Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pravilnik je bil v veljavi do 30.10.2009. Od 31.10.2009
velja dopolnjeni in spremenjeni
pravilnik.
Prejšnja objava:
v veljavi do 01.06.2009.
POMEMBNO: Do konca leta 2009 se še vedno uporablja prej veljavni
Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene
in strokovne uspešnosti (Ur.l. RS, št. 39/06, 106/06 in 39/07), razen določb
prvega odstavka 7. člena, 8., 9. in 10. člena pravilnika.
Pogoji za vodje raziskovalnih projektov so z veljavnostjo 2.6.2009, urejeni v
Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Ur.l. RS, št. 41/09).
Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni
dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1
in 112/07) ter 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
123/03), po predhodnem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
št. 0071-9/2008 z dne 6.2.2009, je
Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na
62. seji dne 11.2.2009 sprejel
Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti - v veljavi do 30.10.2009
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen pravilnika)
Ta pravilnik določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne
uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne
uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč
naslednje parametre: a) posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in
citiranja ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni
prostor; b) razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi
projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih
morajo izpolnjevati izvajalci; c) upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni,
da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo
tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga
in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so
uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. KAZALCI IN MERILA ZNANSTVENE IN STROKOVNE USPEŠNOSTI
3. člen
(kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti)
Pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti se smiselno uporabljajo določila od 16.
do 22. člena Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih
programov (Uradni list RS, št. 23/08), ki opredeljujejo kriterije ocenjevanja, kazalce
raziskovalne kakovosti, družbenoekonomske in kulturne relevantnosti ter kazalce
kakovosti raziskovalne usposobljenosti, razvojne uspešnosti in upravljavske sposobnosti.
V ocenjevalnih postopkih se ločeno upoštevajo kvantitativni elementi (bibliometrični
kazalci, citati, finančno vrednoteno sodelovanje z uporabniki, ipd.) in vsebinske
ocene recenzentov (do 5 najpomembnejših znanstvenih in do 5 družbeno oziroma ekonomsko
relevantnih dosežkov, ocena vsebine projekta, ipd.).
Podrobno uporabo kvantitativnih kriterijev se opredeli v metodologiji ocenjevalnih
postopkov.
Pomembnost oziroma utež znanstvene in strokovne ocene za sprejemanje odločitev
se spreminja glede na vrsto in finančni obseg raziskave, ki je predmet ocenjevanja.
Pri temeljnih raziskavah dobi večjo težo znanstvena uspešnost, pri aplikativnih
raziskavah pa dobi večjo težo uspešnost prenosa in uporabe znanja, ki se upošteva
v ocenah recenzentov.
Pomembno merilo znanstvene uspešnosti je citiranost objavljenih del, ki se ocenjuje
s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko
citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana.
Pri ocenjevanju družbene oziroma ekonomske relevance se v ocenjevalnih postopkih
opredelijo tudi druga kvantitativna merila sodelovanja raziskovalcev z drugimi financerji
raziskav.
Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo
biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih
enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov
ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani
informacijski centri po vedah (OSIC-i).
Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter
uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost).
Število točk se deli s številom avtorjev prispevka. Če je avtorjev več kot 10, se
število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (izraz 10*log10N
npr. pomeni 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih).
Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo
za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.
4. člen
(pet najpomembnejših dosežkov)
Agencija za vsak razpis posebej opredeli metodologijo ocenjevanja, v okviru katere
je opredeljeno ocenjevanje izjemnih dosežkov. Prijavitelj v prijavi navede do pet
izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.
Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini
po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja
ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji
Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki,
pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje,
uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd.. Ocena izjemnih
dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem
bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.
5. člen
(bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti)
Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) znanstvene uspešnosti se uporabljajo
naslednji kazalci in merila:
- Znanstveni članek (Cobiss tip 1.01, 1.02, 1.03)
- Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem
vpliva
- v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije
|
|
nad 80 točk |
- v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije
|
|
60 - 80 točk |
- v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije
|
|
40 - 60 točk |
- v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije
|
|
20 - 40 točk |
Vrednost točk v intervalu se v 2., 3. in 4. četrtini revij računsko določi
tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine
in se k vrednosti točk za spodnji del intervala prišteje do največ 20 točk po
formuli 20 * (IF - IFmin)/(IFmax - IFmin),
kjer je IF faktor vpliva, IFmin in IFmax pa sta spodnja
in zgornja vrednost faktorjev vpliva znotraj četrtine revij ustrezne vsebinske
kategorije. V četrti četrtini revij je IFmin= 0.
V prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije se vrednost točk računsko
določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj
četrtine in se k vrednosti točk za spodnji del intervala prišteje do največ
70 točk po formuli 70 * (IF - IFmin)/(IFmax - IFmin).
Za prispevke v zelo kvalitetnih znanstvenih revijah IF-IFmin > 3x
(povprečna vrednost IF področja), namesto te formule, k vrednosti točk za spodnji
del intervala, prištejemo vrednost 80*LN (IF/IFmin).
B.1 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem
vpliva v prvi polovici revij ustrezne vsebinske kategorije ali v reviji
kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja
delovna verzija) |
|
70 točk |
B.2 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem
vpliva v drugi polovici revij ustrezne vsebinske kategorije, v reviji,
ki jo indeksira A&HCI, ali v reviji kategorije B evropskega humanističnega
indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija). |
|
50 točk |
C. Znanstveni članek v reviji kategorije C evropskega humanističnega
indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) ali v reviji, ki jo
indeksira mednarodna bibliografska baza podatkov iz seznama agencije |
|
30 točk |
D. Znanstveni članek v drugih znanstvenih revijah iz seznama
agencije |
|
10 točk |
Znanstveni članki (1.01, 1.02) morajo obsegati najmanj 4 strani, sicer se
ocenjujejo kot kratki znanstveni prispevki (1.03). Kratki znanstveni prispevki
(1.03) se ocenjujejo z 80 % točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni
članki v revijah iste kategorije, razen kratki znanstveni članki (1.03) v prvi
polovici revij SCI ali SSCI, ki se ocenjujejo s 100% točk, kot jih dobivajo
izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije.
- Znanstvena monografska publikacija in drugi dokumentarni dosežki (Cobiss
tip 2.01, 2.18, 2.20, 2.22, 2.24)
A. Znanstvena monografija (2.01) s številom strani nad 50, |
|
|
- izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije ali
|
|
|
- pri kateri koli drugi založbi (domači ali tuji), če je monografija
s področja humanistiko (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja
za humanistiko
|
160 točk |
|
B. Znanstvena monografija s številom strani nad 50, ki ne
ustreza kriterijem iz kategorije A |
|
|
|
120 točk |
|
- izdana pri domači založbi
|
80 točk |
|
C. Znanstvena monografija (brošura) s številom strani med
20 in 50 ali znanstveni zemljevid |
|
|
- izdana pri mednarodni založbi iz seznama agencije ali pri kateri
koli drugi založbi (domači ali tuji), če je monografija s področja
humanistike (po vrstilcu UDK) in kot prijava na razpis
|
30 točk |
|
|
25 točk |
|
- izdana pri domači založbi
|
20 točk |
|
D. Raziskovalni ali dokumentarni film, zvočni posnetek, video
posnetek (2.18) |
10 točk |
|
E. Dokumentiran dosežek prenosa v gospodarstvo |
|
|
- patent (2.24) podeljen pri uradu, ki opravlja popoln preizkus
patentne prijave - v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Avstraliji, v
J. Koreji, v Švici, na Norveškem, v tistih državah Evropske unije,
ki opravljajo popoln preizkus patentne prijave in na evropskem patentnem
uradu (evropski patent)
|
200 točk |
|
- nova rastlinska ali živalska sorta (2.22)
|
200 točk |
|
F. Urednik revije (urednik, gostujoči urednik, glavni urednik,
odgovorni urednik, glavni in odgovorni urednik, predsednik uredniškega
sveta) (1A,B) ali monografije (2.01 A)
|
50 točk
(pri revijah za vsako leto) |
|
G. Zaključena znanstvena zbirka podatkov (2.20) iz seznama
agencije |
30 točk |
|
Znanstvena monografija mora biti recenzirana in opremljena z ISBN (ISMN)
številko.
- Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
(Cobiss tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06, 2.16, 2.17, 2.20)
A. Obsežni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani)
v znanstveni monografiji (2. 01A, 2.06, izdana v mednarodni založbi
iz seznama agencije) |
60 točk |
|
B. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni
monografiji (2.01A, 2.06, izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije)
|
30 točk |
|
C. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni
monografiji (2.01B, 2.06) |
160 točk |
|
|
25 točk |
|
- izdana pri domači založbi
|
20 točk |
|
D. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v drugi monografski
publikaciji |
10 točk |
|
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje je praviloma objavljen
v znanstveni monografiji (2.01), izjemoma pa tudi v strokovni monografiji (2.02),
priročniku, slovarju, leksikonu ali enciklopediji (2.06 kot spremna študija
k umetniškemu delu (2.16) ali kot razprava v katalogu razstave (2.17). Obsegati
mora najmanj 4 strani (izjema so znanstveni zemljevidi). Prispevki iz kategorije
3B, 3C in 3D, ki so krajši od 4 strani, se točkujejo s 50% točk.
Skupno število točk enega avtorja v eni monografski publikaciji
ne sme preseči 100 točk.
- Znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih
znanstvenih prispevkov (Cobiss tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)
Če je zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov objavljen
kot redna številka znanstvene revije, ki ustreza kategorijam 1. A, B se prispevki
točkujejo po metodologiji za znanstvene članke.
C. Znanstveni prispevek v zborniku z mednarodne ali tuje
konference (2.31) |
25 točk |
D. Znanstveni prispevek v zborniku z domače konference (2.32) |
20 točk |
Prispevek mora obsegati najmanj 4 strani. Skupno število točk
enega avtorja v enem zborniku ne sme preseči 50 točk.
Prispevki iz kategorije 4. D in 4. E, ki so krajši od 4 strani,
se točkujejo s 50% točk.
Konferenca, organizirana v Republiki Sloveniji, se šteje kot
mednarodna, kadar je aktivnih udeležencev iz tujine najmanj ena tretjina. Pri
tem se upoštevajo tisti udeleženci, katerih prispevki so objavljeni v zborniku.
Prevod ali nova izdaja lastnega znanstvenega dela se točkuje
s 50% točk ustrezne kategorije izvirnika. Če delo v izvirniku ni izšlo, se prevod
točkuje enako, kot bi se točkoval izvirnik.
Ponatisi se ne upoštevajo.
Kjerkoli se kot kriterij za kategorizacijo uporablja število
strani, ena stran pomeni najmanj 2000 znakov s presledki in ločili (velja za
tiskane in elektronske vire). Če izračun na podlagi števila znakov izkaže večje
število strani od podatka v bibliografskem zapisu, se upošteva izračunano število
strani, ki se pri katalogizaciji zabeleži v ustrezno polje. Pri večjezičnih
objavah istega besedila v monografski ali serijski publikaciji se upošteva samo
izvirno besedilo.
6. člen
(bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti)
Kot bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti se po tem
pravilniku štejejo nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika
ter strokovna, umetniška in pedagoška dela, ki so evidentirana v bibliografskih
zapisih.
Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) se uporabljajo naslednji
kazalci in merila:
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.04 Strokovni članek |
5 točk |
1.05 Poljudni članek |
5 točk |
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno
predavanje) |
5 točk |
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci |
5 točk |
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na
konferenci |
2 točki |
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci |
1 točka |
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski
publikaciji Skupno število točk avtorja v eni monografski publikaciji
ne sme preseči 50 točk |
5 točk |
1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju
... |
2 točki |
1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika |
5 točk |
1.20 Predgovor, spremna beseda |
2 točki |
1.21 Polemika, diskusijski prispevek |
2 točki |
1.22 Intervju |
1 točka |
1.23 Umetniški sestavek |
2 točki |
1.24 Bibliografija, kazalo ipd. |
2 točki |
Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika
|
5 točk |
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
2.02 Strokovna monografija |
50 točk |
2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo |
50 točk |
2.04 Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik
z recenzijo |
15 točk |
2.05 Drugo učno gradivo |
2 točki |
2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid |
30 točk |
2.07 Bibliografija |
5 točk |
2.08 Doktorska disertacija |
20 točk |
2.09 Magistrsko delo |
10 točk |
2.10 Specialistično delo |
3 točke |
2.11 Diplomsko delo |
2 točki |
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav |
2 točki |
2.13 Elaborat, predštudija, študija |
2 točki |
2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni
projekt) |
2 točki |
2.15 Izvedensko mnenje, arbitražna odločba |
2 točki |
2.16 Umetniško delo |
5 točk |
2.17 Katalog razstave |
5 točk |
2.19 Poljudni film, radijska ali televizijska oddaja |
2 točki |
2.21 Programska oprema |
2 točki |
2.23 Patentna prijava (prijava pri uradu, ki ustreza
kriterijem pod 2.E)
|
10 točk |
2.24 Patent (domači, oziroma, ki ne ustreza kriterijem
pod 2.E) |
10 točk |
Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega
pravilnika 5 točk |
5 točk |
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.10 Umetniška poustvaritev |
5 točk |
3.11 Radijski ali TV dogodek |
2 točki |
3.12 Razstava |
5 točk |
3.14 Predavanje na tuji univerzi |
2 točki |
3.15 Prispevek na konferenci brez natisa |
1 točka |
3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa
|
1 točka |
SEKUNDARNO AVTORSTVO
Urednik revije, monografije ali zbornika, ki ne
ustreza 2F |
10 točk |
Mentor pri doktorskih disertacijah |
5 točk |
Mentor pri magistrskih delih |
3 točke |
Mentor pri specialističnih delih |
1 točka |
Mentor pri diplomskih delih |
1 točka |
Prevajalec (na 10 strani) |
1 točka |
Komentor pri doktorskih disertacijah |
4 točke |
Komentor pri magistrskih delih |
1 točka |
Komentor pri specialističnih delih |
0,5 točke |
Komentor pri diplomskih delih |
0,5 točke |
7. člen
(uporaba kvantitativnih meril)
Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno
obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru
ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene
uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki
se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini
najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje
v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah,
objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba
je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih
tesno povezano s strokovnim delom.
Zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena se skupno število
točk raziskovalne uspešnosti izračuna tako, da se za vse vede upoštevajo prispevki
v kategorijah iz 5. člena tega pravilnika: 1. A, B, C, 2. A, E, F in 3. A, B
(skupne točke), in sicer na naslednji način:
- Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz
skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika),
vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega
števila točk.
- Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk, iz kategorije 1.
C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski,
španski) in iz preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika),
vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega
števila točk.
- Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije
1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški , francoski, nemški, ruski,
španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če
je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti
(5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk
ne preseže 15% skupnega števila točk.
- Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene
uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se prištejejo točke strokovne
uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni višini, da njihova
vsota ne preseže 15% skupnega števila točk.
- Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega
števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se
prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v
tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% skupnega števila točk. Interdisciplinarne
raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.
Metodologija ocenjevalnih postopkov opredeli mejno vrednost upoštevanega števila
točk, ki je določena tako, da je blizu vrednostim najboljših slovenskih raziskovalcev.
Metodologija tudi opredeli način izračuna točk, ki ločeno upošteva objave v prvi
četrtini revij SCI ali v SSCI, oziroma objave v najboljših znanstvenih revijah in
v monografijah izdanih pri mednarodnih založbah.
KONČNI DOLOČBI
8. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik
o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/06,
106/06 in 39/07), uporablja pa se še do 31. decembra 2009, razen določb prvega odstavka
7. člena, 8., 9. in 10. člena.
9. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.
prof. dr. Tadej Bajd
Predsednik Upravnega odbora ARRS
Št.: 007-10/2007-5
Datum: 21.1.2009
EVA: 2007-1647-0005
Objavljeno v Ur.l.RS, št. 41/2009, z dne 01.06.2009.
Priloge:
Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij:
Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov,
se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:
Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih
publikacij:
|