Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Metodologija je bila v veljavi do 13.10.2016. Od 14.10.2016 velja
spremenjena metodologija.
Prejšnja objava je bila v uporabi do 30.09.2016.
Sprememba upoštevana v čistopisu: Spremembe
Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-29, z dne 26. 9.
2016.
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno
besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise obsega:
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (neuradno prečiščeno besedilo št. 5) - v veljavi do 13.10.2016
KAZALO
A. SPLOŠNO
- Kvantitativne ocene
- Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
- Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje
raziskovalnih projektov in programov
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
- Vstopni pogoji
- Postopek ocenjevanja za I. fazo
- Ocena recenzentov za I. fazo
- Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora
prijav
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
- Elementi ocenjevanja
D. ZNANSTVENI SESTANKI
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi
za izračun dotacije
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Trajanje
- Upravičeni stroški
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
- Element ocenjevanja
- Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega
seznama prijav
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
- Element ocenjevanja
- Projekti v okvirnih programih
- Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
- Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
- Splošno
- Ocenjevanje
- Elementi ocenjevanja
I. INFRASTRUKTURNI
PROGRAMI
- Splošno
- Obrazci
- Postopek obravnave
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI
- Elementi ocenjevanja
K. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ
A. SPLOŠNO
Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v
nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1, 112/07, 9/11,
57/12-ZPOP-1A), Pravilnika o
kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta
(Uradni list RS, št. 53/16) in
Pravilnika o postopkih
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
(Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljevanju; pravilnik o postopkih).
Predmet metodologije je določitev mejnih vrednosti, minimalnih ocen, meril s pripadajočim
številom točk ter podrobnejša opredelitev postopkov ocenjevanja, ki jih ureja pravilnik
o postopkih.
I. Kvantitativne ocene
Kvantitativne ocene raziskovalca merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca,
in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene
A1, A', A" in A1/2), ocena A3
pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki
niso sredstva ARRS.
Mejne vrednosti so določene na naslednji način:
Ocena A1
Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:
- SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2
/1500 ocena 1
Skupna mejna vrednost za A1 je 7 točk.
Mejna vrednosti A3, ki je skladno s pravilnikom o postopkih določena
tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne
kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 10.
- ARRS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih
organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v
začetku koledarskega leta.
- Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder),
se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO
prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).
Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto
priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva
iz gospodarstva le razliko med prihodki in odhodki, ki jih je ustvarila
v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo
in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za
A3.
II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse razpise, za
katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji:
A1 ≥ 0,3, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0,
kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za
člane stalnih in občasnih strokovnih teles. Za raziskovalce, ki so se že upokojili
in tega pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.
Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin
ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto financiranja
se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje
financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan
31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.
III. Kvantitativni vstopni pogoji
za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov
Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov morajo poleg
pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki
so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo
status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za
mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov in programov ter
mentorje mladih raziskovalcev je:
A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥
A3 minimalni.
V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje
je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot
za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
- Ocena A1
a. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,5 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen
v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,4 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
- Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če
področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za
vedo.
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih
projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v naslednji
tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija |
5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija,
Šport |
15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija |
50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,
Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali |
100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija |
200 |
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih
projektov in mentorje mladih raziskovalcev, ki imajo status mladega doktorja
oziroma mladega mentorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo |
5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo,
Rastlinska produkcija in predelava, Geografija |
10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika |
20 |
A3 minimalni je za vodje temeljnih projektov, raziskovalnih
programov ter za vodje temeljnih in aplikativnih projektov s statusom mladih doktorjev
enak 0. Za vodje aplikativnih projektov je A3 minimalni 0,5.
Mentorji, vodje raziskovalnih programov in vodje vseh raziskovalnih projektov
morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.
Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.
Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov,
da imajo A1 > 0 in A' >0.
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Vstopni pogoji
Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji
so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.
Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so
eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni
raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 135. člena ter na novo odobreni projekt,
se ne štejejo).
Kvantitativne ocene A1, A2, A3
se določi na podlagi elementov, ki so določeni v pravilniku o postopkih.
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega
zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki
15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I
(v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).
V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai večjo od mejne vrednosti,
prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15
prijavne vloge - I. faza.
Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je
prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.
Ena tretjina članov projektnih skupin, ki vključuje tudi vodjo projekta (tehnični
sodelavci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj
se preveri pri vseh projektnih skupinah ob pregledu letnih poročil.
V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom
90. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti financiranje takega projekta zmanjša ali se ga ukine.
Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež
sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj
interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo
vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni
projekt.
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o
kapaciteti področij:
po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem
letu zaključijo.
II. Postopek ocenjevanja za I. fazo
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I.
Vsako prijavo ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list:
- obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).
V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih,
kazalcih).
Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami.
Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem
jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske
sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.
Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno
področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje,
v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta
in vsebino prijave. V primeru, da član ZSV kandidira kot vodja projekta v okviru
potekajočega razpisa ali je v ožjem sorodstvenem razmerju z vodjo projekta, ki kandidira
v okviru potekajočega razpisa, predlog prerazporeditve opravi drug član ZSV na predlog
predsednika ZSV.
Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani
z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.
III. Ocena recenzentov za I. fazo
Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocenna
podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B. Če
v tabeli ni določeno drugače se:
- v I. fazi ocenjuje vodja projekta
- v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
- pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec
Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih
ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ
25:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.
V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta
na področju kulture.
V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B
= B1 + B2 + B3 + B4 + B5
nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti
vodje projektne skupine (Ocene: A', A").
Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju
1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih
čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je
izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.
Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
Elementi ocenjevanja |
Kriterij |
Temeljni in aplikativni projekti Kazalci in merila |
Točke |
Podoktorski projekti
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne
skupine |
B1 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih) |
0 – 5 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
|
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15, dodatno
tudi točka 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 8, 9.2 in 9.3 |
|
|
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
|
|
|
A" vodje je več kot 100 |
|
A" je več kot 50 |
|
|
|
|
ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
A' je več kot 100 |
|
|
|
|
je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije |
|
je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike |
|
|
|
|
je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah
v tujini |
|
ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela |
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov
ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih) |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je
bil vabljeni urednik pri tujih revijah |
|
|
|
|
|
|
v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni
|
3 - 4 |
v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni |
3 - 4 |
|
|
|
A" vodje je več kot 50 |
|
A' je več kot 50 |
|
|
|
|
A' vodje je več kot 100 |
|
več objav v reviji z IF |
|
|
|
|
ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah |
|
nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav |
|
|
|
|
je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc |
|
prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike
|
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja
ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti). |
|
|
|
|
|
|
ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
|
|
|
A' vodje je več kot 50 |
|
objava v reviji z IF |
|
|
|
|
več objav v revijah z IF |
|
povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
več objav v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
|
|
|
ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano uspešno vodenje projektov |
|
|
|
|
|
|
ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
|
|
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v reviji z IF
|
|
|
|
|
objava v revijah z IF |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje |
|
|
|
|
ima citate |
|
|
|
|
|
|
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
|
|
|
vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah indeksiranih
v bibl. bazah (družboslovje |
|
enako kot za temeljne projekte |
|
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
|
B2 |
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski
učitelj
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah in doktoratih
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-soustanoviteljstvo spin-off podjetja |
0 - 5 |
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo
širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem
in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-soustanoviteljstvo spin-off podjetja,
2.13. Gostovanje raziskovalcev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15. in 17.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 9.1, 9.2 in 9.3
|
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti
so minimalne |
5 |
izjemno relevantni dosežki |
5 |
|
|
visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij. Pri
nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli |
4 |
visoko relevantni dosežki |
4 |
|
|
relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti
pomembne vrzeli |
3 |
relevantni dosežki |
3 |
|
|
manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje |
2 |
manj relevantni dosežki |
2 |
|
|
nerelevantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje |
1 |
nerelevantni dosežki |
1 |
|
|
Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave
|
B3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 17.1 |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza projektnega ocenjevanja
|
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa,
uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla
do novih odkritij |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti
ali novih praks na področju uporabe |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem
merilu |
|
|
|
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno
novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele
trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo privedle do
koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj
področja |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko
privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega
vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt1
|
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji
vpliv na svojem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so pomembne na domačem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje
novih praks |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji,
zahtevanimi pri točkah zgoraj.
|
|
|
|
|
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov
prijave |
B4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene
dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog,
za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij,
za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne
in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene
dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog,
za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij,
za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne
in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 17.2, 17.3 |
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja
|
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo
pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju
v mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten
vpliv v mednarodnem merilu,. |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem
merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt 1
|
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje
v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem
ali mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 |
manj kvaliteten projekt |
0 |
|
|
iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih
raziskav. |
|
|
|
|
Izvedljivost predloga |
B5 |
5.1. Usposobljenost vodje (vključuje mentorstvo
in vodenje raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, raziskovalnih
programov in projektov ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni,
državni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni)
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost),
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx-I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 2, 3, 4, 5, 9.2, 13, 14, 15, 16
|
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost
vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost
vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
|
|
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
|
IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze
izbora prijav
Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS
pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx
-II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza). Prijave ocenjujejo trije
tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne
vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni
interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in
napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena treh
recenzentov.
Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da
je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.
Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.
Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je
B1+ B2 + B3 + B4 +B5 >= 15.
Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 30%
projektov s področja tehnike, vsaj 20% s področja biotehnike, vsaj 10% s področja
medicine in družboslovja ter vsaj 5% s področja naravoslovja, mora biti aplikativnih.
Med izbranimi projekti mora biti vsaj 20% takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci
(največ 10 aktivnih let po zagovoru doktorata).
Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki
projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.
Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav
na tem razpisu.
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
I. Splošno
Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah.
V prvi fazi strokovna služba za vse raziskovalne programe izračuna povprečno letno
število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število mentorskih
mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko skupino
za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli
izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 do izteka financiranja.
Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izračunov
(povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno
področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja)
niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izračunov določi
število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za obravnavano leto, število
mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno število mentorskih
mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega programa. V tretji
fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov izberejo kandidate za mentorje,
skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino ter ob upoštevanju
metodologije in 94.b člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja
in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list, RS št. 4/11, 72/11,
45/12, 96/13, 100/13-popr. in 92/14).
Kandidat za mentorja mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega in aplikativnega
raziskovalnega projekta skladno s Pravilnikom o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št 41/09 in 72/11) ter
poglavjem A. te metodologije, razen pogoja, da mora vodja aplikativnega projekta
imeti oceno A3 več kot 0,1.
Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki ga je raziskovalna
organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno
področje.
II. Parametri za določitev števila mentorskih mest
Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega
programa, velikosti programa in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja
raziskovalni program.
Ocena kakovosti raziskovalnega programa
Kakovost raziskovalnega programa je določena z obdobjem financiranja raziskovalnega
programa in je izražena s faktorjem fL:
Kakovost programa |
Obdobje financiranja |
Faktor povezan
s številom letraz. programa-fL |
vrhunski program |
6-letno financiranje |
1,2 |
zelo kakovosten program |
5-letno financiranje |
1,0 |
kakovosten program |
4-letno financiranje |
0,8 |
manj kakovosten program |
3-letno financiranje |
0,6 |
Velikost programa
Velikost programa je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa
v FTE (Spr).
Tip raziskovalne organizacije
Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne
programe, se po tipu delijo na:
- visokošolske zavode (univerze, samostojni visokošolski zavodi) in klinike
ter
- ostale institucije.
Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna organizacija
raziskovalnega programa.
Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odraža razlike v
velikosti raziskovalnih programov med inštituti ter visokošolskimi zavodi in klinikami.
Ker so te razlike med vedami različne, je faktor določen po vedah.
Vrednost faktorja fI, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se
upošteva pri izračunu števila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo
visokošolski zavodi in klinike. Vrednost faktorja fI, po vedah:
Veda |
Faktor
inštitucije - fI |
Naravoslovje |
2,5 |
Tehnika |
1,9 |
Medicina |
1 |
Biotehnika |
1 |
Družboslovje |
2,3 |
Humanistika |
2,5 |
III. Izračun števila mentorskih mest
Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L,
se izračuna po naslednji enačbi:
Nv - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko
je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava
s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo
razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.
fL - faktor, povezan z obdobjem financiranja raziskovalnega
programa
fI - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije
Spr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.
Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.
Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega
programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne
programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015, se izračuna tako,
da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na programsko
skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L),
za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa
pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko
skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.
Okvirno število mest po raziskovalnih področjih znotraj vede je vsota letnega
povprečnega števila mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem
področju znotraj vede.
IV. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za
obravnavano leto
Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi
vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko
skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:
- za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje
na dve decimalki natančno,
- upošteva razliko med izračunanimi in dodeljenimi mentorskimi mesti na raziskovalno
področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno
leto. Malus in bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu številu mentorskih
mest po raziskovalnih področjih,
- določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom
(matematično zaokroži navzgor oziroma navzdol),
- v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij
enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest, da bi
bila možna dodelitev mentorskega mesta vseh raziskovalnim programom, pri določitvi
mentorskega mesta raziskovalnemu področju upošteva delež vrhunskih programov
na področju (t. j. delež 6-letnih raziskovalnih programov). Če na raziskovalnih
področjih ni vrhunskih programov, se upošteva delež zelo kakovostnih programov
( t. j. delež 5-letnih raziskovalnih programov),
- določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku
dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.
Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih
področjih, na podlagi:
- določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in
- izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino,
zaokroženega na dve decimalki ter
- upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest
na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem
pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se odšteje oziroma prišteje k
izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino.
Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov oziroma bonusov
pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko skupino
enako vrednost, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z daljšim
obdobjem financiranja. Če sta obdobji financiranja enaki, strokovno telo upošteva
skupno oceno, ki jo je določilo strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov.
Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma bonus, ki se
upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem
letu.
Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem
letu niso prijavili na javni poziv.
V. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah
za čas trajanja raziskovalnega programa
Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino
za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli
izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje
od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.
Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas
trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:
- Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega
programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim
skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa,
- Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega
programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest
programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,
- Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega
programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih
mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med
spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno
telo uporabi izraz »do 1«),
- Če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega
programa za 0,76 ali 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih
mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.
Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega
programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru,
da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja
raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za
posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
I. Elementi ocenjevanja
Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj
opredeljenih elementov ocenjevanja.
Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij. Kazalec |
Možno število točk |
|
8+4 |
17 |
KAKOVOST PRIJAVE PODPORNE DEJAVNOSTI |
8 |
11 |
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega
programa |
8.7 |
6 |
6 let |
|
6 |
5 let |
|
6 |
4 leta |
|
3 |
3 leta |
|
0 |
infrastrukturni programi |
|
3 |
Višina nabavne vrednosti opreme |
8.8 |
5 |
Naravoslovje: |
|
|
80.000 in več |
|
5 |
50.000 - 79.999 |
|
4 |
Tehnika, medicina in biotehnika: |
|
|
30.000 in več |
|
5 |
20.000 – 29.999 |
|
4 |
Družboslovje, humanistika: |
|
|
25.000 in več |
|
5 |
15.000 - 24.999 |
|
4 |
RELEVANTNOST IN POTENCIALNI VPLIV PRIJAVE |
4 |
6 |
Delež sredstev iz drugih virov |
4.7 |
6 |
delež lastnih sredstev 20% - 29% |
|
1 |
delež lastnih sredstev 30% - 39% |
|
2 |
delež lastnih sredstev 40% - 49% |
|
3 |
delež lastnih sredstev 50% - 59% |
|
4 |
delež lastnih sredstev 60% - 69% |
|
5 |
delež lastnih sredstev 70% ali več |
|
6 |
D. ZNANSTVENI SESTANKI
I. Elementi ocenjevanja
Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce
1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.
Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
ELEMENT OCENJEVANJA |
KRITERIJ, KAZALEC |
TOČKE |
VIR |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine |
1 |
40 |
|
Sicris točke (A1) |
1.1 |
5 |
ARRS |
Normirano število čistih citatov (A2) |
1.2 |
5 |
ARRS |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoke |
|
15 |
|
v povprečju srednje |
|
10 |
|
v povprečju nižje |
|
5 |
|
Izjemni dosežki pri citatih |
1.5 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoki |
|
15 |
|
v povprečju srednji |
|
10 |
|
v povprečju nižji |
|
5 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
60 |
|
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke |
4.3 |
20 |
ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1 |
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen |
|
12-20 |
|
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen |
|
6 – 11 |
|
Manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen |
|
0 – 5 |
|
Delež sredstev iz drugih virov |
4.7 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx tč. 19 |
tuji viri |
|
10 |
|
domači viri |
|
5 |
|
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku |
4.9 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6 |
predvidena udeležba 50 in več % referentov |
|
10 |
|
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov |
|
5 |
|
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov |
|
3 |
|
predvidena udeležba pod 10% referentov |
|
0 |
|
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega
značaja) |
4.10 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7 |
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji
ugledne mednarodne organizacije |
|
5 |
|
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji |
|
3 |
|
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti |
4.11 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15 |
velika |
|
7-10 |
|
srednja |
|
4-6 |
|
manjša |
|
0-3 |
|
Združevanje več znanstvenih disciplin |
4.12 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.13 |
Izvedljivost predloga |
5 |
15 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev |
5.7 |
15 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.19 |
zagotovljena je zelo racionalna poraba |
|
11 – 15 |
|
zagotovljena je realna poraba |
|
6 – 10 |
|
racionalna poraba ni zagotovljena |
|
0 – 5 |
|
II. Postopek ocenjevanja
Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo,
kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.
Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.
III. Razvrstitev prijav po kategorijah in
normativi za izračun dotacije
Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek
se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.
NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih
sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov
(D2), število dni (D3), število tujih vabljenih
predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila
referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
VRSTA STROŠKOV |
EUR |
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5) |
|
do 30 referentov
|
625 |
do 100 referentov
|
1041 |
nad 100 referentov
|
1458 |
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov
v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) |
5 |
Dodatek na referenta (D7) |
14 |
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) |
3 |
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) |
104 |
Dotacija se izračuna na naslednji način:
DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5
- kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
- kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
- kategoriji se procentualni delež računsko določi
- kategoriji ni sofinanciranja
Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi
za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.
Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.
V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj
pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja
še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega
sestanka.
Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih
del leto pred potekom sestanka.
ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja
največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni
predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.
Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj
10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.
Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena
sredstva.
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
I. Elementi ocenjevanja
Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev
iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.
Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.
Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij. Kazalec |
Točke |
Vir |
|
1+4 |
40 |
ARRS-TURAZ-01-20xx |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
1 |
30 |
|
Statusna odličnost |
1.6 |
10 |
|
Nobelova in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje) |
|
10 |
tč. 9 |
druge prestižne nagrade |
|
do 10 |
|
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR |
|
8-10 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000
EUR |
|
5-7 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000
EUR |
|
3-4 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1-2 |
tč. 9 |
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti |
|
3 |
tč. 10 |
redni profesor ali profesor Emeritus |
|
2 |
tč. 11 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini
revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije
pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
4 |
tč. 12 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za
humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična
bibliografska baza |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja
tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni
mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij,
ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska
baza podatkov |
|
1 |
tč. 12 |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
10 |
|
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem
ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad |
|
do 4 |
|
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem
drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca
nad 500.000 EUR |
|
4 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR |
|
3 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR |
|
2 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1 |
tč. 16 |
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15
ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju
po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah |
|
2 |
tč. 17 |
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 18 |
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih
indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze
podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko |
|
2 |
tč. 19 |
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne
prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E) |
|
4 |
|
Izjemni dosežki pri citiranosti |
1.5 |
10 |
|
naveden med citacijskimi klasiki po ISI |
|
4 |
tč. 15 |
število citatov v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 14 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 14 |
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 13 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 13 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
10 |
tč. 22 |
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca |
4.16 |
1 - 5 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
1-3 |
|
sodelovanje vključuje doktorske študente ali
podoktorande |
|
0-2 |
tudi tč. 5 |
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca |
4.15 |
0 – 3 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
0-2 |
|
pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk. |
|
0-1 |
|
Pomen za Slovenijo |
4.17 |
0 - 2 |
|
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja |
|
0-1 |
|
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj |
|
0-1 |
|
*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za
razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali
1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk
pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo
možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.
II. Postopek ocenjevanja
Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo
na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo
posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne
ocene po posameznih elementih (kazalcih).
Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda
ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
III. Trajanje
Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh
mesecev.
IV. Upravičeni stroški
Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev
v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko
Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.
Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih
ur cenovne kategorije A.
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
I. Elementi ocenjevanja
Dostopnost se meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa
in uporabe za vse uporabnike v Republiki Sloveniji. Pogostnost uporabe se meri
s številom izposoj in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov
(seje/iskanja) v preteklem letu. Kontinuiteto naročil se meri glede na dolgotrajnost
naročanja in razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah
podatkov in predpostavlja boljše storitve uporabnikom. Strokovno usposobljenost
osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki
se izkazuje z zahtevnejšimi stopnjami priprave gradiv za uporabnike in k temu
primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja. Kvaliteta in pomen se merita
pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva za posamezno področje
(za SCIE in SSCI, ERIH, ACHI). Če je revija zajeta v več področij, se vzame
uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se opravi
na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje. Pri
oceni za skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev se upoštevata cena in izpeljana
koordinacija nabave.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.
Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Relevantnost podporne dejavnosti |
7 |
21 |
|
Dostopnost |
7.1 |
1 - 8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 6 |
Število raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji: |
|
1-5 |
|
do 100 raziskovalcev |
|
1 |
|
do 200 raziskovalcev |
|
2 |
|
do 500 raziskovalcev |
|
3 |
|
do 1000 raziskovalcev |
|
4 |
|
nad 1000 raziskovalcev |
|
5 |
|
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo: |
|
1-3 |
|
velike univerzitetne knjižnice |
|
3 |
|
velike fakultetne, majhne univerzitetne |
|
2 |
|
ostale knjižnice, odprte za študente |
|
1 |
|
Pogostnost uporabe |
7.2 |
0-8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 7 |
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij |
|
0-5 |
|
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje) |
|
0-3 |
|
Kontinuiteta naročil |
7.3 |
0-5 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 8 |
od 1 do 5 let |
|
1 |
|
od 6 do 10 let |
|
3 |
|
od 11 in več let |
|
5 |
|
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
8 |
1-15 |
|
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in
baz podatkov |
8.7 |
1-15 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 11 |
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije |
|
15 |
|
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije |
|
10 |
|
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A |
|
6 |
|
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B |
|
4 |
|
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH
C |
|
2 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
1-3 |
|
Delež sredstev iz drugih virov: |
4.7 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 10 |
do 5 % letne nabave |
|
1 |
|
6 do 10 % letne nabave |
|
2 |
|
11% in več letne nabave |
|
3 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
6 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
5.7 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 12 |
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje
(koordinacija) |
|
0-3 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 9 |
Izposoja uporabnikom |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja) |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja):
- Uporaba COBISS3 v pravem okolju
|
|
2 |
|
Zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki
z najmanj magisterijem znanosti) |
|
3 |
|
II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno
ovrednotenega seznama prijav
Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih
področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih
publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin
v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-20xx).
Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.
Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so
del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se
jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav. Revije, ki so dostopne v elektronski
obliki v okviru konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga
prednostnih seznamov ocenjenih prijav
Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje
mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni
razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov
projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog
projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju
besedila: neskladne prijave).
Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja
(v nadaljevanju: prijava) je ocena A1, določena na podlagi elementov
v poglavju B te metodologije.
Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk
v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.
II. Projekti v okvirnih programih
Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero
je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala
v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom
prijave projekta v znesku 2.000 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila
kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih
organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1000 EUR
slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija
v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva
tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v
recenzentski oceni dosežejo manj kot 65% največjega možnega števila točk v posameznem
recenzijskem postopku.
III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
A) ERC
Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje
iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga
določa spodnja tabela:
Mednarodni Razpis |
Okvirni obseg in trajanje financiranja na mednarodnem razpisu |
Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje) |
Obseg letnega sofinanciranja (v % od zaprošenega letnega zneska
na mednarodnem razpisu oz. največji možni znesek) in trajanje sofinanciranja
agencije |
ERC Starting Grant |
do 300.000 EUR/leto
(do 5 let) |
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti) |
ERC Consolidator Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
izbran za 2. krog
|
37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta) |
ERC Advanced Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
pozitivno ocenjen v 1. krogu |
25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta) |
|
|
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta) |
Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu,
predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela
upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta
in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil
mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave
članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.
Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA,
presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega
projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.
Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je
določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje
v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo,
s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi
kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim
vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.
B) ERA-NETI, skupne programske iniciative (JPI)
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung,
(FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega
dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh
let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne
kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni
znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek
slovenskega dela.
IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
A) FWF
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung,
(FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega
dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let
(skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije
B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja
avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.
B) FWO
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation
– Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje
slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je
300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt
je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije
B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja
flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.
C) NSF
Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta
na razpisu Materials World Network (MWN), ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija
(NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame
sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor
skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno
v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije
B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt.
Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne
Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega
sklopa projekta.
D) OTKA
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu Madžarske znanstvene raziskovalne fundacije (OTKA)
predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega
dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh
let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne
kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni
znesek sofinanciranja madžarskega dela projekta s strani OTKA mora presegati znesek
slovenskega dela.«.
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
I. Splošno - tipi prijav
Izvajalci raziskovalnih programov na poziv/razpis ARRS posredujejo prijavo, in
sicer za tip prijave:
- »Nadaljevanje obstoječega programa« in »Nova prijava – preoblikovanje« na
prijavni vlogi (Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx) in poročilo o rezultatih
raziskovalnega programa za preteklo obdobje financiranja (Obrazec ARRS RPROG-VP/20xx);
- »Nova prijava« na prijavni vlogi (Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx).
RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnega programa
oz. programov, katerega/ih financiranje se izteče v letu objave poziva/razpisa,
in sicer tako, da iztekajoči se raziskovalni program:
- priključi h kateremu od svojih drugih raziskovalnih programov (združitev
raziskovalnih programov) ali
- razdeli na dva ali več novih raziskovalnih programov (razdružitev raziskovalnega
programa) ali
- preoblikuje na drug način.
V preoblikovanje raziskovalnega programa, katerega financiranje se izteče v letu
objave poziva/razpisa, so lahko vključeni tudi raziskovalni programi, ki se jim
v letu objave javnega poziva/razpisa financiranje v skladu s pogodbo o financiranju
raziskovalnega programa ne izteče. V primeru odobritve tako preoblikovanega raziskovalnega
programa, financiranje raziskovalnega programa, ki se mu financiranje v skladu s
pogodbo o financiranju raziskovalnega programa ne izteče v letu objave poziva/razpisa,
preneha. V primeru zavrnitve tako preoblikovanega raziskovalnega programa, se raziskovalni
program, ki se mu financiranje v letu objave javnega poziva/razpisa ne izteče, financira
v skladu z veljavno pogodbo o financiranju raziskovalnega programa.
II. Ocenjevanje prijav
Strokovno telo za vsako področje izbere najmanj dva recenzenta iz nabora tujih
recenzentov, ki ga pripravi ARRS. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja
dela ocenjevanih raziskovalnih programov.
Recenzenti podajo ocene na ocenjevalnih listih. Recenzenti vse svoje ocene tudi
utemeljijo oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja iz tabele H.
ARRS članom občasnega strokovnega telesa za vsak raziskovalni program, ki se
zaključi v naslednjem letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne
podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za tiste
raziskovalne programe na istem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu,
pa pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.
V primeru novega programa se pri kriterijih raziskovalna uspešnost raziskovalca
oziroma skupine raziskovalcev ter družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev oceni rezultate
predlaganih članov programske skupine prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega
programa.
III. Elementi ocenjevanja
III-A. Kriteriji, kazalci in merila
Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalci in merila) so določeni v Tabeli H.
Tabela H: Ocenjevanje za raziskovalne programe
Elementi ocenjevanja
Kriteriji |
Kriterij
|
Raziskovalni programi
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine |
1 |
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija). |
0 – 5 |
ARRS
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 13
ARRS- RPROG-VP/20xx, tč. 4, 9.1, 9.2 |
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem |
4,5 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja |
3 - 4 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem |
0 – 2,5 |
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
2 |
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno
delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/ strokovnjakov iz podjetij. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 14
ARRS- RPROG-VP/20xx, tč. 2, 3, 5, 6.1, 6.2, 7, 8, 10.1, 10.2, 11,
12
|
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
4,5 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
3- 4 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem , enako velja tudi za rezultate iztekajočega
se raziskovalnega programa |
0 – 2,5 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 18, 19 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
3 - 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 – 2,5 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za
posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno
infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni
razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in
kulturne dediščine...);
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 18 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
3 - 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 – 2,5 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
5.1. Usposobljenost vodje ( vključuje mentorstva in vodenje
raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, vodenje raziskovalnih
programov in projektov ali vodenje razvojnoraziskovalnih skupin na podjetniški
ravni, državni ravni, na ravni Evropske unije ali mednarodni ravni);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta ;
5.4. Primernost sestave tima (inter-disciplinarnost, inter- institucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 12, 18, 22, 23 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
3- 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 – 2,5 |
|
Rezultat dela strokovnega telesa je predlog prednostnega seznama prijav, vključno
s predlogom obdobja trajanja raziskovalnega programa (3 – 6 let ali ukinitev).
III-B. Lestvica za določitev obdobja financiranja
Pri določitvi obdobja financiranja raziskovalnih programov strokovno telo upošteva
enotno lestvico, ki velja za vse vede:
minimum točk |
maksimum točk |
obdobje financiranja |
Razdelitev programov – v skladu s sedmim odstavkom 68. člena pravilnika
o postopkih |
0,00 |
14,00 |
ukinitev - zavrnitev |
nekakovosten program |
14,01 |
16,50 |
3 leta |
manj kakovosten program |
16,51 |
20,75 |
4 leta |
kakovosten program |
20,76 |
22,99 |
5 let |
zelo kakovosten program |
23,00 |
25,00 |
6 let |
vrhunski program |
III-C. Vrednotenje programskih skupin in določitev obsega financiranja
Pri odločanju o financiranju programskih skupin, skladno s 63. in 67. členom
pravilnika o postopkih, ARRS upošteva sredstva za financiranje raziskovalnih programov
v preteklem obdobju, pri čemer se kazalci in merila vrednotijo za obdobje zadnjih
5 let, in sicer:
- dve merili za kriterij raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine
raziskovalcev:
- relativna citiranost glede na svetovno povprečje za področje, v katerem
programska skupina večinoma objavlja,
- količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce.
Za humanistko se uporabita sledeči merili:
- količnik sredstev za raziskovalne projekte,
- količnik sredstev za mlade raziskovalce.
Pri sredstvih za raziskovalne projekte se upošteva sredstva, preračunana
iz ur iz PRU obrazcev projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine
znotraj RO izvajalk posameznega raziskovalnega programa, pri sredstvih za mlade
raziskovalce pa se upošteva sredstva za tiste mlade raziskovalce, katerim je
bil mentor član posamezne programske skupine v okviru RO izvajalk programov.
- tri relevančna merila za kriterij družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti:
- količnik EU sredstev in sredstev mednarodnega sodelovanja,
- količnik sredstev iz gospodarstva,
- količnik sredstev drugih ministrstev.
Upoštevajo se sredstva iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v projekte
izven okvira financiranja ARRS-A3 za člane posamezne programske skupine v okviru
RO izvajalk programov.
- Po vseh merilih, navedenih v tem odstavku, razen za merilo iz prve alineje
točke a, ARRS raziskovalne programe razdeli po ocenah A, B ali C:
- vrednost nad povprečjem,
- vrednost večja kot ½ povprečja in manjša kot povprečje,
- vrednost manjša kot ½ povprečja.
Za merilo iz prve alineje točke a ARRS raziskovalne programe razdeli po ocenah
A, B ali C:
- vrednost nad svetovnim povprečjem,
- vrednost večja kot ½ svetovnega povprečja in manjša kot povprečje,
- vrednost manjša kot ½ svetovnega povprečja.
Količnik sredstev iz posameznega vira (točka b prejšnjega odstavka) oziroma za
posamezni namen (iz točke a prejšnjega odstavka) se izračuna tako, da se sredstva
deli s sredstvi, ki jih je programska skupina dobila za financiranje raziskovalnega
programa v istem obdobju. Obdobje zajema sredstev za izračun je zadnje petletno
obdobje. Če je celotno obdobje financiranja raziskovalnega programa krajše, se upošteva
ustrezno krajše obdobje. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja,
se ga ne vrednoti.
Za razdelitev raziskovalnih programov v skupine A, B ali C, razen pri merilu
relativne citiranosti, se uporabi količnik posamezne vede. Količnik vede se določi
tako, da se sredstva članov programskih skupin iz obravnavanega vira na posamezni
vedi deli s sredstvi za raziskovalne programe na posamezni vedi. Pri izračunu se
upošteva obdobje zadnjih 5 let.
Znanstveni svet agencije v skladu s 63. in 67 členom pravilnika o postopkih določi
financiranje raziskovalnih programov tako, da se vsem raziskovalnim programom, ki
imajo vsaj eno oceno A pri znanstvenih merilih in vsaj eno oceno A pri relevančnih
merilih, do izteka pogodbe poveča financiranje do 50 % pogodbene vrednosti v tekočem
letu, vendar ne več kot toliko, da je s povečanjem dosežen količnik vede za drug
znanstveni kriterij (količnik med vsoto sredstev za raziskovalne projekte in sredstev
za mlade raziskovalce), razen tistim raziskovalnim programom, ki imajo oceno A samo
pri merilu relativne citiranosti, katerim se financiranje poveča do 10 % pogodbene
vrednosti v tekočem letu.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo pri pozivu na podlagi 63. člena pravilnika
o postopkih in pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje financiranja
se izteka (skladno s 67. členom pravilnika o postopkih). V primeru, da razpoložljiva
sredstva ne zadoščajo za celotno možno povečanje, se raziskovalnim programom sredstva
povečajo sorazmerno.
Pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje financiranja se izteka
(67. člen pravilnika o postopkih), se obseg sredstev zmanjša pri raziskovalnih programih,
ki nimajo nobene ocene A. Za take programe se financiranje zmanjša za največ 20%,
vendar ne več kot toliko, da je dosežen količnik vede za drugi znanstveni kriterij
(količnik med vsoto sredstev za raziskovalne projekte in sredstev za mlade raziskovalce).
Ne glede na navedeno v prejšnjem odstavku se letni obseg financiranja
raziskovalnega programa lahko zmanjša največ do minimalnega obsega, določenega v
tretjem in petem odstavku 62. člena pravilnika o postopkih (2,5 FTE za JRZ, 1FTE
v drugih JRO in RO s koncesijo in 170 raziskovalnih ur na izvajalca raziskovalnega
programa).
Za nove raziskovalne programe se obseg sredstev določi tako, da se povprečni
obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih 5 letih
pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade
raziskovalce, množi s količnikom vede, na katerem se program ocenjuje. Med sredstva,
pridobljena na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce se štejejo
sredstva, pridobljena v okviru prijavitelja/predlagatelja in izvajalcev raziskovalnega
programa.
Znanstveni svet agencije pri določitvi obsega financiranja za raziskovalne programe
posamezne JRO ugotovi obseg sproščenih sredstev in na podlagi rezultatov vrednotenja
programskih skupin oblikuje skupno lestvico raziskovalnih programov, pri čemer raziskovalne
programe znotraj JRO razdeli v štiri skupine:
- v prvi skupini so raziskovalni programi, ki jim je mogoče povečati obseg
financiranja (dosežejo vsaj eno oceno A pri znanstvenem in vsaj eno oceno A
pri relevančnem kriteriju),
- v drugi skupini so raziskovalni programi, ki ohranijo nespremenjen obseg
financiranja (imajo vsaj eno oceno A pri znanstvenem ali vsaj eno oceno A pri
relevančnem kriteriju),
- v tretji skupini so raziskovalni programi, ki se jim obseg financiranja
zmanjša (nimajo nobene ocene A pri znanstvenem in relevančnem kriteriju),
- v četrti skupini so novi raziskovalni programi.
V okviru posamezne JRO nato Znanstveni svet agencije raziskovalne programe znotraj
vsake skupine skupne lestvice razporedi po padajočem vrstnem redu po skupni oceni
prijave, določeni v skladu s sedmim odstavkom 68. člena pravilnika o postopkih.
Obseg sproščenih sredstev na posamezni JRO nato Znanstveni svet agencije znotraj
JRO razdeli po sledečem vrstnem redu:
- najprej sredstva dodeli raziskovalnim programom iz prve skupine skupne lestvice,
in sicer v obsegu sproščenih sredstev (ta faza ne vključuje morebitnega povečanja
obsega financiranja raziskovalnih programov tega postopka),
- nato sredstva dodeli raziskovalnim programom iz druge skupine skupne lestvice,
- nato sredstva dodeli raziskovalnim programe iz tretje skupine skupne lestvice,
upoštevajoč izvedeno zmanjšanje obsega sredstev,
- ostanek razpoložljivih sredstev dodeli novim raziskovalnim programom, in
sicer po vrstnem redu doseženega števila točk in v obsegu, določenim z metodologijo,
- ostanek razpoložljivih sredstev pri JRO, ki niso prijavile novega raziskovalnega
programa in pri JRO, ki so prijavile nove raziskovalne programe in sredstva
glede na obseg novih raziskovalnih programov ne zadoščajo za odobritev katerega
od njih, dodeli raziskovalnim programom iz prve skupine skupne lestvice, v skladu
z določili metodologije.
Za RO, ki nimajo statusa JRO (v nadaljevanju: RO s koncesijo), se ob upoštevanju
razpoložljivih sredstev razpisa, sproščenih sredstev na RO s koncesijo in prioritetnih
področij, ki jih za razpis z usmeritvami ali sklepom določi minister, pristojen
za znanost, prijave po posamezni vedi razvrsti po točkah skupne ocene prijave.
IV. Sestava programskih skupin
Pri preverjanju pogojev sestave programskih skupin se upoštevajo dosežki vodje
raziskovalnega programa in raziskovalcev (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci,
ki sodelujejo na raziskovalnem programu, ne štejejo v kvoto pri preverjanju pogojev).
Programska skupina mora izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev, kar velja
za vse vede:
- prvi pogoj: dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega
programa) mora izpolnjevati pogoj A' ≥25 ali A'' > 0
ali
- drugi pogoj: tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega
programa) mora izpolnjevati pogoj A1/2 ≥ 25.
Pri izračunu ustreznega deleža raziskovalcev (dve tretjini oz. tri četrtine),
se število raziskovalcev zaokroži navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko
skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj
iz prejšnjega odstavka je izpolnjen, če 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj).
Izpolnjevanje pogoja sestave programske skupine ARRS preveri:
ob podpisu pogodbe za novo obdobje financiranja raziskovalnega programa, pri
čemer se upošteva sestava programske skupine, navedena v prijavi;
ob ocenjevanju letnih poročil za preteklo leto financiranja (na sejah znanstveno-raziskovalnih
svetov).
Ob ocenjevanju zaključnih poročil se pogoj sestave programskih skupin ne preverja.
I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI
I. Splošno
ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega
poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta
kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski
porabi sredstev po pogodbah.
II. Obrazci
JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor
ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:
- vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem
letu,
- letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče
leto ter
- letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega
in finančni načrt tekočega leta.
III. Postopek obravnave
- Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava
Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju:
ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v
RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni
materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen
oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
- Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti
strokovna komisija ARRS pripravi pregled:
- finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov
amortizacije IP ter
- potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne
dejavnosti v tekočem letu ter
- oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne
raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto
- ZSA obravnava predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne
raziskovalne organizacije za tekoče leto in s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja
upravičenih stroškov IP za posamezne RO v tekočem letu. Odločitev ZSA temelji
na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
- ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih
stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja
več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega
postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno
obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu.
- Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot
temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:
- RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno
komisijo (v nadaljevanju: komisija);
- Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne
dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče
leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za
sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
- na temelju predloga strokovne komisije vodja IP v soglasju
z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med
OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
- posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem
postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje
OE.
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI
I. Elementi ocenjevanja
Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Izvedljivost predloga |
5 |
10 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4 |
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih
enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna
licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa |
|
|
|
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih
elementov, odstopanja so minimalna |
|
5 |
|
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne
tudi pomanjkljivosti |
|
3 - 4 |
|
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti
so velike |
|
0 - 2 |
|
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. |
5.9 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3 |
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti |
|
5 |
|
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti |
|
0-4 |
|
K. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH
VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ
Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij je kot
priloga sestavni del te metodologije.
Priloga:
- Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij:
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014
vsebuje naslednjo končno določbo:
"K. Veljavnost metodologije
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne
02.02.2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"
"2.
Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav začne veljati naslednji dan po objavi
na spletni strani ARRS."
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-18,
z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"
Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-19,
z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"
Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-21 z
dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:
"2.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-24
z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:
"2.
Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS.")
Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-26
z dne 4. 3. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:
"2.
Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-27,
z dne 4. 3. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:
"3.
Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-29,
z dne 29. 9. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:
"3.
Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji
dan po objavi na spletni strani ARRS."
|