Pravilnik je bil v veljavi do 29.07.2016. Od 30.07.2016 velja spremenjeni Pravilnik.

Prejšnja objava (navedeni pravilnik je bil v veljavi do 19.12.2014).

Sprememba upoštevana v čistopisu: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
 

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti obsega:

• Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11 z dne 21. 1. 2011),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/11 z dne 16. 9. 2011),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 45/12 z dne 15. 6. 2012),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/13 z dne 22. 11. 2013),
• Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013),
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 92/14 z dne 19. 12. 2014).
   

Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 4) - v veljavi do 29.07.2016

A. Splošne določbe

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.

(2) S pravilnikom so urejeni postopki razpisov in pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje oziroma sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalne dejavnosti, ki obsega:

• raziskovalne programe;
• temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
• mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
• mednarodno znanstveno sodelovanje;
• uveljavljene raziskovalce iz tujine in - podporne dejavnosti.

(3) Podporne dejavnosti vključujejo:

• infrastrukturne programe;
• nakup raziskovalne opreme;
• znanstvene sestanke;
• nakup mednarodne znanstvene literature;
• osrednje specializirane informacijske centre.

(4) S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz prejšnjega odstavka.

(5) Ta pravilnik določa tudi delovanje in organizacijo strokovnih teles kot svetovalnih teles Znanstvenega sveta agencije, pogoje za njihovo imenovanje in razloge za izločitev članov strokovnih teles, pa tudi postopek izogibanja konfliktu interesov za člane Znanstvenega sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA) in strokovnih teles ter komisij za ocenjevanje prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti.

2. člen

Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljujeta ta pravilnik in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe, se mora izvesti tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (Poglavja A–F), kazalce in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji. Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo glede tistih vprašanj, ki so v drugih predpisih agencije urejena drugače.

3. člen

(namen pravilnika)

Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz drugega odstavka 1. člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov.

4. člen

(definicije)

(1) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v nacionalnem programu za področje raziskovalne dejavnosti.

(2) Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.

(3) Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.

(4) Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand. Podoktorand je raziskovalec, pri katerem še ni preteklo več kot 3 leta od pridobitve doktorata znanosti.

(5) Mobilnostni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem na eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.

(6) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.

(7) Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo) in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.

(8) Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.

(9) Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in vsaj v enem izmed tujih jezikov (drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz tujine.

(10) Matična raziskovalna organizacija je tista, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Matična raziskovalna organizacija ima status prijavitelja.

(11) Skupina raziskovalcev v tem pravilniku je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki se prijavi na javni razpis ali javni poziv.

(12) Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se pri posameznem razpisu uporabljajo, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalcev.

(13) Kazalec je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalec je določen nabor meril.

(14) Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalca, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsako merilo je določen razpon točk.

(15) Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, ki jih financira agencija in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalne dejavnosti.

(16) Mejna vrednost se uporablja pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: števila točk v bazi Sicris, število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.

(17) Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti dosežena, da se lahko uvrsti v financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj, za posamezni kriterij ali skupno oceno.

(18) Metodologija določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja. Metodologijo sprejme Znanstveni svet agencije.

(19) Akt poslovanja je interni splošni akt agencije, ki ureja pravila, s katerimi se zagotavlja opravljanje dela v agenciji.

5. člen

(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)

S postopkom za dodelitev sredstev lahko agencija prične, če:

• ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
• so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.

6. člen

(uradna oseba)

Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.

7. člen

(pogoji)

(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku oziroma v javnem razpisu ali javnem pozivu.

(2) Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija, in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3) Raziskovalec, ki se na javni razpis ali javni poziv v okviru prijavitelja prijavi kot vodja programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali kot vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem javnem razpisu ali javnem pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalni predlog).

B. POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE

I. Javni razpis

8. člen

(1) Agencija zbira elektronske oziroma tiskane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: razpis).

(2) Razpise delimo v dve osnovni skupini. V prvo skupino spadajo razpisi za (so)financiranje raziskovalnega dela, v okviru katerih se med drugim ocenjujejo raziskovalci. V drugo skupino spadajo dejavnosti, ki so podporne dejavnosti za raziskovalno delo.

9. člen

(izdelava predloga razpisa)

(1) Pri izdelavi predloga razpisa je treba upoštevati Raziskovalno in inovacijsko strategijo na področju raziskovanja in razvoja in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.

(2) Predlog javnega razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve in spremembe.

10. člen

(najava razpisa)

Agencija najavi plan vseh razpisov za tekoče leto na svoji spletni strani. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, pravne podlage za objavo razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati in kontaktne osebe.

11. člen

(objava razpisa)

(1) Sklep za objavo razpisa sprejme direktor. Razpis mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Javni poziv prijaviteljem mora biti objavljen na spletnih straneh agencije.

(2) Ob objavi razpisa objavi agencija na svoji spletni strani tudi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti kaže faze izvajanja razpisa.

12. člen

(vsebina objave razpisa)

(1) Objava razpisa mora vsebovati zlasti:

1. naziv in sedež agencije;
2. pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
3. predmet razpisa;
4. navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;
5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;
6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
7. razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
8. način, obliko in rok za predložitev prijav;
9. kraj, datum in čas odpiranja prijav;
10. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
11. kraj in čas, kjer zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.

(2) Agencija lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.

13. člen

(razpisna dokumentacija)

(1) Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna navodila.

(2) Agencija mora na svoji spletni strani ponuditi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.

(3) Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma za izbor kandidata in vse potrebne podatke, ki jih mora izpolnjevati prijava, da se šteje kot formalno popolna.

(4) Prijavitelj se prijavi na razpis z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.

14. člen

(prijava)

Podatke o predmetu razpisa, ki jih mora vsebovati prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.

15. člen

(oblika prijave)

(1) Prijava na razpis mora biti v elektronski oziroma papirnati obliki. Če je prijava v elektronski obliki podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prijavitelj ni dolžan poslati prijave tudi v papirnati obliki. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in v angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, glede na določbe razpisa.

(2) Prijavo morajo podpisati osebe, ki jih določa razpis.

(3) Če se prijavo na razpis neposredno odda v glavni pisarni, se sprejem prijave v papirnati obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave, ki ga glavna pisarna izroči prijavitelju.

16. člen

(rok za oddajo prijave)

(1) Prijava mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.

(2) Predložena pisna prijava mora biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici mora biti oznaka »ne odpiraj –prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša ter naziv in naslov prijavitelja.

II. Vodenje postopka odpiranja prijav

17. člen

(komisija za odpiranje prijav)

(1) Postopek odpiranja prijav razpisa vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.

(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji.

18. člen

(odpiranje prijav)

(1) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer rok ne sme biti daljši od 8 dni od izteka roka za oddajo prijav.

(2) Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najkasneje v 3 delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot zadnji rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.

(3) Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del uradne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.

19. člen

(zapisnik komisije)

(1) O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:

1. naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
2. predmet razpisa;
3. imena navzočih članov komisije;
4. imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
5. ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
6. ugotovitve o formalni popolnosti prijav.

(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.

20. člen

(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)

(1) Komisija v roku osem delovnih dni od zaključka odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem delovnih dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki ne vplivajo na vsebino prijave in ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave skladno s postavljenimi merili za izbor prijave.

(2) Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v roku osem dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.

21. člen

(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)

(1) Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev.

(2) Prijavo, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v osmih dneh od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči komisija za pritožbe v sestavi najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.

22. člen

(obravnava prijav)

V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki vsebujejo zahteve, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo. V primeru ugotovljenih vsebinskih nejasnosti lahko agencija pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.

23. člen

(interno gradivo)

Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.

III. Evalvacijski postopek

24. člen

(ocenjevanje prijav in predlog prednostnega seznama)

(1) Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, občasna strokovna telesa, določena v predpisu agencije, ki ureja delovanje stalnih in občasnih strokovnih teles na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa), ali pa strokovne komisije. V primerih, določenih s tem pravilnikom, prijave ocenjuje panel.

(2) V primeru, da prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.

(3) Recenzente imenuje strokovno telo. V posebnih primerih, ko pride v fazi ocenjevalnega postopka do odklonitve sodelovanja s strani posameznih recenzentov oziroma ugotovitve o nezadostnem številu ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, potrjenega s strani ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

(4) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, skladno s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom. Pri izdelavi ocene recenzenti upoštevajo tudi navodila za recenzente, ki so akt poslovanja.

(5) Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni določeno drugače.

25. člen

(sklep o izboru)

(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa), če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(2) ZSA lahko svoj predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama delno spremeni, vendar ne v več kot 5 % primerov glede na vse izbrane prijave, pri čemer ravna enako kakor strokovno telo, komisija ali panel. Sprememba praga se ne šteje v kvoto 5 % dovoljenih sprememb. Nobena sprememba pa ne sme biti narejena, če gre za konflikt interesov iz 172.p člena tega pravilnika. Vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, mora biti po narejeni spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe morajo biti obrazložene.

(3) Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep).

26. člen

(obvestilo o rezultatih izbora)

(1) Agencija izda na podlagi sklepa iz tretjega odstavka prejšnjega člena prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).

(2) Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3) V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.

27. člen

(objava rezultatov izbora prijav)

(1) Agencija objavi na spletni strani sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav in sicer najkasneje v 5 dneh od dneva odposlanih obvestil.

(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

(3) Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.

(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.

(5) Če je postopek izbora prijav večfazni, se v prvi fazi navede rezultate samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave. Ko je končana zadnja faza izbora prijav, se v seznamu poleg predpisanih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku navede tudi podatke glede prejetih sredstev.

IV. Ugovor

28. člen

(ugovor)

(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora.

(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3) Prijavitelj se ima pravico seznaniti s pisnimi ocenami svojega predloga. V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko prijavitelj pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki predstavljajo izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP 2). Podatki o recenzentih in podatki o drugih prijaviteljih, ki v skladu s 27. in 30. členom tega pravilnika niso objavljeni na spletni strani agencije, so osebni podatki, ki se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

29. člen

(odločitev o ugovoru)

(1) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.

(2) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru v sprejem.

(3) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.

(4) Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

30. člen

(objava dokončnih rezultatov izbora)

(1) Agencija objavi na spletni strani seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav, in sicer najkasneje v 5 dneh po odločitvi Upravnega odbora o ugovorih.

(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po skupnem številu točk ter prejeta sredstva.

(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.

(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu predstavi samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne prijave.

31. člen

(dokumentiranje)

Agencija hrani dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo področje dokumentiranja in arhiviranja gradiva.

C. OCENJEVANJE PRIJAV

32. člen

(elementi ocenjevanja)

(1) Za ocenjevanje prijav na razpise se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalci in merila.

(2) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalcev. Vrednotenje kazalcev se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalec ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali pa ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.

(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezen kriterij in nabor kazalcev, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.

33. člen

(kriteriji)

(1) Za ocenjevanje raziskovalcev se uporabljata naslednja kriterija:

• raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
• družbeno ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.

(2) Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:

• raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave,
• relevantnost in potencialni vpliv prijave in
• izvedljivost predloga.

(3) Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:

• kakovost opravljene podporne dejavnosti in
• relevantnost podporne dejavnosti.

(4) Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporablja naslednje kriterije:

• kakovost prijave podporne dejavnosti,
• relevantnost in potencialni vpliv prijave in
• izvedljivost predloga.

34. člen

(nabor vseh kazalcev)

(1) 1. Raziskovalno uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

1.1. Objave (ocena A1);

1.2. Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus) (ocena A2);

1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2);

1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;

1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;

1.6. Statusna odličnost;

1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;

1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija);

1.9 Relativna citiranost glede na svet;

1.10 Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev.

2. Družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3);

2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;

2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;

2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;

2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);

2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;

2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;

2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;

2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin off podjetja;

2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov ...);

2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;

2.12. Pretok mladih raziskovalcev;

2.13. Gostovanje raziskovalcev;

2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.

3. Raziskovalno oziroma razvojno kakovost prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

3.1. Znanstvena pomembnost teme;

3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;

3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;

3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;

3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno raziskovalne metodologije.

4. Relevantnost in potencialni vpliv prijave se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine …);

4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);

4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;

4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;

4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;

4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;

4.7. Delež sredstev iz drugih virov;

4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;

4.9. Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;

4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;

4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;

4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin;

4.13. Pomen za raziskovalno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: RO);

4.14. Pomen za raziskovalno skupino;

4.15. Pomen za Slovenijo;

4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.

5. Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

5.1. Usposobljenost vodje (vključuje mentorstva in vodenje raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, vodenje raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnoraziskovalnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali mednarodni ravni);

5.2. Primernost načrta dela;

5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;

5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter disciplinarnost, interinstitucionalnost);

5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;

5.6. Vpetost v programe in projekte;

5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;

5.8. Strokovna usposobljenost osebja;

5.9. Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog;

5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.

6. Kakovost opravljene podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;

6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.

7. Relevantnost podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

7.1. Dostopnost;

7.2. Pogostnost uporabe;

7.3. Kontinuiteta naročil.

8. Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:

8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih;

8.5. Kakovost programa dela in razvoja centra;

8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature;

8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa;

8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.

(2) Posamezni navedeni kriteriji lahko pomenijo izločitvene kriterije, če je tako določeno z metodologijo ali v razpisu.

35. člen

(kvantitativne ocene)

(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalce iz prejšnjega člena:

1.1. Objave (ocena A1),

1.2. Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus) (ocena A2),

1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2),

1.3.1. Zelo kvalitetni dosežki (A'),

1.3.2. Izjemni dosežki (A"),

1.3.3. Pomembni dosežki (in A1/2) in

2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3).

(2) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v zbirki Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu ter točk A', A'' in A1/2. Upoštevano število točk v zbirki Sicris (COBISS) je določeno v četrtem odstavku 39. člena tega pravilnika. Za izračun točk 2. E (patent, nova sorta, pasma) se upošteva desetletno obdobje. Formula za izračun ocene A1 je določena v metodologiji.

(3) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanje) je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. V primeru odsotnosti raziskovalca zaradi izrabe starševskega dopusta, dokumentirane bolniške odsotnosti in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, najmanj v trajanju 6 mesecev, se za izračun A1 upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.

(4) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (v nadaljnjem besedilu: OSIC).

(5) Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev 10 ali manj. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v članku poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne skupine (angl. study group), tem točke ne pripadajo – število točk prispevka se deli samo s številom avtorjev.

(6) Kvantitativna ocena A2 je določena na podlagi normiranega števila čistih citatov (WoS, Scopus) v obdobju zadnjih desetih let (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej) in faktorja vpliva (Scopus) za objave v obdobju zadnjih petih let do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris. Citati v zbirki Sicris so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi razlike v številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število čistih citatov. Normiranje se opravi po kategorijah Wos, za revije, ki niso v Wos pa je normalizacijski faktor 1.

(7) Citati so normirani tako, da je število čistih citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) JCR področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.

(8) Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirajo SSCI, A&HCI ali Scopus s področja družboslovja oziroma humanistike, zaradi manjšega števila soavtorjev dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem 4 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih avtorjev v SSCI in A&HCI pa 2).

(9) Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje. Zadnje upoštevano leto je leto pred objavo razpisa.

(10) Sredstva se normirajo glede na izvor:

• Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP;
• Faktor 1: evropski projekti – EU, drugi mednarodni projekti – MED;
• Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS – MIN in drugo – DRUGO). Sredstva za centre odličnosti in kompetenčne centre se ne štejejo.

(11) Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.

(12) Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projekta za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (%) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.

(13) Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz Tabele C.

Tabela C: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.

(14) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi Sicris (COBISS) na dan zaključka javnega razpisa.

(15) Podatke za izračun ocene A₃ bo agencija pridobila neposredno od RO za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin. RO podatke vpišejo v obrazec in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani nobene programske skupine, pridobi agencija podatke od RO ob razpisu. V zvezi s podatki, ki jih RO vpisuje v obrazec RO, ta upošteva tudi navodila, ki so akt poslovanja.

(16) Če v razpisu ni drugače določeno, bo agencija raziskovalce ocenjevala v znanstveni vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.

36. člen

(mejna vrednost A1_, A2, A3)

(1) Ocena za kazalce A1, A2 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.

(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 7, raziskovalci, ki imajo vrednost A2, A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10.

(3) Mejne vrednosti A1 mejna, A2 mejna in A3 mejna so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

37. člen

(nadpovprečna znanstvena uspešnost)

(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

• objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je določen v Prilogi 1 tega pravilnika;
• članek v prvi ali drugi reviji SCI področja in članek v revijah z IF, večjim od 8;
• članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cca zgornjih 5%). Ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3;
• patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
• članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10%);
• članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje; približno zgornjih 10%);
• članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
• kot IF se v zbirkah SCI in SSCI uporablja JCR (Journal of Citation Reports), v zbirki Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper).

Če ima revija iz kategorije A'' več kot 25% avtocitatov, se uvrsti v kategorijo A'.

(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

• članek v zgornji četrtini revij SCI področja;
• članek v zgornji polovici revij SSCI področja;
• članek v zgornji polovici revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);
• članek v zgornjih treh četrtinah revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
• članek v A & HCI;
• patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
• objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.

(3) Kvantitativna ocena A^1/2 (pomembni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) pomeni:

• točke Sicris za objave v zgornji polovici revij iz zbirk Scopus in SSCI (za družboslovje) ter SCI (za vse druge vede), za humanistiko pa pomeni točke Sicris za objave v zgornjih treh četrtinah revij iz zbirke Scopus;
• patent (vsi mednarodni patenti), nova sorta, pasma;
• objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija ali poglavje v znanstveni monografiji, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko, ter znanstvena monografija pri domači založbi, če je monografija z družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za družboslovje. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.

(4) Agencija za vsak razpis v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A").

38. člen

(pet najpomembnejših dosežkov)

(1) Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.

(2) Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.

(3) Agencija bo v sistemu Sicris objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.

(4) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.

39. člen

(uporaba kvantitativnih meril)

(1) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.

(2) Znanstveno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:

• znanstveni članki,
• znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki,
• samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografski publikaciji in
• znanstveni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov.

(3) Strokovno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:

• članki in drugi sestavni deli,
• monografije in druga zaključena dela,
• izvedena dela (dogodki) in
• sekundarno avtorstvo.

(4) Upoštevano število točk se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15% skupnega upoštevanega števila točk.

(5) (črtan).

(6) (črtan).

40. člen

(ocena recenzentov)

Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.

D. POGODBA

41. člen

(sklenitev pogodbe)

Za izvedbo predmeta razpisa, ki je bil sprejet v (so)financiranje, sklene agencija s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa direktorja iz 25. člena, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

42. člen

(podpis pogodbe)

(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.

(2) Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo sopogodbeniki vrniti agenciji v roku, ki ga določi agencija.

43. člen

(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)

(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.

(2) Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.

44. člen

(sestavine pogodbe)

(1) Obvezne sestavine pogodbe so:

1.     naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;

2.     namen, za katerega so sredstva dodeljena;

3.     višina dodeljenih sredstev;

4.     dinamika izplačil dodeljenih sredstev;

5.     način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:

• možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
• poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;
• dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;
• določilo, da mora sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
• določilo, da mora sopogodbenik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;

6.     določilo glede pravic intelektualne lastnine;

7.     drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.

(2) V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.

45. člen

(verodostojnost podatkov)

Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji.

E. SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

46. člen

(spremljanje in nadzor)

(1) Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenem s tem pravilnikom in v pogodbi o (so)financiranju.

(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s periodičnimi in zaključnimi poročili (zaključna poročila o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.

47. člen

(poročila)

(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in odgovorna oseba sopogodbenika.

(2) Periodična poročila (fazna poročila oziroma letno poročilo) in zaključno poročilo o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti morajo vsebovati vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.

(3) Poročila o letni razporeditvi raziskovalnih ur morajo biti oddana na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.

(4) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega pravilnika.

(5) Vodje raziskovalnih programov, temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.

48. člen

Sopogodbeniki za vsako leto opravljanja raziskovalne dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu s predpisi vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.

49. člen

(podpisovanje poročil)

(1) Vsebinsko poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in odgovorni računovodja.

(2) Poročila morajo biti oddana v elektronski obliki. Poročila so lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in odgovorne osebe sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, morajo biti podpisana in oddana tudi v tiskani obliki.

(3) Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, morajo biti podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom odgovorne osebe sopogodbenika in odgovornega računovodje.

(4) Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo letnega ali zaključnega poročila iz 47. člena tega pravilnika, ali pa ločeno, če tako določi agencija.

50. člen

(začasna prekinitev financiranja)

Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoten potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine financiranje raziskovalne dejavnosti.

51. člen

(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)

(1) Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno zaključiti zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.

(2) Če se ugotovi, da raziskovalna dejavnost ne bo uspešno zaključena zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika, agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku določeno drugače.

(3) Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma porabljena v celoti ter neporabljen del sredstev ni bil razporejen skladno z uredbo, ki ureja normative in standarde za določanje sredstev za izvajanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba), agencija za neporabljen oziroma nenamensko porabljen del zniža obseg financiranja.

(4) Če se po zaključku izvajanja ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma niso bila porabljena v celoti ter neporabljen del sredstev ni bil razporejen skladno z uredbo, agencija za neporabljen oziroma nenamensko porabljen del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(5) Če raziskovalna organizacija med opravljanjem raziskovalne dejavnosti ali po njej agenciji ne omogoči vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, agencija pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.

F. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV

52. člen

(način obveščanja javnosti)

Agencija obvešča javnost in uporabnike o financirani raziskovalni dejavnosti na svoji spletni strani, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira.

53. člen

(spletna objava podatkov agencije o financiranju)

Agencija na svoji spletni strani objavlja vse podatke o financiranju znanstveno raziskovalne dejavnosti (“on‑line” bela knjiga). Podatki so razvrščeni po programskih vsebinah, znanstvenih vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti (javni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti. Podatki o financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletni strani posodobijo najmanj enkrat mesečno.

54. člen

(spletne objave raziskovalnih rezultatov in dodeljenih sredstev)

(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sprotni vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v javno dostopen bibliografski sistem COBISS. Agencija je skupaj z raziskovalci dolžna poskrbeti za sprotni vnos podatkov v javno dostopni znanstveno predstavitveni sistem Sicris, ki med drugim vsebuje znanstveno relevantne dosežke, družbeno‑ekonomsko relevantne dosežke izvajalcev raziskovalne dejavnosti, raziskovalnih skupin, raziskovalnih projektov in raziskovalcev in povezave z mednarodnimi indeksi (ISI, CSA…) in bazami podatkov, tudi takimi, ki omogočajo dostopnost celotnih besedil raziskovalnih rezultatov.

(2) COBISS.SI (Kooperativni on‑line bibliografski sistem in servisi) predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko‑kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami. Ena od aplikacij COBISS‑a je spletna aplikacija Bibliografije raziskovalcev, ki omogoča izdelavo osebnih bibliografij raziskovalcev, če bibliografski zapisi v bazi podatkov COBIB vsebujejo poleg običajnih bibliografskih podatkov še enolično identifikacijo avtorja (šifro raziskovalca) in oznako za tip bibliografske enote po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Gre za centraliziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev. V COBISS‑u so vse bibliografske enote vseh slovenskih raziskovalcev prikazane na standardiziran način.

(3) Sicris je informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih in raziskovalnih programih ter raziskovalnih projektih. Sistem Sicris je integriran v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom euroCRIS.

(4) Digitalna knjižnica je vstopna točka za dostop do elektronskih informacijskih virov. Je zbirka različnih sistemov in virov, ki so povezani preko mreže in integrirani med seboj ter namenjeni specifičnim namenom in uporabnikom. Omogoča uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez časovnih in prostorskih omejitev.

(5) Vpogled v dodeljena sredstva omogoča On‑line poročilo o financiranju. To je informacijsko orodje, ki omogoča vpogled v tekoče financiranje raziskovalnega dela, ki ga financira agencija. On‑line dostop do podatkov o finančnih transakcijah omogoča raziskovalcem in drugim zainteresiranim vpogled v finančne transakcije agencije z RO in raziskovalci. Ta sistem oziroma orodje omogoča iskanje po različnih parametrih (RO, projekt, raziskovalec).

55. člen

(objava raziskovalnih rezultatov s strani izvajalca)

Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med agencijo in izvajalcem, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.

G. POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV IN POZIVOV

I. Raziskovalni in infrastrukturni programi

56. člen

(javna služba)

Javno službo na področju raziskovalne dejavnosti agencija financira iz sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo opravljajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.

57. člen

(sestava programske skupine)

(1) Raziskovalni program izvajajo programske skupine v javnih raziskovalnih organizacijah, to je v JRZ, na univerzah, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: JRO) ter v RO s koncesijo.

(2) Programsko skupino sestavljajo raziskovalci in tehnični sodelavci. Raziskovalci in tehnični sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež tehničnih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti. V programski skupini sodelujejo tudi mladi raziskovalci in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov. Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene skupine.

(3) Programsko skupino sestavljajo vodja programske skupine, najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini vsaj en raziskovalec z doktoratom.

(4) Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi. Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni program.

(5) Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje in člani programskih skupin, je določena v metodologiji.

58. člen

(sestava infrastrukturne skupine)

(1) Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo strukturo dolžne sporočiti agenciji letno oziroma ob spremembi.

(2) Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo strokovni in tehnični sodelavci ter raziskovalci iz JRO oziroma iz RO s koncesijo, v kateri so zaposleni.

(3) (črtan).

59. člen

(spremembe sestave skupine, ki izvaja raziskovalni ali infrastrukturni program)

(1) Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v letnem poročilu.

(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa zaradi prenehanja delovnega razmerja, upokojitve, smrti ali iz drugega utemeljenega razloga. O zamenjavi odloča direktor na predlog ZSA.

(3) Zamenjavo vodje infrastrukturnega programa izvede agencija na predlog prijavitelja.

(4) (črtan).

60. člen

(odgovornost in pristojnost vodje programske skupine oziroma vodje infrastrukturne skupine)

Vodja programske skupine oziroma vodja infrastrukturne skupine je v sodelovanju z odgovorno osebo JRO oziroma odgovorno osebo RO s koncesijo ter strokovnim organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Vodja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je odgovoren in pristojen tudi za:

• vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
• razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehničnih sodelavcev na posamezne naloge;
• izvedbo in realizacijo ciljev;
• namensko in gospodarno porabo sredstev, ki je urejena z uredbo;
• pripravo letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe in zaključnega poročila.

61. člen

(upravičenost financiranja)

JRO oziroma RO s koncesijo mora izkazati upravičenost do proračunskih sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa tako glede dejanske kot tudi namenske porabe sredstev v skladu z uredbo.

62. člen

(obseg financiranja)

(1) Obseg financiranja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je odvisen od vsebine raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa in števila raziskovalcev ter strokovnih in tehničnih sodelavcev.

(2) Podlaga za izračun obsega financiranja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je opredeljena v uredbi.

(3) Minimalni letni obseg financiranja programske skupine, ki deluje samo v JRZ, je 2,5 FTE kategorije cene raziskovalne ure A, v drugih JRO oziroma RO s koncesijo pa je 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A.

(4) Minimalni letni obseg financiranja infrastrukturne skupine je 1 plačni del FTE.

(5) Kadar pri izvajanju raziskovalnega programa sodeluje več JRO oziroma RO s koncesijo, znaša minimalni obseg letnega financiranja na posamezni JRO oziroma RO s koncesijo 170 raziskovalnih ur letno.

(6) Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, obseg sofinanciranja neposrednih materialnih stroškov in stroškov storitev ter amortizacije pa na letni ravni na temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s koncesijo. Agencija lahko na osnovi utemeljenega predloga JRO oziroma RO s koncesijo del sredstev namenjenih za materialne stroške infrastrukturnega programa nameni plačnemu delu v obdobju do zaključka celotnega obdobja financiranja.

(7) Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma strokovnih in tehničnih sodelavcev v JRO oziroma RO s koncesijo.

63. člen

(spodbujanje odličnosti)

(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija vsako leto na podlagi javnega poziva poveča financiranje raziskovalnih programov.

(2) Finančno povečanje raziskovalnega programa temelji na ovrednotenju podatkov, ki se nanašajo na programske skupine, in sicer po naslednjih kriterijih:

• raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev,
• družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.

(3) Za ocenjevanje po kriteriju raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporabljata naslednja kazalca:

1.9    Relativna citiranost glede na svet,

1.10  Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri humanistiki uporablja le kazalec 1.10. Za humanistiko se kot merili ločeno vrednotijo sredstva iz raziskovalnih projektov in sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev.

(5) Za ocenjevanje po kriteriju družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporabljata naslednja kazalca:

2.1    Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3),

2.2    Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj.

(6) Obdobje vrednotenja kazalcev se določi v metodologiji.

(7) Merila za vrednotenje kazalcev, ki temeljijo na sredstvih, so podrobneje določena v metodologiji. Sredstva se vrednotijo relativno glede na sredstva za programsko financiranje posamezne skupine. Sredstva drugih uporabnikov se vrednotijo s tremi merili ločeno glede na vir, in sicer:

• sredstva iz gospodarstva,
• sredstva iz evropskih in mednarodnih projektov,
• sredstva drugih ministrstev.

(8) Agencija izračuna povprečne vrednosti meril za vsako vedo v Republiki Sloveniji. Do povečanja sredstev so upravičene le tiste programske skupine, ki so nadpovprečne v Republiki Sloveniji glede na vedo, v kateri delujejo. Nadpovprečnost se ugotavlja za vsako merilo posebej. Do financiranja po tem členu so v obdobju do izteka financiranja raziskovalnega programa upravičene programske skupine, ki izkazujejo nadpovprečnost po vsaj enem merilu kriterija raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in po vsaj enem merilu kriterija družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev. Temelj za izračun povečanja sredstev sta kazalca kriterija raziskovalne uspešnosti raziskovalca ali skupine raziskovalcev. Če je programska skupina nadpovprečna po merilu, s katerim ugotavljamo kazalec 1.10 iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo največ do povprečne vrednosti tega merila, vendar ne več kot za 50% pogodbene vrednosti v tekočem letu. Na temelju merila, s katerim ugotavljamo kazalec 1.9 iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo za največ 10% pogodbene vrednosti v tekočem letu. Če je programska skupina nadpovprečna po obeh merilih, se za izračun povečanja uporabi tisto, ki je zanjo ugodnejše.

(9) Pri relativni citiranosti glede na svetovno povprečje se šteje za nadpovprečno tista programska skupina, ki ima vrednost kazalca oziroma merila večjo od 1,0.

(10) Infrastrukturna skupina se lahko dodatno financira, če so sredstva zagotovljena v okviru financiranja mednarodne raziskovalne infrastrukture.

(11) Agencija pripravi za ZSA predlog ocen za raziskovalni program. Sklep o višini dodatnega financiranja za posamezni raziskovalni program sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o dodatnem financiranju za RO s koncesijo sprejme minister v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva se štejejo med sredstva za programsko financiranje.

(12) Če se povečano financiranje na podlagi poziva začne 1. januarja prihodnjega leta, se za tiste raziskovalne programe, za katere se obdobje financiranja izteče s koncem tekočega leta, pridobljeni podatki iz prijave uporabijo v postopku, določenem v 67. členu tega pravilnika. V takem primeru se odloči o obsegu raziskovalnega programa v novem obdobju financiranja, o povečanju financiranja na podlagi tega člena pa se ne odloča.

64. člen

(poziv)

(1) Poziv za vložitev prijav za financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov se izda v letu pred iztekom financiranja. Sklep o izdaji poziva sprejme direktor.

(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka se določi število raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezni izvajalec. Pri tem se upošteva sklep ministra o razpisu za koncesije in o določitvi števila raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezna RO s koncesijo.

(3) V pozivu ali razpisu za ocenjevanje raziskovalnih programov lahko RO predlagajo tudi preoblikovanje (združitev, razdružitev ali druge načine preoblikovanja) raziskovalnih programov. Načini preoblikovanja so podrobneje določeni v metodologiji.

(4) RO, ki še nima raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, lahko prijavi nov raziskovalni ali infrastrukturni program le v primeru, da je RO ob prijavi nosilec vsaj enega raziskovalnega projekta ali ima zaposlenega vsaj enega mladega raziskovalca, ki ga sofinancira agencija.

65. člen

(vsebina poziva)

Vsebina poziva JRO oziroma RO s koncesijo mora biti v skladu z 12. členom.

66. člen

(pozivna dokumentacija)

(1) JRO oziroma RO s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) se prijavi na poziv s prijavo, skladno s pozivno dokumentacijo.

(2) Podatki se predložijo na obrazcih pozivne dokumentacije, ki jih določi agencija, in z dokazili, ki jih mora prijavitelj priložiti.

(3) Agencija mora v času poziva omogočiti prijaviteljem dostop do obrazcev pozivne dokumentacije in na zahtevo predati obrazce pozivne dokumentacije.

(4) V pozivni dokumentaciji morajo biti navedene vse informacije in podatki, ki bodo omogočili prijavitelju izdelati popolno prijavo.

(5) Obrazci in navodila morajo biti javno dosegljivi na spletni strani agencije.

67. člen

(vodenje postopka za raziskovalne programe)

(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov. Vodja programa ne more biti član strokovnega telesa.

(2) Agencija članom strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov za vsak na poziv ali razpis prijavljeni raziskovalni program pripravi gradivo, ki vsebuje prijavno dokumentacijo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec. Za raziskovalne programe na posameznem raziskovalnem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, agencija pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.

(3) Če RO oziroma RO s koncesijo prijavi nov raziskovalni program, se ocenijo rezultati članov, ki jih prijavitelj prijavi v programski skupini za izvajanje raziskovalnega programa.

(4) Vsako prijavo raziskovalnega programa ocenita najmanj dva tuja recenzenta. Recenzent ocenjuje posamezne sestavine ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzent k oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno.

(5) Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje raziskovalnih programov je predlog prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov z obdobjem financiranja raziskovalnega programa, ki je lahko 3, 4, 5 ali 6 let.

(6) ZSA na podlagi predloga strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov oblikuje in sprejme predlog prednostnega seznama programov, ki se priporočijo za nadaljnje financiranje oziroma se začnejo na novo financirati, ter seznam zavrnjenih raziskovalnih programov. ZSA v predlogu prednostnega seznama programov pri posameznem raziskovalnem programu določi letni obseg raziskovalnih ur. Pri tem upošteva letni obseg raziskovalnih ur v obdobju, ki se zaključuje, ter kriterije in kazalce iz 63. člena. Način določanja letnega obsega raziskovalnih ur je podrobneje določen v metodologiji.

(7) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo za vse raziskovalne programe znotraj RO oziroma RO s koncesijo se praviloma ne spreminja.

67.a člen

(vodenje postopka za infrastrukturne programe)

(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih programov, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov. Vodja infrastrukturnega programa ne more biti član strokovnega telesa.

(2) Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje posamezne sestavine ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzent k oceni pri vsakem posameznem kriteriju poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno.

(3) Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih programov je predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov, vključno s predlogom letnega obsega raziskovalnih ur.

(4) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz prejšnjega odstavka in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov.

(5) Obdobje trajanja financiranja infrastrukturnih programov je 6 let. Trajanje financiranja novo sprejetih infrastrukturnih programov v ciklusu financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu financiranja obstoječih infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje ustrezno krajše.

(6) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede infrastrukturnih programov se praviloma ne spreminja.

68. člen

(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)

(1) Člani občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.I.1.

Tabela G. I.1.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih raziskovalnih programov in največje število točk za posamezen kriterij.

(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A’, A” in A^1/2);

1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;

1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;

1.6. Statusna odličnost;

1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).

(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno‑ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

2.3.    Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;

2.7.    Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;

2.8.    Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;

2.9.    Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;

2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);

2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;

2.12. Pretok mladih raziskovalcev;

2.13. Gostovanje raziskovalcev;

2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave se uporablja naslednje kazalce:

3.1. Znanstvena pomembnost teme;

3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;

3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;

3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov.

(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednja kazalca:

4.1.    Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);

4.8.    Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;

4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.

(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:

5.1. Usposobljenost vodje (vključuje mentorstvo in vodenje raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni);

5.2. Primernost načrta dela;

5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;

5.4. Primernost sestave tima (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost);

5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;

5.6. Vpetost v programe in projekte.

(7) Skupna ocena, ki jo za posamezni raziskovalni program določi strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov, je povprečje ocen recenzentov, najboljša ali najslabša ocena recenzentov. Pri določitvi skupne ocene lahko strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov upošteva tudi kvantitativne podatke iz drugega odstavka 67. člena pravilnika. Na tej podlagi se raziskovalni programi razdelijo na: vrhunski, zelo kakovosten, kakovosten, manj kakovosten in nekakovosten program. Od te razvrstitve je odvisno obdobje financiranja:

69. člen

(elementi ocenjevanja infrastrukturnih programov)

(1) Člani strokovnega telesa za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.I.2.

Tabela G.I.2.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih infrastrukturnih programov in največje število točk za posamezen kriterij.

(2) Ko RO oziroma RO s koncesijo, ki infrastrukturnega programa še ni izvajala, prijavi nov infrastrukturni program, se prijava oceni po kriterijih 8 in 5 iz tabele G.I.2.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih infrastrukturnih programov in največje število točk za posamezen kriterij iz prejšnjega odstavka.

(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost opravljene podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:

6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;

6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:

8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike;

8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO;

8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;

8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih.

(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:

5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije.

(6) Strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov določi skupno oceno za infrastrukturni program na podlagi ocen po kriterijih in infrastrukturne programe razdeli na: vrhunski, kakovosten in manj kakovosten program:

70. člen

(podelitev koncesije)

Agencija posreduje raziskovalne programe oziroma dele programov, za izvajanje katerih je predlagana podelitev koncesije, v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki izda ustrezno odločbo o podelitvi koncesije.

71. člen

(način spremljanja in nadzorovanja)

(1) Agencija izvaja nadzor nad raziskovalnimi in infrastrukturnimi programi v skladu z veljavno zakonodajo in s tem pravilnikom.

(2) Agencija skupaj z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved (v nadaljnjem besedilu: ZSV) spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih.

(3) JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor.

(4) Letna poročila raziskovalnih in infrastrukturnih programov obravnavajo ZSV na podlagi metodologije za vsakoletno spremljanje izvajanja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, ki jo sprejme agencija v skladu s kriteriji in kazalci, ki jih določa ta pravilnik.

(5) Če ZSV negativno oceni letno poročilo raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, mora svojo oceno obrazložiti. Agencija o tem obvesti JRO ali RO s koncesijo in vodjo programa. Če ZSV v naslednjem letu ponovno negativno oceni letno poročilo raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, potem hkrati predlaga zmanjšanje ali ukinitev financiranja. Pri določanju zmanjšanja se uporabljajo kriteriji in kazalci iz 63. ali 69. člena tega pravilnika. Sredstva se znižajo za najmanj pet odstotkov in za največ toliko odstotkov, kolikor izhaja iz ureditve, določene v šestem odstavku 67. člena tega pravilnika, ali za infrastrukturne programe za največ deset odstotkov. Ne glede na opisani izračun pa sredstev ni mogoče zmanjšati pod minimalni obseg, ki ga določa 62. člen tega pravilnika, ampak se odločitev sprejme le o zmanjšanju na minimalni obseg ali o ukinitvi. O predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA, direktor pa na njegov predlog sprejme sklep.

(6) (črtan).

72. člen

(obremenitve raziskovalcev)

Agencija v okviru poročila iz prejšnjega člena ali po pisnem pozivu pridobi od odgovorne osebe JRO oziroma RO s koncesijo tudi stanje in poročilo o finančni angažiranosti in plačni obremenjenosti posameznih raziskovalcev in strokovno‑tehničnih sodelavcev iz sredstev državnega proračuna v okviru programske skupine in infrastrukturne skupine za tekoče in prihodnje leto.

73. člen

(črtan)

74. člen

(ustanovitev, ukinitev in sprememba programa)

(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija vsako leto pozove JRO, da predlagajo nove raziskovalne in infrastrukturne programe oziroma spremenijo (povečajo ali zmanjšajo) obstoječe raziskovalne in infrastrukturne programe. V ta namen izvede agencija ocenjevalni postopek po tem pravilniku.

(2) Vsebina, postopek, priprave, evalvacija in izbor so določeni s tem pravilnikom. Predlogi novih programov morajo izkazovati dolgoročno pomembnost za Republiko Slovenijo.

(3) Razlogi za ukinitev raziskovalnih in infrastrukturnih programov so lahko vsebinski, interes po združitvi in podobno.

II. Temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni projekti

75. člen

(vrste projektov)

(1) Agencija razpisuje (so)financiranje temeljnih in aplikativnih projektov. Agencija lahko (so)financira naslednje raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu: projekti):

• podoktorske projekte za gospodarstvo;
• podoktorske projekte (temeljne ali aplikativne);
• manjše projekte (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ 10% za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju);
• večje projekte (200.000 EUR). Če je prijavitelj iz področij, navedenih v prejšnji alineji, je večji projekt v vrednosti 100.000 EUR.

(2) Vsak projekt (100.000 in 200.000 EUR) mora vključevati prijavitelja in vsaj še eno ali več sodelujočih raziskovalnih organizacij, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne velja za najmanjše projekte (50.000 EUR). V primeru, da je projekt odobren v vrednosti 50.000 EUR, lahko prijavitelj izloči ali zmanjša delež izvajanja sodelujočih raziskovalnih organizacij, kar mora navesti že ob prijavi.

(3) Večji projekti so lahko:

1.     aplikativni, ki morajo obvezno vključevati:

• najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni zavod, univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo);
• morajo izkazovati sofinanciranje.

2.     temeljni, ki morajo obvezno vključevati:

• najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo);
• tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti).

(4) Podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt ali podoktorski projekt za gospodarstvo, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275 letnih raziskovalnih ur (0.75 FTE) cenovne kategorije B. Z razpisom je lahko predviden tudi manjši obseg podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.

(5) Obdobje trajanja projektov se določi v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot mobilnostni projekti.

76. člen

(sestava projektne skupine)

(1) Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci.

(2) Podoktorski projekt izvaja samo en raziskovalec – podoktorand, za katerega velja, da je od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot tri leta. Če je kandidat za podoktorski projekt izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto, se čas od zagovora doktorata podaljša nad tri leta.

(3) Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje projektnih skupin, je določena v metodologiji. Z metodologijo ali razpisom so lahko določeni tudi drugi razpisni pogoji, ki temeljijo na kriterijih iz 34. člena in ki jih mora vodja projektne skupine izpolnjevati, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev.

(4) Projekt mora obvezno izvajati prijavitelj in vsaj še ena ali več sodelujočih RO, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne velja za najmanjše projekte (50.000 EUR) in podoktorske projekte.

77. člen

(spremembe sestave projektne skupine)

(1) Med izvajanjem raziskovalnega projekta lahko prijavitelj ali izvajalec v soglasju z vodjo spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti navedena v letnem ali zaključnem poročilu, če je sprememba nastala v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega projekta.

(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje projekta ob prenehanju delovnega razmerja, upokojitvi, smrti ali iz drugih pisno utemeljenih razlogov. O zamenjavi odloča direktor na predlog ZSA. Novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v predpisih, ki veljajo ob zamenjavi vodje.

(3) Če med izvajanjem projekta vodji projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, raziskovalna organizacija, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v evidenco RO pri agenciji, postane na predlog vodje projekta nova sodelujoča organizacija pri izvedbi projekta, s številom raziskovalnih ur, kolikor jih je imel vodja projekta, in s številom raziskovalnih ur članov pri projektu projektne skupine, ki so v sodelujoči organizaciji sklenili delovno razmerje.

(4) Če po vložitvi prijave na razpis vodji projekta kot raziskovalcu pri prijavitelju preneha delovno razmerje in je projekt izbran, raziskovalna organizacija, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v evidenco RO pri agenciji, na predlog vodje projekta postane sodelujoča organizacija pri izvedbi projekta z največ polovico raziskovalnih ur za celotni projekt. Prijavitelj ostane matična organizacija.

(5) O predlogu vodje projekta glede nove sodelujoče organizacije pri izvedbi projekta iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloča direktor na predlog ZSA. Vodja projekta mora predlogu priložiti dokument o delitvi dela in sredstev med prijaviteljem in sodelujočo organizacijo. Preden ZSA sprejme predlog sklepa, preveri, ali nova sodelujoča organizacija izpolnjuje pogoje glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje projekta.

78. člen

(proste raziskovalne kapacitete)

Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za izvajanje projektov proste kapacitete glede raziskovalnih ur (maksimalna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 raziskovalnih ur na leto ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v RO izvajalki projekta ali imeti status zasebnega raziskovalca. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o izvajanju in financiranju raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: pogodba). Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih raziskovalnih ur (0,1 FTE) na letnem nivoju. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, upokojenih raziskovalcev in direktorjev javnih raziskovalnih zavodov) mora ob podpisu pogodbe imeti najmanj 17 prostih raziskovalnih ur (0,01 FTE) na letnem nivoju.

79. člen

(financiranje)

(1) Temeljne projekte agencija financira do 100% utemeljenih stroškov projekta.

(2) Aplikativne projekte agencija sofinancira do 75% utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta mora zagotoviti pokritje vsaj 25% utemeljenih stroškov projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov. Prijavitelj aplikativnega projekta mora pred podpisom pogodbe z agencijo predložiti dokazila o sofinanciranju projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na vrednost cene raziskovalne ure ob začetku financiranja.

(3) Če gospodarska družba prijavlja aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o sofinanciranju projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov, mora pa svoj delež sofinanciranja predvideti ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot ga določi agencija.

(4) V primeru znižanja sofinanciranja projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov med njegovim izvajanjem, o sofinanciranju s strani agencije odloči direktor na predlog ZSA.

(5) Projektov ne morejo sofinancirati raziskovalne organizacije, vpisane v evidenco RO, razen gospodarskih družb.

80. člen

(utemeljeni stroški projekta)

Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je opredeljena s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti ob upoštevanju omejitev iz 79. člena.

81. člen

(razpisni pogoji)

(1) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco RO ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost in s tem pravilnikom. Na posamezni razpis lahko vodja projekta kandidira samo z enim predlogom projekta.

(2) Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 129. člena ter nov projekt se ne štejejo).

(3) Raziskovalec, ki je že izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega raziskovalnega projekta.

82. člen

(postopek izbire prijav)

(1) Postopek izbire prijav poteka v dveh fazah. V prvi fazi prijavitelji oddajo kratko prijavo. ZSA lahko na podlagi kvantitativnih ocen raziskovalcev iz 35. člena, najboljše prijavitelje preko predizbora neposredno povabi k sodelovanju v drugi fazi izbora.

(2) (črtan).

83. člen

(recenzenti in paneli)

(1) Ocenjevanje vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje projektov. Strokovno telo ima v celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja naslednje naloge:

• pregled ocen recenzentov v smislu nedoslednosti ocen in utemeljitev, glede na določila metodologije;
• poročanje panelu o ocenah recenzentov pri posameznih projektih.

(2) Prijave za projekte pregleda član ZSV, ki je zadolžen za področje prijave, in v primeru kandidature na neustrezno področje, predlaga prerazporeditev na drugo ustrezno področje. V obrazložitvi član ZSV upošteva predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta in vsebino prijave. Samo v primeru, če se član ZSV iz področja, na katerega je predlagana prerazporeditev, s predlogom strinja, agencija ta predlog posreduje občasnemu strokovnemu telesu v odločitev.

(3) Vsako prijavo v prvi fazi, razen prijav iz 85. člena, in prijavo v drugi fazi ocenijo recenzenti.

(4) Panel sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko, kot članov strokovnega telesa. Člane panela iz vrst recenzentov na predlog strokovnega telesa imenuje direktor. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

84. člen

(izbor recenzentov in postopek ocenjevanja)

(1) Pri imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost recenzentov iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.

(2) V prvi fazi vsako prijavo, razen prijav iz 85. člena, ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta. Po pridobljenih ocenah recenzentov uradna oseba izračuna povprečno oceno, ki se uporabi pri končnem izračunu ocene.

(3) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne liste, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5‑20 prijav. Prijave v posameznih skupinah so si blizu glede na vsebino predloga projekta (področja oziroma več manjših področij skupaj).

(4) Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino predloga projekta, navedeni v prijavi za prvo fazo.

85. člen

(1) Pred objavo javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov agencija pisno pozove vodje raziskovalnih programov k prijavi omejenega števila raziskovalnih projektov na javni razpis. Poziv je predložen vodjem raziskovalnih programov, katerih članom – vodjem projektov se v enem letu od končanega zadnjega razpisa za raziskovalne projekte konča financiranje enega ali več raziskovalnih projektov (temeljnih, aplikativnih in podoktorskih). V obdobje izvajanja ne šteje obdobje podaljšanja roka za izvedbo projekta brez dodatnega financiranja z namenom podaljšanja obdobja nastajanja upravičenih stroškov projektov.

(2) Če na javnem razpisu člani raziskovalnega programa kot vodje prijavijo največ en projekt več, kot je število končanih raziskovalnih projektov, se njihove prijave neposredno uvrstijo v drugo fazo javnega razpisa. V odgovoru na poziv vodja raziskovalnega programa sporoči imena raziskovalcev – članov programske skupine, ki se bodo na javni razpis prijavili kot vodje raziskovalnih projektov. Vodja raziskovalnega programa in soizvajalke raziskovalnega programa se sporazumno odločijo o prijavitelju in vodjih raziskovalnih projektov.

(3) Če člani raziskovalnega programa oddajo večje število prijav raziskovalnih projektov, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se vse te prijave ocenijo najprej v prvi fazi, kot velja za vse druge prijave, ki izpolnjujejo pogoje razpisa.

86. člen

(izbor na razpisu)

(1) V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi za prvo faza prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz 75. člena kandidirajo.

(2) Na podlagi ocen kratkih prijav (prijava za prvo fazo) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za interdisciplinarne raziskave z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih projektov). Delovanje panela se uredi z navodilom, ki je akt poslovanja.

(3) Rezultat panelne razprave je razvrstitev predlogov projektov po vrstah projektov znotraj posameznih znanstvenih področij. Člani panela posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta, in se odloči ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta ali je ustrezna višja ali nižja ocena. Predloge projektov pri katerih se oceni recenzentov razlikujeta za +/- 10 % od povprečja ocen, panel mora obravnavati. Tako odločitev mora panel pisno utemeljiti.

(4) Panel razvrsti predloge projektov v dve kategoriji:

• Kategorija A: V tej kategoriji so projekti razvrščeni znotraj področja po padajočih ocenah. Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje. V kategorijo A se uvrstijo tudi podoktorski projekti, pri katerih predlagatelji prijavljajo projekte na drugi RO, kot so trenutno zaposleni.
• Kategorija B: Projekti, uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se uvrstijo vsi projekti, ki imajo posamezno ali skupno oceno nižjo, kot je predpisana minimalna ocena za prvo fazo. Minimalna ocena za prvo fazo je predpisana v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o minimalni oceni.

(5) ZSA obravnava seznam prijav, ki ga predlaga panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela. V metodologiji se opredeli delež različnih tipov projektov.

87. člen

(poziv za prijavo za drugo fazo izbora)

(1) Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), agencija pozove, da v roku treh tednov oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: prijava za drugo fazo).

(2) Prijavitelje, ki niso uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija B), agencija pisno obvesti. Prijavitelj ima pravico do ugovora v skladu z 28. členom tega pravilnika, ko se konča postopek izbora po prvi in drugi fazi.

(3) Prijave ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen po posameznih kriterijih ocenjevanja, z navedbo razlogov, ki so bili odločilni za prejete ocene. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov.

(4) Ocena recenzenta je sestavljena iz enakih elementov kot v prvi fazi, le da je vsebina projekta za drugo fazo dopolnjena oziroma razširjena.

88. člen

(postopek druge faze izbora prijav)

(1) Recenzentu se posreduje v ocenjevanje prijava za drugo fazo s celotno razpisno dokumentacijo.

(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzenti v oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar.

(3) Strokovne službe agencije posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem. Prijavitelji lahko podajo svoje mnenje na ocene recenzentov.

(4) Panel obravnava utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oziroma komentarje recenzentov. Pri obravnavi prijav dobijo člani panela na vpogled tudi ocene zaključnih poročil projektov, ki so jih vodje obravnavanih projektov zaključili v zadnjih treh letih kot pomoč pri obravnavi predlogov projektov.

(5) Minimalna ocena oziroma povprečje ocen, ki jo mora dosegati raziskovalni projekt v drugi fazi, je predpisana v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave za drugo fazo obveščeni o minimalni oceni.

(6) Rezultat panel razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih vrst projektov in področij. Ocena projekta je sestavljena kot povprečna ocena. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje ocen dejansko odraža vrednost predlaganega projekta. Če povprečje ne odraža vrednosti projekta, lahko panel izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločene ocene oziroma upošteva preostalo oceno. Panel mora obravnavati predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za +/- 10% od povprečja ocen.

(7) Glede na predvidena sredstva razpisa in glede na prioritete določene v razpisu panel predlaga prijave, ki naj se financirajo kot večji projekti (200.000 EUR) ali v manjšem obsegu (50.000 EUR).

(8) Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen.

(9) Predlog prednostnega seznama prijav se pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej po področjih znotraj vede, in sicer ločeno za večje in za male projekte ter za podoktorske projekte.

(10) ZSA obravnava prednostni seznam prijav, pri čemer upošteva razvrstitev panela in razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril. Pri večjih projektih ZSA določi minimalno oceno za izbor. Panel in ZSA pri končni odločitvi poleg uvrstitve projektov na prednostnem seznamu po področjih upoštevata razpoložljive zmogljivosti področij.

89. člen

(elementi ocenjevanja raziskovalnih projektov)

(1) Recenzenti za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.II.

Tabela G.II.: Kriteriji za ocenjevanje projektov in največje število točk za posamezen kriterij.

(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;

1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;

1.6. Statusna odličnost;

1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;

1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).

(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno‑ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;

2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;

2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;

2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko);

2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;

2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;

2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;

2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin‑off podjetja;

2.13. Gostovanje raziskovalcev.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave se uporablja naslednje kazalce:

3.1. Znanstvena pomembnost teme;

3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;

3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;

3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;

3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno‑raziskovalne metodologije.

(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:

4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);

4.2  Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);

4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;

4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno‑raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami;

4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;

4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;

4.7. Delež sredstev iz drugih virov.

(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:

5.1. Usposobljenost vodje (vključuje mentorstvo in vodenje raziskovalnih ali visokošolskih organizacij, raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni);

5.2. Primernost načrta dela;

5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;

5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter‑disciplinarnost, interinstitucionalnost);

5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;

5.6. Vpetost v programe in projekte;

5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.

(7) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.

(8) Raziskovalci, ki imajo vrednost A_i iz 36. člena večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5 (razen za A₂, kjer dobe oceno 10). To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi za prvo fazo.

(9) Kandidate za vodje projektov bo agencija ocenjevala s kvantitativnimi ocenami v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavi za prvo fazo.

(10) Tuji recenzent ocenjuje prijave po kriterijih:

a)  raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev, raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga;

b)  družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov, raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga.

(11) Pri oceni raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga se upošteva povprečna ocena recenzentov.

(12) V humanistiki recenzent pri oceni družbeno‑ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.

(13) V pomoč pri oceni so recenzentom lahko tudi kvantitativne ocene vodje projektne skupine iz 35. člena. Če ni v metodologiji določeno drugače, se:

• v prvi fazi ocenjuje vodja projekta;
• v drugi fazi ocenjuje celotna projektna skupina;
• pri podoktorskih projektih ocenjuje samo podoktoranda.

90. člen

(spremljanje in nadzor)

(1) Agencija skupaj z ZSV spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja projektov z obiski na organizacijah, ki projekte izvajajo.

(2) Če ZSV negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta (temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), mora svojo oceno obrazložiti. Agencija o tem obvesti RO in vodjo projekta. Če ZSV v naslednjem letu ponovno negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta (temeljnega ali aplikativnega), predlaga zmanjšanje financiranja v posameznem letu za 10% ali ukinitev financiranja. Če ZSV negativno oceni zaključno poročilo raziskovalnega projekta, predlaga vrnitev 10% vseh izplačanih sredstev. ZSV oblikuje predlog odločitve o zmanjšanju ali ukinitvi financiranja na podlagi ocene, ali raziskave pri projektu potekajo vsebinsko in po obsegu v skladu s programom glede na zastavljene cilje, in ob upoštevanju vloženih sredstev. O predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA, direktor pa na njegov predlog sprejme sklep.

(3) Za aplikativne projekte je treba k letnim in zaključnim poročilom priložiti oceno sofinancerja z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta. Agencija lahko zahteva od nosilca aplikativnega projekta poročilo sofinancerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.

91. člen

(vsebina letnega poročanja)

Letno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe, tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu morajo biti navedeni:

• cilji projekta;
• realizacija predloženega programa dela oziroma ciljev;
• izkoriščanje dobljenih rezultatov;
• utemeljitve eventualnih sprememb programa dela na projektu;
• obrazložitev sprememb projektnih skupin;
• mednarodno sodelovanje;
• raziskovalni in drugi rezultati.

92. člen

(vsebina zaključnega poročila)

Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta, številke pogodbe tudi poročilo sofinancerja ter zbirno poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta trajanja projekta. Zaključno poročilo mora vsebovati:

• cilje projekta;
• realizacijo predloženega programa dela oziroma ciljev;
• obrazložitev sprememb projektnih skupin v primeru, da do sprememb pride v zadnjem letu izvajanja;
• izkoriščanje dobljenih rezultatov;
• mednarodno sodelovanje;
• raziskovalne in druge rezultate.

92.a člen

(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)

RO lahko prosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja projekta za dobo do 1 leta in navede vzroke za zamudo. O podaljšanju obdobja, ki se ne financira, odloča direktor na predlog ZSA.

93. člen

(objava rezultatov projekta)

(1) RO je dolžna pri objavi rezultatov projekta oziroma pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi rezultati nastali v okviru projekta, ki je bil (so)financiran iz sredstev državnega proračuna, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.

(2) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega proračuna se v slovenskem jeziku glasi:

Projekt št. …. je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

(3) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega proračuna se v angleškem jeziku glasi:

»The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (project No. …)«.

III. Izbor mentorjev in usposabljanje mladih raziskovalcev v RO

III.1. Izbor mentorjev

94. člen

(prijava na poziv)

Agencija objavi poziv za določitev mentorskih mest raziskovalnim programom. Na poziv se lahko prijavi RO, pri kateri je zaposlen vodja programske skupine in ki ima statusno obliko zavoda. Za eno programsko skupino je dovoljena ena prijava.

94.a člen

(število mentorskih mest na programsko skupino)

Število mentorskih mest na programsko skupino med trajanjem raziskovalnega programa se določi glede na oceno kakovosti programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se program izvaja (univerza, javni raziskovalni zavod ali drugi zavod), in glede na število razpisanih mest na vedo. Podrobna razdelitev mentorjev po raziskovalnih programih in po letih začetka usposabljanja se uredi v metodologiji ocenjevanja prijav. Občasno strokovno telo pripravi predlog sklepa o številu mentorskih mest na programske skupine za obravnavo na ZSA. O številu mentorskih mest odloči direktor na predlog ZSA.

94.b člen

(določitev mentorjev)

(1) Na podlagi opredeljenega števila mentorskih mest na programske skupine agencija pozove raziskovalne organizacije, da skupaj z vodji programov do roka, določenega v pozivu, sporočijo imena kandidatov za mentorje, ki morajo izpolnjevati te pogoje:

• kvantitativne pogoje, ki so določeni v metodologiji ocenjevanja prijav;
• da so v delovnem razmerju v RO, ki sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa, in so člani programske skupine;
• da so od njihovega zagovora doktorata minila najmanj štiri leta;
• da izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega in aplikativnega raziskovalnega projekta.

Če RO do navedenega roka agenciji ne sporočijo imen kandidatov za mentorje, programske skupine izgubijo možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev, pridobljeno na podlagi poziva.

(2) Mentor ne more usposabljati več kot tri mlade raziskovalce hkrati. V kvoto mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim status mladega raziskovalca miruje zaradi starševskega dopusta ali so slednjega že izkoristili med trajanjem statusa mladega raziskovalca najmanj v trajanju šest mesecev. Kvoto mladih raziskovalcev v usposabljanju pri posameznem mentorju agencija preveri ob podpisu pogodbe o financiranju usposabljanja mladega raziskovalca.

(3) Vodja programske skupine lahko postane mentor največ vsako drugo leto. Na seznamu mentorjev znotraj RO mora biti najmanj 25% mlajših mentorjev. Kandidat za mlajšega mentorja je tisti, za katerega velja, da je na dan končanega javnega poziva od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot deset let. Če je mlajša kandidatka za mentorico izkoristila porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas od zagovora doktorata podaljša nad deset let. Če RO ne more predlagati ustreznega števila mlajših mentorjev, o potrditvi izbranih mentorjev odloča direktor na predlog ZSA.

(4) Če se program izvaja na več RO, mora biti razpored mentorjev po RO sorazmeren s sredstvi programa na teh RO.

(5) Število mest mentorjev za medicino se v RO zaradi opravljanja specializacije in krajšega obdobja financiranja usposabljanja mladega raziskovalca na tem področju ustrezno poveča, in sicer tako, da sredstva, namenjena mladim raziskovalcem v medicini, ostanejo nespremenjena.

95. člen

(črtan)

96. člen

(črtan)

97. člen

(črtan)

98. člen

(črtan)

99. člen

(črtan)

100. člen

(črtan)

III.2. Usposabljanje mladih raziskovalcev v RO

101. člen

(namen)

Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev v RO z namenom, da se:

• obnovita raziskovalni in raziskovalno‑pedagoški kader v RO;
• poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov ter temeljnih in aplikativnih projektov;
• poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.

102. člen

(razpisi za kandidate za mlade raziskovalce)

RO izberejo kandidate za mlade raziskovalce v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje v javnem sektorju, svojimi internimi predpisi, pogoji, ki jih določa ta pravilnik, in v soglasju z izbranimi mentorji.

103. člen

(pogoji za kandidate za mlade raziskovalce)

(1) Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
• ima izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri, doseženo po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj na dodiplomskem študiju prve stopnje in podiplomskem študiju druge stopnje najmanj 8,00, ali
• ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004 ali
• glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini in
• da ni minilo več kot 5 let od zagovora diplome iz prve ali druge alineje oziroma od zagovora magisterija iz tretje alineje, pri čemer se pet letno obdobje računa do 30. 9. tekočega leta; če je kandidat za mladega raziskovalca brez finančne podpore agencije ali ministrstva, pristojnega za znanost, že vpisan na podiplomski študij tretje stopnje, se obdobje od zagovora diplome oziroma magisterija podaljša nad 5 let, in sicer se za vsak vpisani letnik doda eno leto.

(2) Če je kandidat za mladega raziskovalca že vpisan na podiplomski študij tretje stopnje za pridobitev znanstvenega naziva ali ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna, razen v primeru ponovnega vpisa v prvi letnik podiplomskega študija tretje stopnje.

(3) Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil starševski dopust – pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto – se obdobje od zagovora diplome oziroma magisterija podaljša nad 5 let. Enako velja za daljšo, več kot šestmesečno, dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.

(4) Agencija ne financira kandidatov za mlade raziskovalce, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo kot absolventi, in kandidatov, ki so že bili financirani v programu mladih raziskovalcev.

104. člen

(ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce)

(1) Kriteriji in kazalci za ocenjevanje iz 33. in 34. člena se za ocenjevanje mladih raziskovalcev ne uporabljajo. Merila za ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce so:

povprečna študijska ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004 oziroma na dodiplomskem študiju prve stopnje in podiplomskem študiju druge stopnje, opravljenih mora biti vsaj 80 % vseh izpitov in vaj;

• že zaključen znanstveni magisterij;
• vpis na podiplomski študij tretje stopnje;
• prejete nagrade oziroma priznanja;
• objavljeni članki;
• sodelovanje pri razvojno-raziskovalnem delu.

(2) Vrednotenje meril določi RO.

105. člen

(izbor kandidatov za mlade raziskovalce)

(1) RO morajo izbiro kandidatov za mlade raziskovalce opraviti do konca avgusta tekočega leta in do 1. septembra sporočiti agenciji imena izbranih mladih raziskovalcev. Agenciji pošljejo izjavo, da so bili kandidati izbrani v skladu z določbo 102. člena tega pravilnika.

(2) Če RO do 1. septembra tekočega leta agenciji ne sporočijo imen kandidatov za mlade raziskovalce, mentorji izgubijo možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev, pridobljeno na podlagi razpisa.

(3) Če RO agenciji pravočasno sporoči ime kandidata za mladega raziskovalca, pa ta odstopi od mesta mladega raziskovalca, preden se usposabljanje začne izvajati, lahko RO naknadno, vendar najpozneje do konca tekočega leta, sporoči ime novega kandidata, ki je bil prav tako izbran v skladu z določbami 102. člena pravilnika.

106. člen

(financiranje usposabljanja)

(1) Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata znanosti, in sicer:

• največ štiri leta in šest mesecev, če so vpisani v štiriletni doktorski študijski program (stari program);
• največ štiri leta, če so vpisali podiplomski študij tretje stopnje (novi program);
• največ tri leta, če so vpisali podiplomski študij tretje stopnje (novi program) na medicini. Če mladi raziskovalec po tem roku ni pridobil statusa specializanta, mu agencija financira usposabljanje na podiplomskem študiju tretje stopnje še za eno leto.

(2) Kategorija cene raziskovalne ure za mladega raziskovalca se določi na podlagi kategorije cene raziskovalne ure programske skupine mentorja. Tako določena kategorija cene raziskovalne ure velja za celotno obdobje usposabljanja.

(3) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v drugi alineji prvega odstavka tega člena za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe vpisan v drugi letnik podiplomskega študija tretje stopnje in za dve leti, če je vpisan v tretji letnik podiplomskega študija tretje stopnje.

107. člen

(dokumentacija o usposabljanju)

(1) RO mora pred podpisom pogodbe o financiranju in usposabljanju mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: pogodba), vendar najkasneje do 20. septembra, poslati agenciji naslednjo dokumentacijo:

• okvirni program raziskovalnega usposabljanja;
• dokazilo o diplomi oziroma potrdilo o zagovoru znanstvenega magisterija in
• prilogo k diplomi, če se kandidat za mladega raziskovalca vpisuje v prvi letnik podiplomskega študija tretje stopnje.

(2) Če kandidat za mladega raziskovalca ni opravil dodiplomskega študija ali podiplomskega študija druge stopnje oziroma magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora RO pred podpisom pogodbe poslati še:

• odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za namen izobraževanja v Republiki Sloveniji in
• pretvorbo povprečne ocene dodiplomskega študija glede na sistem ocenjevanja, ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo pripravi RO, kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v tujini opravljenega izobraževanja.

108. člen

(program usposabljanja)

(1) Okvirni program raziskovalnega usposabljanja kandidata za mladega raziskovalca je sestavljen iz raziskovalnega in študijskega programa. Raziskovalni program obsega:

• izhodišče raziskovalne naloge mladega raziskovalca in njeno umestitev v raziskovalni program oziroma projekt raziskovalne skupine;
• delovno hipotezo in metode dela;
• cilje raziskave in predvidene rezultate s poudarkom na originalnem prispevku k znanosti.

(2) Študijski program obsega:

• program podiplomskega študija za pridobitev znanstvenega naziva, ki mora biti časovno opredeljen,
• naziv univerze in fakultete podiplomskega študija za pridobitev znanstvenega naziva.

(3) Okvirni program usposabljanja v raziskovalni skupini podpišejo: raziskovalni mentor, poslovodni organ izvajalca in mladi raziskovalec.

109. člen

(sklenitev pogodbe)

(1) Agencija in RO medsebojne pravice in obveznosti glede izvajanja in financiranja usposabljanja uredita s pogodbo. S pogodbo se lahko določi, da RO krije določene stroške pri usposabljanju mladega raziskovalca.

(2) RO mora vrniti podpisano pogodbo oziroma aneks najkasneje v 15 dneh od prejema le‑te. Pogodbi je dolžna priložiti pogodbo o zaposlitvi mladega raziskovalca in potrdilo o vpisu na podiplomski študij.

110. člen

(krajše usposabljanje v tujini)

(1) Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje agencija že financira, se omogoči krajše usposabljanje v tujini v obliki študijskih projektov na tujih univerzah oziroma raziskovalnih inštitutih ali izvedbe eksperimentalnega dela doktorata, v prid kakovostnejšega usposabljanja in podiplomskega študija doma, in sicer do največ enega leta in pol.

(2) V času krajšega usposabljanja mladega raziskovalca v tujini je RO upravičena do polnega obroka sredstev, ki jih agencija iz državnega proračuna po pogodbi namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, tudi v primeru, da je mladi raziskovalec za čas bivanja v tujini pridobil tujo štipendijo.

(3) RO opiše potek usposabljanja mladega raziskovalca v tujini v letnem poročilu.

(4) Zaradi krajšega usposabljanja v tujini se pogodbeni rok za izvedbo programa ne podaljša. Zagovor doktorata mora biti opravljen v Republiki Sloveniji. Zagovor doktorata je izjemoma možen tudi v tujini, v primeru, če je pri doktoratu sodeloval tuj somentor in je odločitev o zagovoru doktorata v tujini bila sprejeta v soglasju z vsemi udeleženci.

111. člen

(poročanje o usposabljanju)

(1) RO mora poročati o usposabljanju mladega raziskovalca v rokih, navedenih v pogodbi in v ta namen poslati agenciji letna poročila in zaključno poročilo na obrazcih, ki jih pripravi agencija in so objavljena na spletni strani agencije.

(2) Pred zaključkom usposabljanja se mora mladi raziskovalec udeležiti seminarja s področja podjetništva. Seminar lahko organizira visokošolska organizacija, ki ima v svojem programu primerne vsebine in ustrezne predavatelje, ali pa ga organizira RO ob sodelovanju s strokovnjaki iz drugih visokošolskih zavodov in gospodarstva. Seminar ne sme biti krajši od 5 šolskih ur. Potrdilo o udeležbi na seminarju mora biti priloženo zaključnemu poročilu iz prejšnjega odstavka.

(3) Če poročila niso posredovana do rokov, določenih v pogodbi, lahko agencija za čas zamude ne izplača sredstev po pogodbi.

(4) (črtan).

112. člen

(poročanje o spremembah)

(1) RO je dolžna sporočiti agenciji spremembe v zvezi z usposabljanjem mladega raziskovalca, ki se nanašajo na spremembo oziroma prenehanje zaposlitve pri RO, ter na upravičeno odsotnost nad 30 delovnih dni skupaj, kot je starševski dopust ali daljša bolezenska odsotnost, v roku, navedenem v pogodbi. Agencija vzpostavi mirovanje statusa mladega raziskovalca tudi, če je podlaga za vzpostavitev mirovanja v drugem zakonu. Za čas upravičene odsotnosti agencija s sklepom začasno prekine financiranje in podaljša usposabljanje za čas mirovanja pogodbenih obveznosti.

(2) V primeru prenehanja oziroma spremembe zaposlitve mladega raziskovalca, agencija ustavi izplačevanje sredstev. Nadaljevanje financiranja usposabljanja mladega raziskovalca je vezano na pozitivno mnenje ustreznega telesa agencije.

113. člen

(zamenjava mentorja in programske oziroma raziskovalne skupine)

(1) RO predlaga zamenjavo mentorja zaradi prenehanja delovnega razmerja mentorja, upokojitve, smrti mentorja in enoletne dokumentirane odsotnosti mentorja. Če gre za zamenjavo mentorja, ki ne vpliva na druga pogodbena določila, in RO zagotovi, da predlagani mentor deluje na istem raziskovalnem področju kakor prvotni mentor in mladi raziskovalec, o zamenjavi odloča direktor.

(2) O zamenjavi mentorja iz drugih utemeljenih razlogov in o zamenjavah, ki niso opredeljene v prejšnjem odstavku, odloča direktor na predlog ZSA.

(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje iz 94.b člena tega pravilnika.

(4) RO predlaga spremembo programske skupine mladega raziskovalca, ki je posledica zamenjave mentorja, spremembe organizacijskih enot, prenehanje izvajanja raziskovalnega programa itd. O spremembi odloča direktor na predlog ZSA.

114. člen

(zagotavljanje namenske rabe sredstev)

(1) Sredstva agencije se smejo uporabljati le za namene in v razmerjih, ki so določeni v uredbi.

(2) RO je dolžna omogočiti agenciji vpogled v porabo sredstev, ki jih prejema na podlagi pogodbe.

(3) V pogodbi se navede ime odgovorne osebe za skrbnika pogodbenih določil.

115. člen

(neizpolnjevanje pogodbe)

(1) V primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti je RO dolžna o tem takoj poročati agenciji. Agencija lahko začasno ali v celoti prekine financiranje oziroma odstopi od pogodbe.

(2) Prekinitev usposabljanja na zahtevo izvajalca ali na željo mladega raziskovalca v prvih treh mesecih financiranja nima finančnih posledic za podpisnika pogodbe razen, če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev.

(3) Če agencija odstopi od pogodbe zaradi nenamenske porabe sredstev, je RO dolžna nenamensko porabljena sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku, ki ga določi agencija.

(4) V primeru, da pride do prekinitve na zahtevo izvajalca ali na željo mladega raziskovalca po treh mesecih financiranja oziroma če namen in cilj programa usposabljanja (zagovor doktorata) nista dosežena v pogodbenem roku oziroma roku, skladno z drugim odstavkom 116. člena tega pravilnika, je RO dolžna vrniti 10 % izplačanih sredstev oziroma v primeru, ko je mladi raziskovalec dopolnilno zaposlen, 20 % izplačanih sredstev. RO ima v obeh primerih pravico uveljaviti regresni zahtevek v višini 5 % izplačanih sredstev proti mlademu raziskovalcu.

(5) (črtan).

116. člen

(predčasen zaključek usposabljanja oziroma podaljšanje roka za zaključek usposabljanja)

(1) Če mladi raziskovalec uspešno zaključi usposabljanje (zagovor doktorata) pred iztekom pogodbenega roka, se mu za čas, ki preostane do izteka pogodbe, lahko podeli nagrada, ki predstavlja 30% višine sredstev, ki jih agencija namenja za bruto plačo mladega raziskovalca, za vsak predčasno končani mesec usposabljanja, vendar največ za dvanajst mesecev.

(2) RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka usposabljanja, za katerega agencija ne zagotavlja finančnih sredstev, za čas do enega leta in navede vzroke za zamudo, razen za mlade raziskovalce s področja medicine, ki po izteku financiranja doktorskega usposabljanja pridobijo status pripravnika, specializanta ali začnejo s sekundariatom, za katere je možno podaljšanje do dveh let, za kar agencija ne zagotavlja finančnih sredstev. O podaljšanju s sklepom odloči direktor agencije na predlog ZSA.

IV. Raziskovalna oprema

117. člen

(predmet razpisa)

(1) Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.

(2) Delež sofinanciranja agencije za nakup raziskovalne opreme se določi z razpisom ali metodologijo.

118. člen

(prijava na razpis)

(1) Na razpis se lahko prijavijo JRZ, univerze in drugi javni zavodi (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.

(2) Ob prijavi na razpis morajo prijavitelji predložiti poleg prijave tudi naslednja dokazila: predračune za raziskovalno opremo, ki jo nameravajo kupiti in pisma o nameri, predpogodbo oziroma pogodbo o sofinanciranju, ki jo bo podpisal sofinancer in v kateri bo naveden znesek sofinanciranja ali izjavo o lastnih sredstvih.

119. člen

(izločitveni pogoj)

Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino oziroma najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen na sistemu Sicris. Strokovno telo lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede na obstoječo opremo.

120. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo.

(2) Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi kriterijev, določenih v tabeli G. IV.

Tabela G. IV.: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalne opreme in največje število točk za posamezen kriterij.

(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja kazalec:

8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa, pri čemer strokovno telo preveri ustreznost uvrstitve prijave raziskovalne opreme v raziskovalni oziroma infrastrukturni program na podlagi javno dostopnih podatkov v bazi Sicris,

8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporabljata kazalca:

4.7. Delež sredstev iz drugih virov.

(5) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.

121. člen

(1) Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi kriteriji, strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme in ga posreduje v obravnavo na ZSA.

(2) V primeru, če več prijav doseže enako število točk, izmed teh na temelju razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja in drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov oziroma projektov odloči o izboru za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme ZSA. ZSA pri tem upošteva izhodišča nacionalnega programa za področje raziskovalne dejavnosti.

122. člen

(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)

(1) Prijavitelj, s katerim agencija sklene pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar. Odtujevanje te opreme je možno le s soglasjem ustanovitelja po postopkih, ki jih določajo predpisi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države.

(2) Sopogodbenik je dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in povezane storitve vsem zainteresiranim RO pod najugodnejšimi pogoji v primerih, ko se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti sopogodbeniki izdelane cenike, ki morajo biti javno objavljeni.

(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme, sofinancirane s sredstvi agencije, morajo prijavitelji upoštevati stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in pripadajoče stroške dela skladno s predpisi s področja plačnega sistema javnega sektorja.

(4) Prijavitelji so dolžni agenciji poročati o ceni za uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne opreme.

(5) Prijavitelji so dolžni agenciji redno poročati o dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti opreme na svojih spletnih straneh.

(6) Navodilo za oblikovanje cen za uporabo raziskovalne opreme, obveščanje in poročanje o uporabi raziskovalne opreme, ki je akt poslovanja, sprejme direktor agencije.

123. člen

(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)

Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija iz sredstev državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so potrebni za evidenco, so prijavitelji v obliki in na način, ki ga določi agencije, dolžni dostaviti.

124. člen

(pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme)

(1) Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene posamezno za določen nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene RO skupaj glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.

(2) S pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe, ki jih določa ta pravilnik, uredijo tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so: izkoriščanje raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.

(3) Sopogodbenik je dolžan zagotoviti vključitev raziskovalne opreme v izvajanje programov in projektov ter zagotoviti, da se raziskovalna oprema sofinancirana po tem pravilniku, knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo pri sopogodbeniku.

V. Mednarodno znanstveno sodelovanje

125. člen

(namen)

Na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja agencija lahko (so)financira:

1.     sprejete obveznosti v okviru mednarodnih dvostranskih in večstranskih sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodnih aktov);

2.     članstvo slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih;

3.     delovanje slovenskih predstavnikov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike, generalne sekretarje ali člane vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj;

4.     aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini;

5.     delovanje tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo na podlagi mednarodnega akta, če ta akt vsebuje recipročno določilo za slovenske raziskovalce;

6.     spodbujanje prijav na javne razpise okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni programi EU);

7.     sodelovanje slovenskih organizacij v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, ki jih je sprejela vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali agencija, in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen mednarodni akt.

126. člen

(razpis)

(1) Agencija (so)financira mednarodno sodelovanje iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena na podlagi razpisa.

(2) Na razpis iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v evidenco RO oziroma v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, ter izvajajo s strani agencije (so)financirane programe oziroma projekte temeljnega ali aplikativnega raziskovanja, ali odobrene mednarodne projekte (zlasti npr. sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav in tehnološkega razvoja), ki zagotavljajo osnovni vir raziskav.

(3) Na razpis iz 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo tudi zavodi, skupnosti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove Republike Slovenije, ter pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu.

(4) Na razpis iz 2. in 3. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo slovenska znanstvena združenja.

127. člen

(enostranski in dvostranski razpisi)

Kadar mednarodni akt ne določa obveznosti tuje strani, da ta (so)financira mednarodno sodelovanje se (so)financiranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja iz 1. točke 125. člena tega pravilnika izvaja na podlagi enostranskega javnega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa. Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, kot jih določa ta pravilnik in metodologija.

128. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija v skladu z razpisnimi pogoji, tem pravilnikom in metodologijo.

(2) Ocena posamezne prijave za razpise iz 1. točke 125. člena je kvantitativna ocena po kriteriju »1. Raziskovalna uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev« iz 34. člena, in sicer kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost nosilca projekta pri prijavitelju, ki se določi na podlagi ocene A₁ iz 35. člena tega pravilnika.

129. člen

(predlog prednostnega seznama prijav)

(1) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi, strokovna komisija slovenskemu delu pooblaščenega mednarodnega telesa (mešani komisiji ali odboru za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda seznam prijav s pripadajočimi ocenami iz 128. člena. Pooblaščeno mednarodno telo pripravi prednostni seznam prijav, ki ga slovenski del pooblaščenega mednarodnega telesa posreduje agenciji v nadaljnjo obravnavo. Sklep o izboru prijav za (so)financiranje sprejme direktor, pri čemer je dolžan upoštevati posredovani finančno ovrednoteni prednostni seznam prijav.

(2) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav na podlagi ocene prijav. V primeru skoraj identične ocene dveh prijav, to je manj kot 5 odstotkov točk razlike, strokovna komisija pri pripravi predloga finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav za (so)financiranje poleg ocene upošteva tudi kriterij vključenosti doktorskih študentov ali podoktorandov.

130. člen

(odločanje o financiranju)

Mednarodno sodelovanje iz 125. člena tega pravilnika (so)financira agencija na podlagi sklepa direktorja. (So)financiranje poteka na podlagi obvestila o rezultatih izbora prijav z navedbo odobrenih sredstev oziroma števila izmenjav, ali na podlagi posebne pogodbe med agencijo in prijaviteljem.

131. člen

(zahtevek za izplačilo)

(1) Vsi prijavitelji, ki jim je sredstva za mednarodno sodelovanje predhodno odobrila agencija, so v 10 dneh po realizirani aktivnosti dolžni agenciji predložiti zahtevek za izplačilo sredstev, obračun stroškov in vsebinsko poročilo o realiziranih aktivnostih v okviru posamezne aktivnosti. Poročilo lahko agencija uporablja v promocijske namene.

(2) Agencija ni dolžna upoštevati zahtevkov za izplačilo, ki na agencijo prispejo kasneje kot 30 dni po realizirani aktivnosti. Ne glede na določbo prejšnjega stavka agencija ni dolžna upoštevati zahtevka za izplačilo, ki ga prejme po 10. januarju tekočega leta za izvedeno aktivnost v preteklem koledarskem letu.

(3) V primeru, da je med agencijo in prijaviteljem sklenjena pogodba, se način financiranja uredi v pogodbi.

132. člen

(nadzor)

Če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev, prekine izplačevanje sredstev in odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v realni vrednosti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

133. člen

(sofinanciranje)

(1) Mednarodno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na obisk v Republiko Slovenijo na podlagi 1. in 5. točke 125. člena tega pravilnika, agencija (so)financira v višini stroškov bivanja in dnevnic, določenih z veljavno uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če ni v razpisu določeno drugače.

(2) Stroški bivanja se sofinancirajo največ v višini stroškov prenočnine v hotelu B-kategorije do 100 EUR (za bivanje do 14 dni) ali do 1250 EUR mesečno, če ni v razpisu določeno drugače.

(3) Mednarodno sodelovanje slovenskih raziskovalcev na podlagi 1. točke 125. člena agencija (so)financira v višini mednarodnih prevoznih stroškov kar najgospodarneje, upoštevajoč ceno in porabo časa, če ni v razpisu določeno drugače. Pri enostranskih razpisih iz 127. člena ali dvostranskih razpisih, kadar tako določa razpis, agencija raziskovalcem lahko (so)financira tudi dnevnice med obiskom v tujini, kot jih določa uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: uredba o stroških).

134. člen

(projekti v okvirnih programih)

Agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta slovenskim organizacijam, ki so kot prijaviteljice ali glavne koordinatorke prijavile projekt ali sodelujejo kot partnerke pri projektu, ki ga je Evropski komisiji prijavila tuja ali slovenska organizacija na objavljene javne razpise okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj EU. Za prijavo projekta, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni ne dosežejo mejnega odstotka največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku. Zneski enkratnih finančnih prispevkov in mejni odstotek so določeni v metodologiji, vendar znesek ne more preseči 4.000 EUR za slovensko organizacijo, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju in 1.000 EUR za slovensko organizacijo, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v konzorciju ali je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega prijavitelja.

135. člen

(prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi ali vodilni agenciji)

(1) Če recenzija prijave raziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje raziskovalec iz Slovenije, na mednarodnem razpisu preseže prag za možno sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Mednarodni razpisi, največji možni obseg in trajanje sofinanciranja, prag za možno sofinanciranje in druga merila so določeni v metodologiji.

(2) Če je prijava raziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje raziskovalec iz Slovenije, na razpisu druge države oziroma njene agencije na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilne agencije) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Druge države oziroma vodilne agencije, največji možni obseg in trajanje sofinanciranja ter druga merila so določeni v metodologiji.

136. člen

(sofinanciranje stroškov delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih)

(1) Slovenskim raziskovalcem, izvoljenim za predsednike, podpredsednike in člane vodstvenih organov ali generalne sekretarje mednarodnih znanstvenih združenj iz 3. točke 125. člena, agencija lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške na najbolj ekonomičen način in dnevnice, kot jih določa uredba o stroških, za udeležbe na zasedanjih vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj, vendar ne več kot dvakrat letno. Agencija ne (so)financira udeležb na sestankih delovnih skupin in drugih ad hoc teles.

(2) Slovenskim raziskovalcem lahko agencija (so)financira nadomestila za strokovna opravila v zvezi z opravljanjem funkcije predsednikov in generalnih sekretarjev mednarodnih znanstvenih združenj največ do 900 EUR letno, vendar posamezno slovensko znanstveno združenje ne more prejeti več kot enkratno nadomestilo za svoje funkcionarje v mednarodnih znanstvenih združenjih letno.

(3) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mednarodno znanstveno združenje iz tega in iz 137. člena, se lahko določijo z razpisom.

137. člen

(sofinanciranje članarin v mednarodnih znanstvenih združenjih)

(1) Agencija lahko (so)financira mednarodne članarine slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih od 200 EUR do 800 EUR letno. Agencija zagotovi sredstva za članarine na podlagi zahtevkov za izplačilo s priloženo kopijo računov.

(2) Agencija ne (so)financira mednarodnih članarin sekcijam slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih, gospodarskim družbam in zavodom oziroma drugim javnim pravnim osebam in posameznikom.

138. člen

(financiranje stroškov obiskov tujih delegacij)

(1) Agencija zagotavlja sredstva za financiranje stroškov, ki nastanejo pri uresničevanju programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije z obiski tujih delegacij v Republiki Sloveniji in slovenskih v tujini. Pri zagotavljanju sredstev se upošteva načelo recipročnosti.

(2) Sodelovanje delegatov agencije v meddržavnih telesih in odborih mednarodnih organizacij, katerih partner je Republika Slovenija, se financira v celoti in v višini, kot je določeno z uredbo o stroških.

VI. Uveljavljeni raziskovalci iz tujine

139. člen

(namen)

Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev z RO v Republiki Sloveniji z namenom, da le‑ti pri skupnem raziskovalnem delu dosežejo tako kvalitetne raziskovalne rezultate, da bodo lahko objavljeni s slovenskimi soavtorji vsaj v eni mednarodni znanstveni reviji, ki sodi v zgornjo četrtino po faktorju odmevnosti (impact factor) na svojem področju.

140. člen

(sofinanciranje)

Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev na podlagi razpisa vsaj en mesec in ne več kot eno leto z zagotavljanjem sredstev za plačilo njihovega raziskovalnega dela, za povračilo potnih stroškov iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, za stroške bivanja v Republiki Sloveniji in druge stroške, ki jih skupaj z drugimi pogoji določa metodologija.

141. člen

(prijavitelj)

(1) Na razpis se lahko prijavijo RO s predlogom tujega raziskovalca, ki bi v raziskavah sodeloval s skupino raziskovalcev, ki deluje znotraj RO (v nadaljnjem besedilu: skupina raziskovalcev prijaviteljice). Tuj raziskovalec je tuj državljan, ki živi in deluje v tujini, ali slovenski državljan, ki najmanj pet let živi in deluje v tujini.

(2) Prijavitelj mora v prijavi med drugim predložiti:

• okvirni program sodelovanja tujega raziskovalca, ki je v skladu z drugim odstavkom 144. člena tega pravilnika,
• poimensko navedbo slovenskih raziskovalcev, s katerim(i) bo tuji raziskovalec sodeloval pri raziskavah in
• navedbo naslova znanstvene revije, v kateri bo predvidoma dosežena objava skupnih rezultatov s skupino raziskovalcev prijaviteljice.

142. člen

(pogoji za sofinanciranje)

(1) Za sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev v posamezni RO morata biti v trenutku prijave izpolnjena naslednja pogoja:

• tuji raziskovalec mora imeti vsaj tri objave v mednarodnih znanstvenih revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino po faktorju odmevnost (impact factor) na svojem področju, ali vsaj eno objavo v mednarodni znanstveni reviji znotraj A", ali vsaj en patent, podeljen pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne prijave (pogoj ne velja za humanistiko);
• skupina raziskovalcev prijaviteljice ima pri agenciji vsaj en tekoči raziskovalni projekt ali program.

(2) V prijavi se mora prijavitelj zavezati, da bo

• v času raziskovanja v Republiki Sloveniji imel tuji raziskovalec vsaj dve predavanji s tematiko s področja opravljanih raziskav;
• tuji raziskovalec raziskoval v skupini raziskovalcev prijaviteljici na ozemlju Republike Slovenije brez prekinitev vsaj en mesec, pri čemer se sodelovanje tujega raziskovalca na konferencah ali znanstvenih srečanjih ne šteje za prekinitev.

(3) Na razpisu ne morejo biti izbrani tuji raziskovalci oziroma skupine raziskovalcev prijaviteljice, ki so bili v zadnjih petih letih izbrani na javnem razpisu za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine.

(4) Dodatni pogoji so lahko določeni z razpisom.

143. člen

(strokovno telo)

Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, ki ga imenuje ZSA. Strokovno telo sestavljajo predsednik in dva člana.

144. člen

(ocenjevanje raziskovalcev)

(1) Prijave lahko ocenjujejo posamezni člani strokovnega telesa kot recenzenti ali zunanji recenzenti, ki jih imenuje strokovno telo (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Vsak recenzent po možnosti ocenjuje vsaj dve prijavi z istega področja ali vede.

(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kazalcih in merilih. Recenzenti za ocenjevanje prijav uporabljajo kriterije, navedene v tabeli G. IV.

Tabela G.IV.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih uveljavljenih raziskovalcev iz tujine in največje število točk za posamezen kriterij.

(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;

1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;

1.6  Statusna odličnost.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalci:

2.7  Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi;

2.8  Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;

2.9  Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja.

(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:

4.13. Pomen za RO;

4.14. Pomen za raziskovalno skupino;

4.15. Pomen za Slovenijo.

(6) V primeru, da je prijavljeni raziskovalec iz tujine Nobelov nagrajenec, se uvrsti v financiranje brez ocenjevanja.

(7) Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so podrobneje določeni v metodologiji.

145. člen

(postopek ocenjevanja)

(1) Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

(2) Strokovno telo na podlagi ocen recenzentov nato tuje raziskovalce razvrsti v prednostni seznam prijav glede na doseženo skupno število točk in glede na kategorije iz usmeritev ministrstva.

(3) V sofinanciranje so lahko sprejeti tisti tuji raziskovalci, ki dosežejo največje število točk znotraj področij posamezne vede, praviloma enega na posameznem področju v istem letu.

(4) Strokovno telo pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav tujih raziskovalcev in ga posreduje v obravnavo ZSA v roku tridesetih dni od prejema recenzij.

146. člen

(pogodba)

Agencija sofinanciranje izbranih tujih raziskovalcev uredi s pogodbo.

VII. Znanstveni sestanki

147. člen

(namen)

Agencija sofinancira sestanke z namenom, da omogoči pridobivanje novega znanja, prenos znanja iz sveta, mednarodno izmenjavo znanja in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.

148. člen

(predmet sofinanciranja)

(1) Agencija sofinancira stroške organizacije znanstvenega sestanka, in sicer krije stroške administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanje in razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki, dodatka na referenta, najemnine dvorane in stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5 % od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti). Agencija sofinancira tudi pripravljalna dela za organizacijo velikih sestankov, in sicer krije stroške administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanja in razpošiljanja vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki.

(2) Minimalna dotacija je 1000 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 1000 EUR, prijava pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava sofinancirala s 1000 EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso presežena.

149. člen

(programski odbor)

Za kvalitetno organizacijo znanstvenega sestanka je ustanovljen in zadolžen programski odbor. Vodja znanstvenega sestanka mora biti evidentiran kot raziskovalec v evidenci RO.

150. člen

(zbiranje prijav)

(1) Agencija zbira prijave za organizacijo sestanka (v nadaljnjem besedilu: prijava) na podlagi razpisa.

(2) Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v evidenco RO pri agenciji in društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe Slovencev iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).

151. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav znanstvenih sestankov.

(2) Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta. Strokovno telo v 30 dneh od dneva prejema dokumentacije pripravi finančno ovrednoten predlog prednostnega seznama za sofinanciranje znanstvenih sestankov (v nadaljevanju: predlog). Predlog podpiše predsednik strokovnega telesa.

(3) Za ocenjevanje prijav se uporablja kriterije, navedene v tabeli G. VII.

Tabela G.VII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke in največje število točk za posamezen kriterij.

(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:

1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah,

1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti.

(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednje kazalce:

4.3.    Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;

4.7.    Delež sredstev iz drugih virov;

4.9.    Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;

4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;

4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;

4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin.

(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednja kazalca:

5.7  Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.

(7) Elementi za ocenjevanje so podrobneje določeni v metodologiji.

(8) Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sofinancira se le sestanke, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v I, II. in III. kategorijo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote točkovnih ocen in to ločeno po vedah.

152. člen

(najmanjše število referentov)

Agencija sofinancira sestanke, na katerih je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

153. člen

(normativ za izračun sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov se upošteva število udeležencev, število referentov, število dni, število tujih vabljenih predavateljev in administriranje, ki je odvisno od števila referentov. Način izračuna in finančno opredeljeni elementi so določeni v metodologiji.

VIII. Nakup mednarodne znanstvene literature

154. člen

(namen)

Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira nakup mednarodne znanstvene literature z namenom zagotavljanja dotoka in dostopnosti mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

155. člen

(strokovno telo)

Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav za mednarodno znanstveno literaturo.

156. člen

(prijavitelji)

Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi, vpisani v evidenco RO pri agenciji. Knjižnice in zavodi, ki se prijavijo na razpis, morajo opravljati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in zavodi se lahko prijavijo posamično ali v obliki konzorcijev.

157. člen

(vsebina prijave)

(1) Prijava mora biti pripravljena na podlagi pridobljenih ponudb, evidentiranih v sistemu COBISS.SI. Seznam za naročilo mednarodne literature je priloga k prijavi.

(2) Prijavitelju se lahko odobri sredstva največ do višine ponudb iz predloženega seznama.

(3) Če prijavitelj s pogajanji z dobavitelji doseže nižje cene od prvotno ponujenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga agenciji:

a)  nakup dodatne mednarodne literature, za katero je na razpisu kandidiral, vendar sofinanciranje ni bilo odobreno ali ni bilo odobreno v celoti;

b)  nakup dodatne mednarodne literature, za katero na razpisu ni kandidiral.

(4) Predlog iz tretjega odstavka mora biti pripravljen na podlagi ponudb, ki jih prijavitelj priloži k predlogu. O predlogu odloči direktor.

158. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, navedeni v tabeli G. VIII.

Tabela G.VIII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za nakup mednarodne znanstvene literature ter največje število točk za posamezni kriterij.

(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost podporne dejavnosti se uporablja naslednje kazalce:

7.1. Dostopnost;

7.2. Pogostnost uporabe;

7.3. Kontinuiteta naročil.

(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalec:

8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature.

(4) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se uporablja naslednji kazalec:

4.7. Delež sredstev iz drugih virov.

(5) Za ocenjevanje po kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje kazalce:

5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;

5.8. Strokovna usposobljenost osebja.

(6) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.

159. člen

(prednost pri sofinanciranju)

(1) Prednost pri sofinanciranju nabave mednarodne znanstvene literature imajo prijavitelji, pri katerih je potreben pospešen razvoj knjižnice, ker je ta sestavni del organizacije, katere pospešeni razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. Na ta način se omogoča pospešeni razvoj strok, ki so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati oziroma uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo raziskovalno‑razvojno področje.

(2) Strokovno telo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka obravnava prednostno, če je pospešen razvoj knjižnice sestavni del celovitega projekta razvoja določenega raziskovalno‑razvojnega področja. Svojo odločitev mora strokovno telo utemeljiti.

160. člen

(obseg sredstev sofinanciranja)

Pri izdelavi predloga za obseg sredstev za posameznega prijavitelja strokovno telo upošteva:

• obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v prejšnjem letu in razmerje med znanstvenimi vedami,
• povečanje ali zmanjšanje zgoraj navedenih sredstev glede na uvrstitev prijavitelja v lestvici točk glede na kriterije in
• skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.

161. člen

(razdelitev prijav)

(1) Prijave oceni strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih področjih na podlagi prijave za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih publikacij. Če je kdo od članov strokovnega telesa v konfliktu interesov, prijavo oceni predsednik strokovnega telesa ali pa kdo od članov, ki ni v konfliktu interesov.

(2) Strokovno telo na podlagi ocen pripravi po področjih vrstni red prijav za serijske publikacije.

(3) Ko strokovno telo za serijske publikacije določi število točk, pri opredelitvi sredstev za sofinanciranje kot izhodišče upošteva razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu. Določi tudi prag števila točk, pod katerim se uvrščeni prijavitelji ne sofinancirajo.

(4) Strokovno telo lahko posamičnega prijavitelja za sofinanciranje periodičnih publikacij obravnava prednostno, pri čemer odloča o vsakem primeru posebej. Pri tem mora upoštevati zaprošena in razpoložljiva sredstva. Tak predlog mora dodatno obrazložiti.

(5) Če agencija prijavitelja v preteklosti še ni sofinancirala, strokovno telo predlog za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature pripravi tako, da upošteva razpoložljiva sredstva. Minimalni obseg sredstev za sofinanciranje ne sme biti manjši od sredstev, danih prijavitelju, ki je v preteklem letu prejel najnižja sredstva.

(6) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je vključitev v konzorcij vsaj štirih univerz in vsaj štirih JRZ oziroma celotno znanstveno področje, ki ga pokrivajo s konzorcijskim nakupom. Konzorcijem se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom. Izhodišče za določitev sredstev za to sofinanciranje so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.

(7) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov. Predlagane zbirke morajo poleg seznamov objav in drugih rezultatov raziskovalnega dela vsebovati analitične podatke, ki omogočajo dodatne informacije o kakovosti raziskovalnih izsledkov. Izhodišče za sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.

(8) Revije v konzorciju, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi ocen, ki se jim dodata 2 točki za vsakih 10% nabav. Revije, ki so dostopne v elektronski obliki v konzorcijih in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.

162. člen

(predlog prednostnega seznama prijav)

Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi elementi ocenjevanja (pogoji, kriteriji, kazalci, merila) strokovno telo v roku 30 dni od dneva prejema dokumentacije pripravi predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje mednarodne znanstvene literature. Za mnenje k strokovni oceni lahko strokovno telo zaprosi ZSV.

IX. Osrednji specializirani informacijski centri

163. člen

(namen)

Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira naloge centrov, ki so pogoj za izvajanje nacionalnega programa na področju raziskovalne dejavnosti.

164. člen

(evalvacijski postopek)

Evalvacijski postopek vodi strokovno telo, ki ga imenuje ZSA.

165. člen

(naloge centrov)

Naloge centrov so: obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov, spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov v bibliografski bazi raziskovalcev na podlagi metodologije, ki jo sprejme agencija. Izvajanje nalog centrov v povezavi z zapisi v bibliografski bazi raziskovalcev koordinira Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM).

166. člen

(koordinacija in arbitraža)

Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih s prejšnjim členom tega pravilnika, centri sodelujejo z agencijo.

167. člen

(prijavitelji)

Naloge centra iz 165. člena tega pravilnika lahko prijavitelji opravljajo kot samostojna pravna oseba ali kot organizacijska enota prijavitelja, ki se ukvarja s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo, z uporabo sistema COBISS, z vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in v mednarodnem prostoru in ki opravljajo knjižnično in informacijsko dejavnost vsaj pet let. Vodja centra oziroma strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora imeti najmanj znanstveni magisterij.

168. člen

(vsebina razpisa)

Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razpis za sofinanciranje nalog iz 165. člena tega pravilnika na znanstveno‑raziskovalnih področjih: naravoslovnih ved, tehniških ved, biotehniških ved, medicinskih ved, družboslovnih ved in humanističnih ved.

169. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Strokovno telo pri ocenjevanju prijav upošteva kriterija, navedena v tabeli G.X.

Tabela G.X.: Kriterija za ocenjevanje prijav za osrednje specializirane informacijske centre ter največje število točk za posamezni kriterij.

(2) Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjima kazalcema:

5.8. Strokovna usposobljenost osebja;

5.9. Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog.

(3) Strokovno usposobljenost osebja za opravljanje nalog iz 165. člena tega pravilnika se izkaže s priloženimi referencami in izobrazbeno strukturo delavcev centra.

170. člen

(prednost pri sofinanciranju)

Prednost pri sofinanciranju imajo centri, ki izkažejo večjo usposobljenost za opravljanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje nalog.

171. člen

(dodatna pojasnila)

Strokovno telo pri oblikovanju predloga prednostnega seznama prijav upošteva usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Strokovno telo lahko ZSV zaprosi za dodatna pojasnila k predlogu prednostnega seznama centrov glede strokovne ocene centrov.

172. člen

(predmet sofinanciranja)

Za obdobje sofinanciranja se upošteva stroške dela glede na planirane stroške za opravljanje nalog centra.

G. a DELOVANJE STROKOVNIH TELES AGENCIJE

172.a člen

(namen strokovnih teles)

(1) Strokovna telesa agencije omogočajo strokovno neoporečno in neodvisno ocenjevanje prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti in ocenjevanje poročil.

(2) Pomembnejši nalogi strokovnih teles sta še:

• celostna skrb za razvoj ved in področij, ki jo zagotavljajo ZSA in strokovna telesa agencije;
• ohranjanje specifike posameznih ved in področij, ki jo omogočajo pristojnosti ZSA in strokovnih teles ZSA.

(3) Strokovna telesa agencije z usklajenim delovanjem omogočajo strokovno presojo o predmetih ocenjevanja. Člane strokovnih teles avtonomno imenuje ZSA.

I. Strokovna telesa

172.b člen

(vrste strokovnih teles)

(1) Strokovna telesa ZSA so stalna in občasna strokovna telesa ter paneli. Kot ocenjevalci sodelujejo tudi posamezniki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti).

(2) ZSA za izpolnjevanje nalog iz svoje pristojnosti, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi agencije, predpisih agencije in statutu agencije, imenuje stalna in občasna strokovna telesa.

I.1 Stalna in občasna strokovna telesa

172.c člen

(stalno strokovno telo)

(1) Stalna strokovna telesa so ZSV, ki so:

• ZSV za naravoslovje;
• ZSV za tehniko;
• ZSV za medicino in zdravje;
• ZSV za biotehniko;
• ZSV za družboslovje;
• ZSV za humanistiko;
• ZSV za interdisciplinarne raziskave.

(2) Člane ZSV imenuje ZSA za pet let tako, da njihovo število in znanstvena ekspertiza omogočata pokrivanje vseh področij po klasifikaciji agencije. Opredelitev področij se ravna po mednarodni klasifikaciji OECD (Eurostat). ZSV ima od šest do dvanajst članov.

172.č člen

(naloge ZSV in naloge članov ZSV)

(1) Naloge ZSV so:

• spremlja in nadzoruje izvajanje v (so)financiranje sprejetih programov, projektov in drugih oblik raziskovalne dejavnosti s področja ZSV v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje poročil), kar vključuje tudi administrativno-strokovni vidik, ki ga izvaja agencija;
• daje mnenje na zaprosilo občasnega strokovnega telesa o strokovni oceni glede (so)financiranja mednarodne znanstvene literature oziroma dodatna pojasnila k predlogu prednostnega seznama osrednjih specializiranih informacijskih centrov glede njihove strokovne ocene;
• pripravlja poročila o rezultatih in učinkih raziskovalnih programov in projektov ter drugih oblik raziskovalne dejavnosti;
• po končanih ocenjevalnih postopkih pripravi predloge izboljšanja predpisov agencije in metodologije ocenjevanja;
• daje pobude za razvoj raziskovalne dejavnosti na svojem področju;
• določa in dopolnjuje sezname bibliografskih zbirk podatkov, znanstvenih revij in mednarodnih založb, ki se uporabljajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij; iz bibliografskih zbirk podatkov izloča publikacije, ki ne ustrezajo znanstvenim zahtevam; določa in dopolnjuje sezname znanstvenih zbirk, korpusov in znanstvenih arhivov, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti. Skupaj z IZUM določi postopke ugotavljanja zaključenih enot v navedenih zbirkah;
• pregleduje ustreznost prijav raziskovalnih projektov in mentorjev mladih raziskovalcev po področjih ter pri neustreznosti prijav predlaga prerazporeditev na druga področja;
• opravlja druge naloge za zagotavljanje skladnega razvoja znanstvene vede, ki so v pristojnosti ZSV.

(2) Pri opravljanju nalog ZSV člani ZSV ocenjujejo letna in zaključna poročila ter sodelujejo z osrednjimi specializiranimi informacijskimi centri pri presoji ustreznosti razvrstitve znanstvenih del po tipologiji COBISS.

172.d člen

(naloge predsednika ZSV)

Delo ZSV vodita predsednik ali namestnik. Naloge predsednika ZSV so:

• pripravlja, sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa, na katere lahko vabi tudi vodje raziskovalnih skupin, vodje raziskovalnih programov in projektov ter raziskovalce;
• usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
• strokovno usmerja delovanje ZSV;
• pripravlja poročila o delu iz pristojnosti ZSV;
• opravlja druge naloge v skladu z usmeritvami ZSA.

172.e člen

(občasno strokovno telo)

(1) Občasno strokovno telo imenuje ZSA za ocenjevanje prijav, prispelih na razpis, ali za opravljanje drugih nalog iz svoje pristojnosti ter mu določi obdobje delovanja in področje dela.

(2) Občasna strokovna telesa so:

• strokovno telo za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom;
• strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov;
• strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih projektov;
• strokovno telo za opremo;
• strokovno telo za uveljavljene raziskovalce iz tujine;
• strokovno telo za mednarodne projekte, ki so bili pozitivno ocenjeni, niso pa bili izbrani za financiranje;
• strokovno telo za znanstvene sestanke;
• strokovno telo za znanstveno literaturo;
• strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo;
• strokovno telo za osrednje specializirane informacijske centre.

172.f člen

(naloge občasnega strokovnega telesa)

Naloge občasnega strokovnega telesa so:

• izvaja evalvacijske postopke za posamezen razpis ali drug ocenjevalni postopek in ocenjuje prijave, prispele na razpis. Rezultat tega dela je predlog prednostnega seznama prijav, vključno s predlogom višine finančnih sredstev, ki ga predloži v obravnavo ZSA;
• sodeluje pri oblikovanju in obravnavanju gradiva iz svojih pristojnosti;
• pripravlja poročila s svojega strokovnega področja za ZSA;
• ima pri celotnem ocenjevanju funkcijo poročevalca (rapporteurja);
• opravlja druge naloge v skladu s svojim strokovnim področjem.

172.g člen

(naloge predsednika občasnega strokovnega telesa)

Naloge predsednika ali namestnika predsednika občasnega strokovnega telesa so:

• sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa;
• usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
• strokovno usmerja delovanje strokovnega telesa;
• pripravlja poročila o delu iz pristojnosti strokovnega telesa;
• opravlja druge naloge v skladu s sklepi ZSV in usmeritvami ZSA.

172.h člen

(imenovanje članov stalnih in občasnih strokovnih teles)

(1) Izbor mogočih članov stalnih in občasnih strokovnih teles je sestavljen iz predlogov raziskovalcev. K predložitvi in usklajevanju predlogov za člane ZSV za posamezno vedo ali področje agencija povabi raziskovalce po znanstvenih vedah ali disciplinah.

(2) Člane ZSV imenuje ZSA izmed kandidatov, ki jih predlagajo raziskovalci v znanstvenih vedah. Predsednika ZSV imenuje ZSA na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki da predlog v dveh mesecih po pozivu, sicer ZSA imenuje predsednika ZSV izmed članov ZSV. ZSA imenuje namestnika predsednika izmed članov ZSV.

(3) Predsednika, namestnika predsednika in člane občasnih strokovnih teles imenuje ZSA pred vsakokratnim začetkom izvajanja ocenjevalnih postopkov ali ob začetku mandata na predlog ZSV in po svoji presoji.

(4) Seznam članov stalnih in občasnih strokovnih teles se objavi po imenovanju na spletnih straneh agencije.

172.i člen

(kriteriji in pogoji za imenovanje članov stalnih in občasnih strokovnih teles)

(1) Kandidati za imenovanje na mesto predsednika, namestnika predsednika in člana strokovnega telesa morajo izkazovati znanstveno ali strokovno odličnost tako, da izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta, kar ne velja nujno za predsednika, namestnika predsednika in člane občasnega strokovnega telesa za mednarodno znanstveno literaturo in strokovnega telesa za osrednje specializirane informacijske centre.

(2) Sestava stalnih strokovnih teles mora zagotoviti pokrivanje področij znotraj ved in zagotavljati institucionalno uravnoteženost ter ustrezno tematsko zastopanost.

(3) Sestava občasnega strokovnega telesa mora pokrivati vse znanstvene vede oziroma področja, iz katerih prihaja predmet ocenjevanja, vključno z interdisciplinarno tematiko. Pogoj za člana občasnega strokovnega telesa se določi z metodologijo ocenjevanja.

(4) Sestava stalnih in občasnih strokovnih teles mora zagotavljati zastopanost obeh spolov, in sicer tako, da bo v znanstvenih vedah zagotovljena najmanj tretjinska zastopanost vsakega spola, razen tehniških ved, v katerih mora biti zagotovljena najmanj petina predstavnikov vsakega spola.

(5) Strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in po en član za vsako znanstveno vedo, en predstavnik IZUM in en predstavnik Narodne in univerzitetne knjižnice.

(6) ZSA s sklepom o imenovanju določi predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih in občasnih strokovnih teles, njihove naloge in trajanje mandata.

172.j člen

(razrešitev članov stalnih in občasnih strokovnih teles)

(1) Predsednik, namestnik predsednika in član stalnega ali občasnega strokovnega telesa so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so imenovani. ZSA razreši predsednika, namestnika predsednika ali člana strokovnega telesa, če:

• sam zahteva razrešitev;
• pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne opravlja nalog, določenih v sklepu o imenovanju ali v tem pravilniku;
• s svojim nevestnim ali nestrokovnim delom povzroči večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje na raziskovalnem področju;
• je imenovan za predstojnika visokošolskega zavoda ali članice univerze ali direktorja javnega ali zasebnega raziskovalnega zavoda ali za člana upravnega odbora agencije in ZSA;
• nastopi konflikt interesov.

(2) ZSA mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izreče.

(3) Sklep o razrešitvi predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa sprejme ZSA istočasno s sklepom o imenovanju novega predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa.

I.2 Recenzenti in panel

172.k člen

(nabor in naloge recenzentov)

(1) Recenzenti so lahko slovenski ali tuji državljani.

(2) Nabor recenzentov agencija čim bolj pridobi iz mednarodno dostopnih zbirk izjemnih raziskovalcev (na primer najbolj citirani avtorji v Web of Science, Scopus), na podlagi pogodb s tujimi izbranimi agencijami ali na podlagi meddržavnih dogovorov in predlogov raziskovalcev. Nabor recenzentov enkrat letno dopolnijo s svojimi predlogi tudi ZSV.

(3) ZSA za posamezen razpis določi iz nabora recenzentov predlog recenzentov, na podlagi katerega občasno strokovno telo imenuje recenzente.

(4) Seznam recenzentov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, se objavi ob koncu leta po abecednem redu za posamezno leto, in to za vse ocenjevalne postopke skupaj na spletnih straneh agencije. Seznam je razdeljen na dva dela, in sicer na seznam recenzentov znanstvene uspešnosti in seznam recenzentov razvojno-strokovne uspešnosti. Področje njihovega dela je zaupno.

(5) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamezen predmet ocenjevanja, skladno s predpisi agencije, razpisom in metodologijo ocenjevanja.

172.l člen

(kriteriji in pogoji za imenovanje recenzenta)

(1) Kandidat za recenzenta mora izkazovati znanstveno ali strokovno odličnost tako, da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta.

(2) Izpolnjevanje pogojev za tujega recenzenta se določi kvalitativno. Občasno strokovno telo pri imenovanju recenzenta upošteva mednarodno primerljive podatke, kakršni so: objave v uglednih mednarodnih revijah; H-indeks; citati; ustanova, v kateri je zaposlen; ustanove, ki so ga predlagale.

172.m člen

(zamenjava recenzenta)

Recenzent, ki ga izbere strokovno občasno telo, je lahko zamenjan, če:

• to sam zahteva (zaradi konflikta interesov, predmet ocenjevanja ni z njegovega področja, druge nepredvidene okoliščine);
• se pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne opravlja nalog, določenih v tem pravilniku;
• se med postopkom ocenjevanja ugotovi, da izbira recenzenta glede na predmet ocenjevanja ni bila ustrezna.

172.n člen

(panel in strokovne komisije)

Pri razpisih se za izvedbo ocenjevanja veljavnih prijav, prispelih na razpis, lahko oblikuje panel. Tega sestavljajo člani občasnega strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko, kolikor je članov strokovnega telesa. Člane panela iz vrst recenzentov, ki jih predlaga občasno strokovno telo, imenuje direktor. Na panelu sodeluje kot opazovalec tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

II. Konflikt interesov in izjava o nepristranskosti

172.o člen

(konflikt interesov)

(1) Če je predsednik, namestnik predsednika, član občasnega strokovnega telesa ali član panela v neposrednem sorodstvenem, zaposlitvenem ali raziskovalnem stiku z raziskovalcem, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, se mora izločiti iz postopka ocenjevanja predmeta raziskovalca, s katerim je v konfliktu interesov, o tem pa pisno obvesti direktorja agencije in predsednika ZSA. Recenzent v takem primeru le pisno obvesti direktorja agencije.

(2) Kot neposredno sorodstveno razmerje po tem pravilniku se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre ter osebe, ki s predsednikom, namestnikom predsednika, članom strokovnega telesa ali panela živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.

(3) Pristranskosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega (ista raziskovalna, programska ali projektna skupina) in raziskovalnega stika, so navedene primeroma, in sicer:

• na javnem razpisu ali pozivu sam sodeluje s predlogom raziskovalne dejavnosti;
• je z vodjo ali člani raziskovalne, programske ali projektne skupine, iz katere je vodja predlagane raziskovalne dejavnosti, v ožjem sorodstvenem razmerju;
• sta z vodjem predlagane raziskovalne dejavnosti člana iste raziskovalne, programske ali projektne skupine;
• ima v zadnjih treh letih z vodjem predlagane raziskovalne dejavnosti skupni znanstveni produkt (tipologije Z1 in Z2), pri čemer se uredništvo ne šteje kot konflikt interesov;
• je predstojnik, član vodstva ali organov upravljanja visokošolskega zavoda, samostojnega visokošolskega zavoda, članice univerze ali univerze, direktor ali član vodstva ali organov upravljanja javnega raziskovalnega zavoda;
• ima neposredno korist, če bo predlagana raziskovalna dejavnost izbrana za sofinanciranje.

(4) Iz postopka ocenjevanja se mora predsednik, namestnik predsednika, član občasnega strokovnega telesa, član panela ali recenzent izločiti, če sam sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja. O tem mora predsednik, namestnik predsednika, član občasnega strokovnega telesa ali član panela pisno obvestiti direktorja agencije in predsednika ZSA. Recenzent o tem le pisno obvesti direktorja agencije.

(5) Če predsednik ZSA meni, da povezave iz prvega odstavka ne morejo bistveno vplivati na nepristranskost dela predsednika, namestnika predsednika, člana občasnega strokovnega telesa, člana panela ali recenzenta v ocenjevalnem postopku, mu to pisno sporoči. Če pa predsednik ZSA meni, da bi povezave lahko vplivale na nepristranskost njegovega dela, odloči o zamenjavi.

(6) Za predsednika, namestnika predsednika, člana stalnega in občasnega strokovnega telesa in recenzenta ne sme biti imenovan predstojnik, član vodstva ali organov upravljanja visokošolskega zavoda, samostojnega visokošolskega zavoda, članice univerze ali univerze, direktor, član vodstva ali organov upravljanja javnega raziskovalnega zavoda, član upravnega odbora agencije in ZSA.

(7) Če je član strokovne komisije, ki jo za ocenjevanje prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti imenuje direktor, zaposlen v agenciji, ne more sodelovati pri obravnavanju ali odločanju o sofinanciranju predmeta raziskovalne dejavnosti, ki se nanaša na raziskovalno organizacijo, v kateri opravlja dopolnilno delo.

172.p člen

(konflikt interesov za člane ZSA)

Predsednik ali član ZSA je v konfliktu interesov, če je v ožjem sorodstvenem, zaposlitvenem ali raziskovalnem stiku z raziskovalcem, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, ali če sam sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, ali če je raziskovalec, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, član upravnega odbora agencije.

172.r člen

(konflikt interesov za člane ZSV)

(1) Če je predsednik, namestnik predsednika ali član stalnega strokovnega telesa v ožjem sorodstvenem, zaposlitvenem ali raziskovalnem stiku z raziskovalcem, ki sodeluje v postopku ocenjevanja poročil, ali če sam sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja poročil, mora o tem pisno obvestiti agencijo.

(2) Pri postopkih iz druge, tretje in sedme alineje prvega odstavka 172.č člena tega pravilnika je predsednik, namestnik predsednika ali član stalnega strokovnega telesa v konfliktu interesov, če kandidira na razpisu ali pozivu.

(3) Če ZSV ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti direktor agencije, ugotovi, da obstaja konflikt interesov iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ZSV odloči, da člana, ki je v konfliktu interesov, zamenja član ZSV, čigar raziskovalno področje je najbližje področju člana, ki je v konfliktu interesov. Če med člani ZSV ni drugega člana za ustrezno področje, lahko ZSV pooblasti za opravljanje naloge raziskovalca, ki ni član ZSV, vendar izpolnjuje pogoje za člana ZSV, je strokovnjak za to področje in ni v konfliktu interesov. ZSV lahko določi nabor raziskovalcev, ki niso člani ZSV, za celotno trajanje svojega mandata.

172.s člen

(revizija)

Vprašanje konflikta interesov po tem pravilniku agencija preverja z notranjo revizijo v izbranih primerih praviloma enkrat letno.

172.š člen

(izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti)

(1) Predsednik in člani ZSA, predsednik, namestnik predsednika in člani stalnih in občasnih strokovnih teles ter recenzenti po imenovanju podpišejo izjavo o ravnanju z dokumenti in izjavo o nepristranskosti (v nadaljnjem besedilu: izjava), ki je v Prilogi 2 kot sestavnem delu tega pravilnika.

(2) Recenzenti morajo podpisati izjavo ob vsakem javnem razpisu, katerega vloge ocenjujejo.

(3) Z izjavo se podpisniki zavežejo, da bodo z dokumenti, ki so predloženi v ocenjevanje (vloge, poročila itd.), ravnali kot s podatki s stopnjo tajnosti INTERNO, zato ne bo dovoljeno reproduciranje ali drugačno razširjanje dokumentacije.

III. Plačilo ter administrativna in strokovna dela

172.t člen

(plačilo)

(1) Za izvedbo s tem pravilnikom določenih nalog so predsedniki, namestniki, člani strokovnih teles in recenzenti upravičeni do ustreznega plačila v obliki sejnin, plačila potnih stroškov ter plačila po podjemnih in avtorskih pogodbah.

(2) Višina plačila iz prejšnjega odstavka se določa na podlagi notranjega akta agencije, ki ureja plačila za strokovno delo recenzentov in članov strokovnih teles agencije. Sklep o plačilu sprejme direktor agencije.

172.u člen

(administrativna in strokovna dela)

Administrativna in strokovna dela za potrebe strokovnih teles in recenzentov zagotavlja agencija.

58. člen

Prilogi 1 in 2 se nadomestita z novima prilogama 1 in 2, ki sta v Prilogi tega pravilnika.

Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»H. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

173. člen

Za mlade raziskovalce, ki so bili sprejeti na usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, se financiranje usposabljanja izpelje v skladu s predpisi, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, razen določil 110. člena, prvega in tretjega odstavka 111. člena, 112. člena, 113. člena in četrtega in petega odstavka 115. člena tega pravilnika.

174. člen

(prenehanje veljavnosti pravilnikov)

Z dnem uporabe tega pravilnika prenehajo veljati naslednji pravilniki:

-       Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/09),

-       Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 41/09, 86/09 in 56/10),

-       Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 23/08, 23/09, 86/09 in 97/10),

-       Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 73/06, 41/09 in 23/09),

-       Pravilnik o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06, 5/07, 39/07, 23/09, 68/09 in 90/09),

-       Pravilnik o sofinanciranju nakupov raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 23/09),

-       Pravilnik o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/09),

-       Pravilnik o (so)financiranju uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (Uradni list RS, št. 53/06 in 23/09),

-       Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih sestankov (Uradni list RS, št. 12/05, 24/06 in 23/09),

-       Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, št. 12/05, 53/06, 22/07, 18/08 in 23/09),

-       Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 24/06, 05/07 in 23/09),

-       Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 12/05, 49/05, 24/06 in 5/07),

-       Pravilnik o sofinanciranju programa znanost mladini (Uradni list RS, št. 50/06 in 23/09),

-       Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS, št. 12/05, 97/05, 5/07 in 23/09).

175. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»43. člen

(prehodna določba)

Za mlade raziskovalce, ki so bili sprejeti na usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, se financiranje usposabljanja izpelje v skladu s predpisi, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, razen določil 110. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 111. člena, prvega odstavka 112. člena, prvega in tretjega odstavka 113. člena, prvega odstavka 114. člena, tretjega in četrtega odstavka 115. člena ter drugega odstavka 116. člena pravilnika.

44. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 45/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»32. člen

(prehodna določba)

Za mlade raziskovalce s področja medicine, ki poleg doktorskega usposabljanja istočasno opravljajo tudi pripravništvo, sekundariat ali specializacijo in so bili sprejeti na usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v roku do 31. decembra 2012 sklene aneks, s katerim se uredi financiranje navedenih mladih raziskovalcev skladno s tem pravilnikom.

33. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»47. člen

(prehodna določba)

(1) Za mlade raziskovalce, katerih usposabljanje je agencija financirala pred uveljavitvijo tega pravilnika, se kategorija cene raziskovalne ure do zaključka usposabljanja ne spreminja ne glede na zamenjave iz 113. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11 in 45/12).

(2) Za mlade raziskovalce, katerih usposabljanje je agencija financirala pred uveljavitvijo tega pravilnika, se podaljšanje roka za zaključek usposabljanja izvede v skladu s tretjim odstavkom 40. člena tega pravilnika.

48. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 92/14) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

59. člen

(prehodna določba)

Preračun števila mest mentorjev za medicino iz petega odstavka 94.b člena pravilnika se opravi na podlagi obstoječega stanja ob prvem javnem pozivu.

Pri mentorjih, ki so bili izbrani na podlagi javnega razpisa pred uveljavitvijo tega pravilnika, se upošteva omejitev števila mladih raziskovalcev na mentorja, ki je veljala ob javnem razpisu.

Za mlade raziskovalce, ki so z agencijo sklenili pogodbo o financiranju usposabljanja pred uveljavitvijo tega pravilnika, se določba druge in tretje alineje prvega odstavka 106. člena pravilnika ne uporablja.

60. člen

(prenehanje veljavnosti pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/11, 70/11 in 40/13).

61. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Prilogi:

• Priloga 1: Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti

• Bibl-merila-Priloga1.pdf (format Acrobat, 149KB)
   

• Priloga 2: Izjava o ravnanju z dokumenti in izjava o nepristranskosti

• Izjava-Priloga2.pdf (format Acrobat, 65KB)
   

Opomba: Seznami mednarodnih bibliografskih baz podatkov, revij in založb, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij, se po novem nahajajo v rubriki Raziskovalna infrastruktura.