Pravila niso več v veljavi. Sedaj veljajo dopolnjena in spremenjena pravila.
 

Prejšnja objava: pravila so bila v veljavi do 26.09.2014.

OPOZORILO:

Neuradno prečiščeno besedilo pravil predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti obsega:

• Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-6/2009-8 z dne 17. 6. 2009
• Pravila o spremembah in dopolnitvah Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-7/2014-1 z dne 26. 9. 2014

Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) - niso v veljavi
 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravil)

Ta pravila urejajo državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: DP) na področju raziskav, in sicer glede priglasitve sheme DP in sheme po pravilu "de minimis" v zvezi s financiranjem, merili spodbujevalnega učinka DP, evidentiranjem, poročanjem, spremljanjem in nadzorom izvajanja ter analiziranja doseženih rezultatov in učinkov DP.

Ta pravila so za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) pravna podlaga za priglasitev sheme DP in sheme po pravilu "de minimis".

2. člen

(izključitveni razlogi)

Ta pravila se ne uporabljajo za naslednje DP:

1. sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije evropskih skupnosti, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;
2. ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije evropskih skupnosti, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

3. člen

(upravičenci)

Upravičenci državnih pomoči na področju raziskovalne dejavnosti so lahko pravne ali fizične osebe, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij ARRS ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in splošnimi akti ARRS.

Upravičenci državnih pomoči so lahko iz javnega, visokošolskega, poslovnega ali zasebnega-nepridobitnega sektorja. Upravičenci iz poslovnega sektorja morajo v prijavi navesti ali je njihovo podjetje veliko, srednje ali majhno.

2. POSAMEZNI ELEMENTI DRŽAVNIH POMOČI

3.a člen

(pogoji)

Pri dodelitvi DP na področju temeljnih raziskav mora ARRS upoštevati Uredbo komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uradni list Evropske unije, št. L 187/1, 26. 6. 2014) in Okvir skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (Uradni list Evropske unije, št. 2014/C 189/01, 27. 6. 2014).

Državna pomoč na področju temeljnih raziskav se lahko odobri, če so izpolnjeni pogoji iz 87. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in drugimi pogoji, kriteriji, kazalci in merili, ki določajo financiranje temeljnih projektov in ko:

1. je pomoč naravnana na točno določeno tržno pomanjkljivost,
2. je državna pomoč najprimernejši instrument politike,
3. ima pomoč spodbujevalni učinek na raziskave in je sorazmerna z določenim ciljem,
4. so izkrivljanja konkurence omejena.

Pomoč po pravilu "de minimis" se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list Evropske unije, št. L 352, 24.12.2013).

4. člen

(raziskovalne kategorije)

Raziskovalni projekt, ki prejema pomoč, mora v celoti soditi v kategorijo temeljnih raziskav, opredeljenih v drugi točki 30. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Aplikativni projekti, CRP in mednarodni raziskovalni projekti, ki jih urejajo podzakonski predpisi ARRS, so za namen DP definirani kot temeljni projekti.

5. člen

(oblika DP)

DP za projekt se dodeljuje v obliki dotacije.

6. člen

(črtan)

7. člen

(Javno financiranje negospodarskih dejavnosti)

V primeru, da isti subjekt izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne sodi v področje DP, če sta lahko obe vrsti dejavnosti in njuni stroški ter financiranje jasno ločeni, da bi se izognili navzkrižnemu subvencioniranju gospodarske dejavnosti.

8. člen

(Javno financiranje gospodarskih dejavnosti)

Če raziskovalne organizacije opravljajo gospodarsko dejavnost, kot so dajanje v najem infrastrukture, opravljanje storitev za gospodarske družbe ali izvajanje pogodbenih raziskav, je treba te opravljati pod normalnimi tržnimi pogoji, javno financiranje teh gospodarskih dejavnosti pa bo na splošno pomenilo DP.

9. člen

(Posredna državna pomoč pri sodelovanju podjetij in raziskovalnih organizacij)

V primeru sodelovalnih projektov, ki jih skupaj izvajajo gospodarske družbe in raziskovalne organizacije, gospodarski družbi ni dodeljena neposredna DP prek raziskovalne organizacije zaradi ugodnih pogojev sodelovanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. udeležene gospodarske družbe nosijo celotne stroške projekta;
2. se lahko rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se katerekoli pravice intelektualne lastnine za rezultate projekta, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalne organizacije, v celoti dodelijo raziskovalni organizaciji;
3. raziskovalna organizacija od udeleženih gospodarskih družb prejme nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih je raziskovalna organizacija izvedla v projektu, in ki so prenesene na udeležene gospodarske družbe. Vsak prispevek udeleženih gospodarskih družb k stroškom raziskovalne organizacije se odšteje od tega nadomestila.

Če pogoji iz prve, druge in tretje točke prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, se celotna vrednost prispevka raziskovalne organizacije k projektu šteje kot pomoč gospodarski družbi.

10. člen

(intenzivnost)

Vsi zneski, ki se uporabljajo za izračun intenzivnosti DP, so zneski pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

Intenzivnost DP za projekt bo izračunana na podlagi upravičenih stroškov po predpisu, ki določa normative in standarde za področje raziskovalne dejavnosti.

Intenzivnost DP za temeljne raziskave znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov. Intenzivnost DP je treba določiti za vsakega prejemnika, vključno s sodelovalnim projektom iz drugega odstavka prejšnjega člena.

11. člen

(upravičeni stroški)

Upravičeni stroški raziskovalnega projekta so lahko naslednji:

1. stroški osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu, kot so zaposleni na raziskovalnem projektu);
2. stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema skozi svojo celotno življenjsko dobo ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta
3. stroški pogodbenih raziskav, tehnično znanje in patenti, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržni ceni, kadar je bila transakcija opravljena strogo poslovno in ni temeljila na tajnem dogovoru, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalni projekt.
4. dodatni stroški, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta;
5. drugi poslovni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta.

12. člen

(spodbujevalni učinek in kazalci)

DP mora imeti za prejemnika sredstev spodbujevalni učinek. Spodbuditi ga mora k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven raziskovalne dejavnosti.

Šteje se, da ima DP, dodeljena malim in srednjim gospodarskim družbam (MSP) spodbujevalni učinek, če je prejemnik ARRS predložil zahtevek za DP, preden se je projekt začel izvajati in je znesek pomoči nižji od 7,5 mio EUR za projekt na MSP. Za ukrepe pomoči pri projektih MSP, ki presegajo 7,5 mio EUR, je potreben prikaz spodbujevalnega učinka z merili, predeljenimi v naslednjem odstavku.

Šteje se, da ima DP, dodeljena velikim gospodarskim družbam spodbujevalni učinek, če prejemnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je ARRS pred dodelitvijo zadevne DP preverila, ali dokumentacija, ki jo je pripravil prejemnik, potrjuje izpolnjevanje enega ali več naslednjih kazalcev:

1. bistvene razširitve velikosti projekta zaradi DP(na primer povečanje števila ljudi);
2. bistvene razširitve področja uporabe projekta zaradi DP (na primer povečanje števila pričakovanih rezultatov projekta);
3. bistvenega povečanja skupnega zneska, ki ga je prejemnik porabil za projekt zaradi DP (na primer povečanje skupne porabe raziskav s strani upravičenca do pomoči, povečanje porabe raziskav s strani upravičenca do pomoči kot deleža celotnih prihodkov);
4. bistvenega povečanja hitrosti zaključka zadevnega projekta (na primer krajši čas pred zaključkom projekta v primerjavi z enakim projektom, ki se izvaja brez pomoči). ARRS mora pred dodelitvijo DP preveriti ali obstaja spodbujevalni učinek v skladu z zgoraj navedenimi kazalci. ARRS mora v letnih poročilih o izvajanju DP prikazati, kako je z uporabo zgornjih kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev ocenila spodbujevalni učinek DP, preden je DP dodelila.

13. člen

(merila)

Merila, s katerimi se meri izpolnjevanje kazalcev, navedenih v 12. členu, so:

1. Za kazalec "bistvena razširitev velikosti projekta oziroma dejavnosti zaradi pomoči";
   1. povečanje števila raziskovalcev, ki raziskujejo na projektu, v primerjavi s številom raziskovalcev, ki bi raziskovali na projektu brez pomoči;
      
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje znaša vsaj 10 % oziroma se število poveča vsaj za enega raziskovalca v obdobju izvajanja projekta.
       
   2. povečanje intenzivnosti uporabe raziskovalne opreme na projektu v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;
      
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje:
      • predstavlja 5 % povečanje izkoriščenosti obstoječe raziskovalne opreme na tem projektu oziroma
      • pomeni povečanje sredstev za investicijsko vzdrževanje za 10 % v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči.

2. Za kazalec "bistvena razširitev področja uporabe projekta oziroma dejavnosti zaradi pomoči":
   1. povečanje števila pričakovanih rezultatov projekta v primerjavi z enakim projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;
      
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje:
      • predstavlja 10 % povečanje visoko citiranih objav (v revijah z največjim impact faktorjem) kot rezultat projekta v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči oziroma
      • znaša 10 % povečanje prihodkov, ki jih upravičenec ocenjuje kot rezultat projekta, v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči.
   2. možnost uporabe pričakovanih rezultatov projekta za druge namene v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;
      
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če so pričakovani rezultati uporabni za nadaljnje raziskave na raziskovalnem področju, ki ni temeljno raziskovalno področje projekta, za katerega je bila dodeljena pomoč.
       
3. Za kazalec "bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt oziroma dejavnost zaradi pomoči":
   1. povečanje skupne porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči;
      
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če je povečanje skupne porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca za najmanj 1 % večje v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči.
       
   2. povečanje porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči kot deleža v celotnih prihodkih v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči;
      Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če povečanje porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči kot deleža v celotnih prihodkih upravičenca znaša najmanj 0,1 % točke v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči.
4. Za kazalec "bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti": 
   
   Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če se projekt izvede najmanj pol leta prej, kot bi se izvedel projekt brez pomoči.

Potencialni prejemnik sredstev predvidi izpolnjevanje navedenih meril ob prijavi projekta na javni razpis na obrazcih, ki jih predpiše ARRS in ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Predvideno izpolnjevanje meril se oceni v okviru evalvacijskega procesa v postopku izbora projektov. Končna ocena izpolnitve meril se izvede v postopku evalvacije končnega poročila o izvajanju projekta.

14. člen

(priglasitev Sheme DP)

Vsebino Sheme DP pripravi ARRS v skladu z določbami Zakona o spremljanju državnih pomoči in jo posreduje Ministrstvu za finance. Enako velja tudi za dopolnitev ali spremembo že obstoječe Sheme DP ter za dodelitev DP po pravilih "de minimis" in DP, ki sodijo med skupinske izjeme.

Priglasitev Sheme DP mora poleg izpolnjenega obrazca vsebovati tudi pravno podlago, obrazložitev in vso spremljajočo dokumentacijo, na katero se ARRS sklicuje.

Do potrditve Sheme DP s strani Ministrstva za finance, je zadržano in prepovedano izvajanje državne pomoči.

15. člen

(prag)

Ta pravila se ne uporabljajo v primerih, ko je projekt pretežno temeljna raziskava v znesku nad 20 milijonov EUR za posameznega upravičenca.

16. člen

(kumulacija)

Skupna višina dodeljenih sredstev DP za posamezen ukrep določenemu prejemniku ne sme presegati zgornje meje intenzivnosti DP, ki jo določajo predpisi s področja državnih pomoči, ne glede na to iz katerih javnih virov in po kateri shemi je pomoč dodeljena.

Prejemnik DP mora podati izjavo, da za isti namen, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz drugih virov, oziroma koliko sredstev iz drugih virov za isti namen je že prejel. Podpisane izjave preverja in hrani ARRS.

ARRS v okviru naknadnega nadzora preveri izpolnjevanje določbe prejšnjega odstavka na osnovi naključnega izbora prejemnikov pomoči.

17. člen

(evidence)

Za zagotovitev preglednosti na področju državnih pomoči ARRS vzpostavi in vodi evidenco o državnih pomočeh na področju raziskav in pomočeh po pravilu "de minimis", ki ju ARRS objavi na svoji spletni strani.

Evidence o državnih pomočeh je treba hraniti 10 let od datuma dodelitve pomoči.

18. člen

(letno poročanje)

ARRS v skladu s pravili na področju državnih pomoči poroča Ministrstvu za finance o izplačilih državnih pomočeh (ime upravičenca, znesek pomoči na upravičenca, intenzivnost pomoči, sektorji dejavnosti, v katerih se izvajajo projekti, ki prejemajo pomoč) ter o rezultatih in spodbujevalnih učinkih državnih pomoči. Poročilo o oceni učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči ARRS predloži Ministrstvu za finance do konca aprila tekočega leta.

19. člen

(nadzor)

Direktor ARRS s sklepom imenuje komisijo za nadzor nad državnimi pomočmi s področja raziskav in določi njene naloge.

20. člen

(preglednost)

ARRS na svoji spletni strani ob začetku veljavnosti Sheme DP in Sheme po pravilu "de minimis" objavi celotno besedilo ukrepov DP, ki je na spletni strani ARRS dostopno v celotnem obdobju veljave posamezne sheme. V tem besedilu so opredeljeni pogoji, ki jih določa zakonodaja in ki zagotavljajo upoštevanje ustreznih določb Uredbe Komisije in teh pravil.

Shem se ne sme izvajati pred objavo podatkov na spletni strani ARRS.

Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-6/2009-8 z dne 17. 6. 2009 vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3. KONČNA DOLOČBA

21. člen

(veljavnost pravil)

Ta pravila podpiše direktor ARRS in začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Pravila o spremembah in dopolnitvah Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti št. 007-7/2014-1 z dne 26. 9. 2014 vsebujejo naslednjo končno določbo:

"5. člen

Ta pravila podpiše direktor in začnejo veljati naslednji dan po objavi na skupnem mrežnem pogonu agencije.".