
ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS pritožba ni dopustna, dopusten pa je
upravni spor.
Vloženi ugovori ne zadržijo podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
9 Okvirna višina sredstev javnega poziva
Višina sredstev, ki je na razpolago
za javni poziv, je največ do 2.803.676,47 EUR, od tega EU del v višini
1.572.000,00 EUR in slovenska udeležba v višini 1.231.676,47 EUR.
Sredstva se delijo po programskih območjih, in sicer na kohezijsko regijo
Vzhodna Slovenija v višini 1.001.176,47 EUR in kohezijsko regijo Zahodna
Slovenija v višini 1.802.500,00 EUR, kot je razvidno v tabeli:
Kohezijska
regija |
EU del |
Slovenska udeležba |
Skupaj v EUR |
% |
Kohezijska
regija Vzhodna Slovenija |
851.000,00 |
150.176,47 |
1.001.176,47 |
35,71 |
Kohezijska
regija Zahodna Slovenija |
721.000,00 |
1.081.500,00 |
1.802.500,00
|
64,29 |
Skupaj v
EUR |
1.572.000,00 |
1.231.676,47 |
2.803.676,47 |
100,00 |
Delež prispevka EU v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija znaša 85 %. Delež
prispevka EU v kohezijski regiji Zahodna Slovenija znaša 40 %. Sredstva med
programskimi območji niso prenosljiva.
Predvidene vrednosti za sofinanciranje po javnem pozivu so skladne z zadnjim
potrjenim Izvedbenim načrtom Programa EKP.
Neupravičene stroške krije upravičenec sam.
V okviru javnega poziva sta predvideni dve odpiranji, določeni v točki 13
javnega poziva.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev javnega poziva,
se to v obdobju do izdaje sklepov o izboru prijav objavi v Uradnem listu RS.
Javni poziv bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.
Višina sofinanciranja projekta (operacije) iz sredstev ESRR znaša od najmanj
139.500,00 EUR do največ 140.000,00 EUR.
Dinamika sofinanciranja operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju
operacije med ARIS in izbranim prijaviteljem kot upravičencem, v odvisnosti od
finančnega načrta izvajanja operacije in od razpoložljivosti proračunskih
sredstev.
Izplačila so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih
sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko
ARIS razveljavi javni poziv in izdane sklepe o izboru prijav, ali spremeni
pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj v imenu
konzorcija ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da konzorcij odstopa od
pogodbe o sofinanciranju operacije.
ARIS si pridružuje pravico, da lahko javni poziv kadarkoli do izdaje sklepov
o (ne)izboru spremeni ali prekliče, v kolikor to ne vpliva na rok, v katerem
bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega poziva, kar objavi v Uradnem listu
RS.
10 Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje
upravičenosti stroškov (nastanek stroškov: datum opravljene storitve oziroma
dobavljenega blaga) je od dne izdaje sklepa o izboru prijave do najpozneje 30.
6. 2029.
Aktivnosti projekta se morajo izvajati najmanj 20 mesecev in največ 24
mesecev ter se zaključiti najpozneje do 30. 6. 2029.
Obdobje upravičenosti izdatkov za nastale upravičene stroške (datum plačila
računov oz. verodostojnih knjigovodskih listin) je od datuma izdaje sklepa o
izboru prijave do najpozneje 31. 7. 2029.
Obdobje javno upravičenih izdatkov traja od datuma izdaje sklepa o izboru
prijave do 31. 12. 2029.
11 Shema državne pomoči, stopnja intenzivnosti in najvišja dovoljena višina
sofinanciranja skladno s shemo državnih pomoči
Javni poziv se izvaja na osnovi
priglašene sheme državne pomoči »Program sodelovalnih raziskovalno-razvojnih
projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih pomoči Ministrstva za
visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030 (št. 440-4/2022/1 z dne 26. 09.
2022; verzija 2.0 z dne 20. 7. 2023).
V skladu s pravili državnih pomoči je »pomoč za raziskovalne in razvojne
projekte« tista, pri kateri del raziskovalno-razvojnega projekta, ki prejema
pomoč, spada v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali
eksperimentalnega razvoja.
V okviru javnega poziva bo sofinancirana raziskovalna stopnja: industrijske
raziskave (IR) od TRL 3-4.
Podrobna opredelitev lestvice TRL, industrijskih raziskav in
eksperimentalnega razvoja je podana v Pojasnilih prijaviteljem.
Projekti bodo sofinancirani po principu učinkovitega sodelovanja med RO in
podjetji, kot to opredeljuje shema državnih pomoči. Za projekt se šteje, da se
izvaja v obliki učinkovitega sodelovanja, če imata vsaj dve neodvisni
pogodbenici skupni cilj, ki temelji na delitvi dela ter skupaj opredelita njegov
obseg, sodelujeta pri njegovi zasnovi, prispevata k izvajanju ter delita
finančna, tehnološka, znanstvena in druga tveganja kot tudi rezultate.
Prejemniki državnih pomoči iz naslova izvajanja projekta po javnem pozivu so
v primeru izbora za sofinanciranje konzorcijski partnerji – podjetja, medtem ko
konzorcijski partnerji – RO niso prejemniki državnih pomoči.
11.1 Podjetja – prejemniki državne pomoči
Kadar izvajalci raziskovalne in
razvojne dejavnosti opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni
status ali način financiranja, so opredeljeni kot »podjetje« po konkurenčnem
pravu EU in zanje v splošnem veljajo pravila državnih pomoči (so prejemniki
državne pomoči).
V splošnem so prejemniki državne pomoči na področju znanstvenoraziskovalne in
inovacijske dejavnosti v Sloveniji izvajalci raziskovalne in razvojne
dejavnosti, ki so organizirani po ZGD-1; zanje se v splošnem predpostavlja, da
opravljajo gospodarsko dejavnost.
Državna pomoč ni dovoljena za:
- predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči
določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih
proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;
- predelavo in trženje kmetijskih
proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na
primarne proizvajalce;
- aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.
Omejitveni dejavniki pri dodeljevanju državnih pomoči:
- Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno
vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja
ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
- Pomoč ne sme biti
pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v RS ali da ima v RS
večino poslovnih enot. Lahko pa se dovoli zahteva, da mora imeti nerezidenčni
izvajalec raziskovalne in razvojne dejavnosti v sodnem registru registrirano
poslovno enoto ali podružnico, kar je zahteva javnega poziva.
- Pomoč ni dovoljena
v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo
uvoženega blaga ali bi bila pogojena z obveznostjo uporabe doma proizvedenega
blaga.
- Pomoč ni dovoljena za prejemnike pomoči, ki so v postopku vračanja
neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je
prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom
Skupnosti.
- Pomoč ni dovoljena v primerih, ko se upravičencem omejuje možnost
izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
11.2 Raziskovalne organizacije – prejemnice dotacije po javnem pozivu, ki ni
državna pomoč
Če so izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti organizacije
za raziskovanje in širjenje znanja kot jih določa Uredba GBER in ko gre za
financiranje učinkovitega sodelovanja kot negospodarske dejavnosti (Okvir za DP
za RRI) na RO, ne gre za državno pomoč.
11.3 Stopnje intenzivnosti
Intenzivnosti pomoči za podjetja – prejemnike
državne pomoči za raziskovalne in razvojne projekte je za industrijske raziskave
v višini 50 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči za industrijske
raziskave se poveča do največ 80 % upravičenih stroškov:
- za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala
podjetja,
- za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(i) projekt vključuje učinkovito sodelovanje
- med podjetji, od katerih je vsaj eno malo ali srednje podjetje (MSP); ali
se projekt izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in
eni pogodbenici Sporazuma EGP, nobeno posamezno podjetje pa ne nosi več kot 70 %
upravičenih stroškov, ali
- med podjetjem in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje
znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico
objaviti svoje rezultate raziskav;
(ii) rezultati projekta se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto
dostopnih zbirk -podatkov ali brezplačne in odprte programske opreme.
Za namen točke (i) in (ii) se šteje samo sodelovanje med partnerji v
konzorciju, ne pa tudi pogodbe s podizvajalci.
Za raziskovalne organizacije velja, da niso prejemnice državne pomoči.
Intenzivnost pomoči zato znaša 100 %.
Podjetje – prejemnik državne pomoči mora upoštevati pravilo kumulacije
državnih pomoči. Skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi
upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska
državne pomoči, kot določa shema državnih pomoči.
Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, ki se dodeljuje po pravilu
de minimis,
za iste upravičene stroške, v primerih, ko bi bile presežene dovoljene meje
intenzivnosti državnih pomoči.
|
Osnovna
višina sofinanciranja
|
Največje
možno sofinanciranje ob izpolnjevanju pogoja (i) ali (ii)
|
Podjetja
|
Veliko
podjetje
|
50 %
|
65 %
|
Srednje
podjetje
|
60 %
|
75 %
|
Malo
podjetje
|
70 %
|
80 %
|
Velikost podjetij se določa v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER.
12 Upravičeni stroški in način sofinanciranja
Sofinanciranje upravičenih
stroškov po javnem pozivu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske
politike, veljavno shemo državne pomoči »Program sodelovalnih
raziskovalno-razvojnih projektov in drugih projektov, ki so predmet državnih
pomoči Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije 2022-2030« (št.
Priglasitve: BE01-2399300-2023)«, veljavnimi Navodili organa upravljanja o
upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko
obdobje 2021-2027 in OBVESTILOM KOMISIJE Smernice za uporabo možnosti
poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru skladov, ki jih zajema Uredba
2021/1060/EU (uredba o skupnih določbah) (UL C/2024/7467 z dne 20. 12. 2024).
Stroški so upravičeni, če:
- so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v
skladu s cilji projekta;
- so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za
blago, ki je bilo dobavljeno; oziroma za storitve, ki so bile izvedene;
- so
pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
- nastanejo in so plačani v
obdobju upravičenosti;
- temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih
listinah;
- se v primeru poenostavljene oblike stroška, strošek uveljavlja v
skladu s pravili za poenostavljene oblike stroška in
- so v skladu z veljavnimi
pravili Evropske Unije in nacionalnimi predpisi.
RR aktivnosti so upravičene do sofinanciranja po javnem pozivu, če se
izvajajo v obliki industrijskih raziskav (TRL 3-4), kot jih opredeljuje Uredba
komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023).
Vsak konzorcijski partner je seznanjen in se strinja, da izbor projekta za
sofinanciranje še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih
stroškov, ki jih je navedel v svoji prijavi. Upravičenost sofinanciranja bo ARIS
preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko,
opredeljeno v sklenjeni pogodbi o sofinanciranju ter ob upoštevanju vseh pravnih
podlag navedenih v uvodnem delu javnega poziva.
Upravičeni bodo le stroški, ki bodo nastali od dneva izdaje sklepa o izboru
prijave dalje.
Na operaciji se štejejo kot neupravičeni vsi stroški, ki niso opredeljeni kot
upravičeni stroški po tem javnem pozivu.
Vrste upravičenih stroškov vseh konzorcijskih partnerjev, ki so neposredno
povezani z izvajanjem projekta:
|
Vrste stroškov |
Opis
vsebine stroška |
Način uveljavljanja stroška |
1 |
Stroški plač in povračil v zvezi z delom |
Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja
(raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na
RR aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru projekta. Osebje mora
biti razporejeno na delo na projektu in opraviti delo v obsegu najmanj 8
ur na mesec/osebo in največ do 1700 ur na leto/osebo, za katero se
uveljavlja strošek plače in povračil z delom. |
Poenostavljene oblike stroškov: Strošek na enoto (SE) za strošek dela. |
2 |
Posredni stroški |
Ostali stroški delovanja: stroški režije in drugi stroški poslovanja,
vključno s stroški materiala, ki so nastali neposredno kot posledica
izvajanja projekta. |
Poenostavljene oblike stroškov: Financiranje posrednih stroškov po
pavšalni stopnji v višini 25 % stroška na enoto (SE) za stroške dela. |
Za upravičene stroške veljajo naslednje omejitve:
- razporeditev raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca na
delo na projektu pri več konzorcijskih partnerjih istega konzorcija ni dopustna.
Posameznega raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca in njegov
strošek plače ter povračil v zvezi z delom na projektu lahko uveljavlja zgolj 1
(en) konzorcijski partner.
ARIS je dne 17. 6. 2025 sprejel Metodologijo za določitev višine
poenostavljenih oblik stroškov v okviru izvajanja RR projekta NAP, št.
314-1/2024-11. Na podlagi te metodologije predstavljata strošek na enoto (SE) za
stroške dela in financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji, določeno z
uporabo odstotka na operaciji tako strošek dela raziskovalcev ter strokovnih in
tehničnih delavcev kot financiranje posrednih stroškov. Strošek na enoto za
stroške dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju ZRD in veljavnih cen
FTE za leto 2025, ki jih je izračunala ARIS, kar predstavlja nacionalno
metodologijo. Za sofinanciranje posrednih stroškov se prizna financiranje
posrednih stroškov po pavšalni stopnji v višini 25 % vrednosti plačnega dela
(četrti odstavek 37. člena Uredbe o financiranju ZRD), ki se lahko na podlagi
točke 3 (c) in (d) člena 53 Uredbe 2021/1060/EU uporabi za vsebinsko podobne
operacije in upravičence.
12.1 Strošek na enoto (SE) za stroške dela
Strošek na enoto se v okviru
javnega poziva določi ločeno za sofinanciranje stroškov dela raziskovalcev in za
sofinanciranje stroškov dela strokovnih in tehničnih sodelavcev, ki izvajajo
projekt in je izražen na uro opravljenega RR dela.
Skladno z metodologijo izračuna stroška na enoto (SE) za stroške dela je
vrednost enote:
Vrsta upravičenega
stroška |
Vrednost na
uro RR dela, izražena v EUR |
Stroški
dela raziskovalcev |
30,40 |
Stroški
dela strokovnih in tehničnih sodelavcev |
20,30 |
Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja projekta.
Dokazila za uveljavljanje stroška na enoto za stroške dela:
Aktivnost |
Dokazila |
a) raziskovalno-razvojne aktivnosti, ki jih izvajajo zaposleni
raziskovalci |
-
pogodba o
zaposlitvi in drugi pravni akt (kadar to ni opredeljeno v pogodbi o
zaposlitvi), s katerim je zaposleni raziskovalec razporejen na delo na
operaciji in opravlja naloge raziskovalca (ob prvem zahtevku za
izplačilo in ko pride do spremembe);
-
mesečna
časovnica posameznika podpisana s strani zaposlenega in odgovorne osebe
upravičenca;
-
obračun, s katerim upravičenec prijavljene količine
potrdi, upraviči in dokumentira. |
b) raziskovalno-razvojne
aktivnosti, ki jih izvajajo zaposleni strokovni
in tehnični sodelavci
|
-
pogodba o
zaposlitvi in drugi pravni akt (kadar to ni opredeljeno v pogodbi o
zaposlitvi), s katerim je zaposleni razporejeni na delo na operaciji in
opravlja naloge strokovnega/tehničnega sodelavca (ob prvem zahtevku za
izplačilo in ko pride do spremembe);
-
mesečna
časovnica posameznika podpisana s strani zaposlenega in odgovorne osebe
upravičenca;
-
obračun, s
katerim upravičenec prijavljene količine potrdi, upraviči in
dokumentira. |
Strošek na enoto za stroške dela se uveljavlja za raziskovalce ter strokovne
in tehnične sodelavce, ki delajo na RR aktivnostih v okviru projekta in so
vpisani v Evidenco RO. Do povračila navedenega stroška v višini stopnje
intenzivnosti državne pomoči so upravičeni vsi partnerji v konzorciju.
12.2 Financiranje posrednih stroškov po pavšalni stopnji
Posredni upravičeni
stroški projekta vsebinsko obsegajo ostale stroške delovanja, to je stroške
režije in druge stroške poslovanja, vključno s stroški materiala, ki so nastali
neposredno kot posledica izvajanja RR aktivnosti pri konzorcijskih partnerjih v
okviru projekta.
Poenostavljena oblika stroškov oz. financiranje posrednih stroškov po
pavšalni stopnji se določi na način:
- osnova za izračun so stroški dela v obliki stroška na enoto (SE) in
- pavšalna
stopnja znaša 25 %.
Izračun:
Stroški na enoto (SE) za
stroške dela x 0,25 = financiranje posrednih stroškov
po pavšalni stopnji.
|
Dokazilo o nastanku posrednih upravičenih stroškov na projektu je izstavljena
in podpisana listina za obračun financiranja posrednih stroškov po pavšalni
stopnji, ki se izrazi v deležu upravičenih stroškov dela v obliki stroška na
enoto (SE), ki je nastal pri izvajanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti pri
konzorcijskih partnerjih. Dodatne utemeljitve oz. dokazila se ne zahtevajo.
Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje
upravičenih stroškov so navedena v tej točki javnega poziva ter v veljavnih
Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske
kohezijske politike v obdobju 2021-2027, dostopna na spletni strani
https://evropskasredstva.si.
ARIS in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje
dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih
aktivnosti, podanih v prijavi na javni poziv.
13 Vsebina popolne prijave, način prijave in rok za prijavo na javni poziv
Prijava je popolna, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene vse zahtevane
obrazce in dokazila. Pri tem morajo prijavitelji upoštevati navodila za
izpolnjevanje, kot so zapisana v pojasnilih javnega poziva in obrazcih ter se
držati priporočil glede omejitev obsega strani.
Vrstni red dokumentov v prijavi:
0. Prijavni obrazec Digital Forms (OBRAZEC 0),
1. Prijavni obrazec (OBRAZEC 1),
2. Predstavitev projekta (OBRAZEC 2) in predstavitev projekta v angleškem jeziku
(OBRAZEC 2a),
3. Finančni načrt (OBRAZEC 3),
4. Izjava o sprejemanju pogojev (OBRAZEC
4),
5. Soglasje za pridobitev podatkov FURS (OBRAZEC 5),
6. Izjava v zvezi z
določanjem velikosti podjetja (OBRAZEC 6),
7. Izjava o opredelitvi organizacije za
raziskave in širjenje znanja (OBRAZEC 7),
8. Soglasje in izjava o podatkih o
dejanskih lastnikih (OBRAZEC 8),
9. Izjava o skladnosti projekta z določili
učinkovitega sodelovanja (OBRAZEC 9),
10. Izjava o skladnosti DNSH_prijavitelj
(OBRAZEC 10),
11. Podpisana konzorcijska pogodba (na osnovi OBRAZCA 11),
12. Parafiran
vzorec Pogodbe o sofinanciranju operacije (OBRAZEC 12).
V primeru izbora projekta za sofinaciranje bo prijavitelj izpolnil dokument
»Zeleno proračunsko načrtovanje« (OBRAZEC 13 - ta dokument ni del prijave,
temveč se izpolni po prejemu sklepa o izboru):
13. Zeleno proračunsko načrtovanje (OBRAZEC 13).
Sestavni del dokumentacije javnega poziva predstavljajo še:
14. Pojasnila prijaviteljem,
15. Priloga 1 - Področja S5,
16. Priloga 2 - Metodologija za
opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja,
17. Priloga 3 -
Informacije o varstvu osebnih podatkov,
18. Priloga 4 - Zeleno proračunsko
načrtovanje – navodila za izpolnjevanje Obrazca 13.
Oddaja prijave se izvede v
elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARIS, v katerem je
zagotovljen enolični identifikator prijavitelja, ki ga določi ARIS.
Prijavo podpišejo oziroma potrdijo osebe, ki jih določa javni poziv. Roka za
oddajo prijav na javni poziv sta predvidoma dva:
- 1. rok – do vključno 30. 9. 2025 do 14.00,
- 2. rok – do vključno 30. 6. 2026 do 14.00, v kolikor v prvem roku ne bodo
porabljena vsa sredstva.
V prvem odpiranju se bodo obravnavale prijave oddane v prvem roku do vključno
30. 9. 2025 do 14.00.
V kolikor v prvem roku ne bodo porabljena vsa sredstva, zagotovljena za ta
javni poziv, bo napoved pričetka oddaje prijav na drugi rok objavljena na
spletni strani ARIS v prvem kvartalu leta 2026.
V primeru, da prijava ni izbrana za sofinanciranje v prvem roku, lahko
prijavitelj ponovno odda prijavo na drugi rok za oddajo prijav na javni poziv.
Ob tem velja določilo iz točke 4.2, da ima lahko vsak zaključen aplikativni
projekt ARIS v okviru javnega poziva samo eno nadaljevanje oz. se nadaljuje z
zgolj enim projektom, ki je izbran za sofinanciranje.
Oddaja prijave pomeni, da so se konzorcijski partnerji seznanili z vsebino
javnega poziva in dokumentacije javnega poziva, da se z njo strinjajo in da v
celoti sprejemajo določila, navedena na vzorcu pogodbe o sofinanciranju
operacije, ki je priloga dokumentacije javnega poziva. ARIS si pridržuje pravico
do spremembe vzorca pogodbe o sofinanciranju operacije.
Prijavo na javni poziv mora oddati prijavitelj projekta. Ta jo odda v imenu
vseh konzorcijskih partnerjev.
14 Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega poziva
Prijavitelji bodo o izidu javnega poziva predvidoma obveščeni v roku šest (6)
mesecev od datuma odpiranja prijav.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru prijav pozvani k podpisu pogodbe
o sofinanciranju operacije.
Če v roku, ki ga določi ARIS, ne podpiše pogodbe o sofinanciranju, se šteje,
da je umaknil prijavo, ARIS pa v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka.
Rezultati predmetnega javnega poziva so informacije javnega značaja in bodo
objavljeni na spletni strani ARIS.
15 Zahteve glede zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja
evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jim morajo zadostiti
konzorcijski partnerji v skladu s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU in navodili
organa upravljanja
Konzorcijski partnerji morajo zadostiti zahtevam glede
informiranja in obveščanja javnosti skladno s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU,
veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti,
preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027
in Celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2021-2027.
16 Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter
evidentiranja operacije
Konzorcijski partnerji bodo dolžni zagotavljati
dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo, in
zagotavljati ministrstvu ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno
dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in
zakonodaje RS še deset (10) let po njenem zaključku. V primeru neskladja rokov
veljajo določila Uredbe 2021/1060/EU.
Konzorcijski partnerji morajo zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o
izdatkih operacije za obdobje pet (5) let od 31. decembra leta, v katerem je
ministrstvo opravilo zadnje plačilo končnemu prejemniku, če ni drugače določeno
s členom 82 Uredbe 2021/1060/EU oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil.
V skladu s členom 74 Uredbe 2021/1060/EU morajo konzorcijski partnerji voditi
in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem
stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z
operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo
sredstev, ne glede na računovodska pravila RS. Navedeno ne velja za
poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bodo konzorcijski
partnerji dolžni na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta
sredstva za operacijo. Konzorcijski partnerji, ki ne vodijo knjig za operacijo
po ustrezni računovodski kodi in iz svojih knjig ne morejo ločeno izpisati
evidenc samo za posamezno operacijo, morajo za zagotavljanje ločenega vodenja
knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
17 Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Konzorcijski partnerji morajo omogočiti tehnični, administrativni in finančni
nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja
na podlagi predmetnega javnega poziva. Nadzor izvajajo izvajalsko telo,
posredniško telo, organ upravljanja, revizijski organ ter drugi slovenski in
evropski nadzorni in revizijski organi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Konzorcijski partnerji bodo morali nadzornim organom predložiti vse
dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih
stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bodo
konzorcijski partnerji omogočili vpogled v računalniške programe, listine in
postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Konzorcijski
partnerji bodo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščeni.
Konzorcijski partnerji bodo dolžni ukrepati skladno s priporočili iz končnih
poročil nadzornih organov in redno obveščati nadzorne organe o izvedenih
ukrepih.
18 Načelo »da se ne škoduje bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe
2020/852/EU in spodbujanje trajnostnega razvoja
Prijavitelji morajo pri pripravi
projekta upoštevati načelo »da se ne škoduje bistveno“, kar pomeni, da se ne
podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu
koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe 2020/852/EU. Pri tem se
upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in
storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem
ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske
dobe teh proizvodov in storitev. Pri pripravi projekta naj bodo prijavitelji
pozorni na vprašanje vplivov njihovega projekta na okolje.
Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij
toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega
škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na
dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost
škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s
površinskimi in podzemnimi vodami, ali
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in
recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali
neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije,
surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov,
vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne
uporabe ali recikliranja proizvodov;
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali
odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče
reciklirati, ali
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje
okolju;
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do
znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s
stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je
dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi,
ki so v interesu Unije.
Prijavitelji bodo morali rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom
trajnostnega razvoja ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede
trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.
19 Načelo spoštovanja Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih
narodov o pravicah invalidov
Konzorcijski partnerji bodo morali zagotoviti
skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, spodbujanja enakih možnosti
moških in žensk, preprečevanje vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z
dostopnostjo za invalide med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje
aktivnosti v okviru javnega poziva, kot je določeno v členu 9 Uredbe
2021/1060/EU.
20 Varovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in podatki o dejanskih
lastnikih
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo konzorcijski
partnerji, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje
osebnih podatkov, predvsem s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakonom o
varstvu osebnih podatkov. V zvezi s tem ARIS napotuje na Prilogo 3 v Pojasnilih
prijaviteljem.
Vsi podatki iz prejetih prijav so informacije javnega značaja, razen tistih
podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti,
osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako
ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko
nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na
celotno prijavo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti
dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in
razloži takšnih podatkov v prijavi, bo ARIS lahko domnevala, da prijava po
stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6.
člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji, je
izvedba javnega poziva, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za
ARIS, ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega poziva in o
izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov
tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava
prijav v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi,
preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo
obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali
pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžna uporabljati ARIS.
Podatki o sofinanciranem projektu, za katere je tako določeno s predpisi ali
ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljeni bodo podatki o konzorcijskih
partnerjih. Objava bo obsegala navedbo konzorcijskih partnerjev, naziv projekta
in znesek javnih virov sofinanciranja projekta. Objave podatkov o projektu in
konzorcijskih partnerjih bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Skladno z drugim odstavkom člena 69 Uredbe 2021/1060/EU je treba zagotavljati
podatke o dejanskih lastnikih upravičenca in ostalih konzorcijskih partnerjev,
pa tudi podatke o dejanskih lastnikih izvajalca/cev in podizvajalca/cev, kadar
je konzorcijski partner javni naročnik v skladu z ZJN-3. Dejanski lastniki so
opredeljeni v ZPPDFT-2. Kadar je upravičenec zavezan k vpisu podatkov v Register
dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija RS za javnopravne
evidence in storitve (AJPES), se šteje, da so podatki o njihovih dejanskih
lastnikih razvidni iz omenjenega registra. Za ostale primere bo upravičenec s
podpisom pogodbe o sofinanciranju zavezan, da na poziv ARIS in v roku,
postavljenem v pozivu, posreduje te podatke. Potrebno je zagotavljati naslednje
podatke dejanskih lastnikov: ime, priimek, datum rojstva in ID za DDV oziroma
davčno številko.
21 Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov
operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije spremljal
izvajanje operacije in ARIS zagotavljal podatke o doseganju ciljev in kazalnikov
operacije v skladu s pogodbo o sofinanciranju.
21.1 Načrtovani kazalniki učinkov in rezultatov
Načrtovane vrednosti obveznih
kazalnikov učinka in rezultata se bodo preverjale na ravni celotnega javnega
poziva.
Kazalniki učinka |
RCO 07 Raziskovalne
organizacije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih
Načrtovana vrednost:
15 |
Kazalniki rezultata |
RCR 06 Predložene
patentne prijave
Načrtovana vrednost:
1 |
22 Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali
izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali
kršitve obveznosti
Če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali
izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve
obveznosti, ali pa konzorcijski partnerji ARIS niso seznanili z vsemi dejstvi in
podatki, ki so jim bili znani ali bi jim morali biti znani oziroma, da so
posredovali neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikrili
informacije, ki bi jih bili v skladu z javnim pozivom dolžni razkriti, ker bi
lahko vplivali na odločitev ARIS o dodelitvi sredstev, ali da so neupravičeno
pridobili sredstva po javnem pozivu na nepošten način, na podlagi ponarejene
listine ali kaznivega dejanja, bodo konzorcijski partnerji dolžni vrniti
neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva
nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni
proračun RS. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
23 Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s
pravom Unije in pravom RS
Če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile
skladne s pravom Unije in pravom RS, bo ARIS odstopila od pogodbe, upravičenec
pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva
vračila sredstev v proračun RS.
24 Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije, ali da
je višina financiranja operacije presegla najvišjo dovoljeno stopnjo oziroma
znesek pomoči
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni
iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje
stroškov in izdatkov, ARIS pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih
sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na
transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun RS.
Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot
goljufija.
25 Razpoložljivost dokumentacije javnega poziva
Vsi potrebni podatki in
navodila ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne prijave za dodelitev
sredstev so navedeni v dokumentaciji javnega poziva, ki bo od dne objave javnega
poziva dalje objavljena na spletni strani ARIS
https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/index.asp.
26 Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in
pojasnila k dokumentaciji javnega poziva so dosegljivi na podlagi pisnega
zaprosila, posredovanega na elektronski naslov
jp.nap@aris-rs.si.
Vprašanja na zgornji naslov morajo prispeti najpozneje deset
(10) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo prijav. ARIS bo objavila odgovore
na vprašanja najpozneje pet (5) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo prijav,
pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo
pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo
sestavni del dokumentacije javnega poziva. Vprašanja in odgovori bodo javno
objavljeni na spletnem naslovu
https://www.aris-rs.si/sl/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani ARIS, zato bodite pri
postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih
podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno
objavljeni.
ARIS bo organizirala informativne dneve. Datumi in druge informacije o
informativnih dnevih bodo objavljeni na spletnem naslovu:
https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne
strani: https://www.aris-rs.si/sl/inovac/obvestila/.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije
Tjaša Dobnik,
direktorica
Številka: 314-1/2024-14
Ljubljana, 17. 6. 2025
Priloge:
- Prijavni obrazec
(OBRAZEC 1)
- Predstavitev
projekta (OBRAZEC 2) in
predstavitev
projekta v angleškem jeziku (OBRAZEC 2a)
- Finančni načrt
(OBRAZEC 3)
- Izjava o
sprejemanju pogojev (OBRAZEC 4)
- Soglasje za pridobitev
podatkov FURS (OBRAZEC 5)
- Izjava v
zvezi z določanjem velikosti podjetja (OBRAZEC 6)
- Izjava o
opredelitvi organizacije za raziskave in širjenje znanja (OBRAZEC 7)
-
Soglasje in izjava o podatkih o dejanskih lastnikih (OBRAZEC 8)
-
Izjava o skladnosti projekta z določili učinkovitega sodelovanja (OBRAZEC 9)
- Izjava o skladnosti DNSH
(OBRAZEC 10)
- Vzorec
konzorcijske pogodbe (OBRAZCEC 11)
-
Vzorec Pogodbe o sofinanciranju operacije (OBRAZEC 12)
- Zeleno
proračunsko načrtovanje (OBRAZEC 13)
- Pojasnila
prijaviteljem
Priloga 1 – Področja S5,
Priloga 2-
Metodologija za opredelitev organizacije za raziskovanje in širjenje znanja,
Priloga 3 –
Informacije o varstvu osebnih podatkov,
Priloga 4 –
Navodila za izpolnjevanje obrazca zeleno proračunsko načrtovanje,
- Ocenjevalnji
list (OBRAZEC 14) in
ocenjevalni
list v angleškem jeziku (OBRAZEC 14a)
|