ARIS - Zakoni, predpisi, normativni akti - Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2011 (razpisi v letu 2010)

Cilj te metodologije je določiti ocenjevalne postopke z namenom zagotavljanja (so)financiranja čim bolj kakovostnih raziskovalnih rezultatov v obliki (so)financiranja raziskovalnih projektov, izbora mentorjev mladim raziskovalcem, (so)financiranja izdaje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij, raziskovalne opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, (so)financiranja nabave tuje znanstvene literature in baz podatkov ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost).

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2011 (razpisi v letu 2010) (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah splošnih pravnih aktov (v nadaljevanju: pravilniki ARRS), ki opredeljujejo evalvacijske pogoje, kriterije, kazalce za ocenjevanje ter pristojna telesa, ki izvajajo evalvacijske postopke.

Metodologija podrobno opredeljuje kriterije in kazalce ocenjevanja ter določa merila in postopek ocenjevanja prijav.

V postopku ocenjevanja kot ocenjevalna telesa sodelujejo občasna strokovna telesa, komisije in recenzenti, ki jih opredeljuje Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006.

Recenzente imenuje občasno strokovno telo, in sicer za izvedbo ocenjevalnega postopka v okviru javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: javni razpis).

Naloga recenzentov je izdelava ocene B za posamično prijavo, prispelo na javni razpis, skladno s to metodologijo. Recenzenti ocenijo prijave na podlagi sprejetih elementov ocenjevanja. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) pripravi navodila recenzentom v slovenščini in angleščini.

Rezultat dela občasnega strokovnega telesa oz. komisije v okviru ocenjevalnega postopka je izdelava predloga prednostnega seznama mentorjev oziroma prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev. Naloga članov občasnega strokovnega telesa je tudi pregled ocen recenzentov v smislu nedoslednosti ocen in utemeljitev, glede na določila metodologije.

Znanstveni svet ARRS (v nadaljevanju ZSA) lahko na prednostni seznam prijav dodatno uvrsti manjše število vlog v primeru, če pri obravnavi prednostnega seznama oceni, da so bili pri nekaterih vlogah posamezni elementi ocene Ai in/ali ocene Bi (i=1, 2, 3) premalo upoštevani. To svojo odločitev mora ZSA pisno utemeljiti.

Napoved pogoja za vodje temeljnih in aplikativnih projektov za razpise v letu 2011:

Na prijavi za temeljne in aplikativne projekte kot vodje lahko nastopajo samo raziskovalci, ki so se v preteklih petih letih prijavili kot koordinator, vodja, vodja delovnega paketa ali sodelujoči partner na vsaj en evropski projekt (okvirni programi, ERC, ESF, NORFACE, Intereg,…). Če na razpisu niso bili uspešni, prijavni vlogi priložijo recenzijo, ki so jo dobili na prijavi na evropski projekt. Vodja projekta bo izpolnjeval pogoj tudi, če je v preteklih petih letih pridobil kot koordinator, vodja, vodja delovnega paketa ali sodelujoči partner kak drug mednarodni projekt izven razpisov ARRS (npr NIH, NSF,..).

Napoved korigiranega izračuna za A v letu 2011:

Vpeljava vzpodbude za objavo v najboljših revijah bo uvedena za prehod iz kvantitete v čim večjo kvaliteto objav: Oceni A se prišteje A"/A₁ + A`/A_1.

B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA PREDNOSTNIH SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV

Vsaka vloga, prispela na javni razpis v skladu s pravili, se oceni. Ocena lahko sestoji iz kvantitativne ocene (ocena A) in iz ocene recenzentov (ocena B), lahko pa sestoji samo iz ocene A ali samo iz ocene B. Vsaka ocena (A ali B) je sestavljena iz več elementov ocenjevanja (A₁, A₂,... ali B₁, B₂). Elemente ocenjevanja in merila zanje določa ta metodologija. Kvantitativno oceno za posamezni element ocenjevanja pridobi in izračuna ARRS.

Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja, ki mora vsebovati najpomembnejše argumente za oblikovanje ocene.

Prijavitelj lahko v prijavni vlogi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

Posamezno vlogo po vedah ocenita najmanj dva recenzenta. Po pridobljenih ocenah recenzentov pooblaščena oseba ARRS izračuna povprečno oceno, ki se uporabi pri končnem izračunu. Če se oceni med seboj bistveno razlikujeta, lahko strokovno telo (panel) na osnovi presoje vloge in ocen izbere tudi boljšo ali slabšo oceno. Tako odločitev mora pisno utemeljiti.

Na podlagi ocen, razvrščenih po posameznih vedah, strokovno telo pripravi vrstni red vlog po vedah, glede na doseženo število točk, oziroma po področjih, če tako določa ta metodologija. Strokovno telo za vsako vedo posebej določi razpon točk za posamezno kategorijo, ki je podlaga za razvrščanje vlog po kategorijah glede na doseženo oceno..

Strokovno telo nato razdeli vloge po kategorijah (podoktorski, temeljni, aplikativni). Rezultat dela strokovnega telesa je sprejem predloga finančno ovrednotenega predloga prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku.

V postopku ocenjevanja poljudnoznanstvenih publikacij in znanstvenih sestankov je minimalna dotacija 750 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 750 EUR, prijava pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava sofinancirala s 750 EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso presežena.

ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.

C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST IN ZA USPEŠNOST RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA ARRS

Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo trije elementi ocenjevanja, od katerih dva merita raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti in normirano število čistih citatov (oceni A₁ in A₂), tretji element (ocena A₃) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃ se določi na podlagi meril, in sicer:

A₁ - SICRIS (COBISS) točke (upoštevane točke) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje (2005 - do datuma zaključka javnega razpisa v letu 2010).

Ocena: 0 - 5
Vir: SICRIS (COBISS)

A₂ - Normirano število čistih citatov v obdobju zadnjih 10 let (2000 - do datuma zaključka javnega razpisa v letu 2010) iz sistema SICRIS (Web of Science - WoS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski zapis. Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni vlogi.

Citati so normirani tako, da je število citatov objavljenega dela deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) ISI področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.

Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirata SSCI in A&HCI, zaradi manjšega števila soavtorjev, dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem 2 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih avtorjev v SSCI pa 2).

Ocena: 0 - 10
Vir: SICRIS (Web of Science)

A₃ - Sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje (2005 – 2009). Sredstva se normirajo glede na izvor:

Faktor 1: evropski projekti - EU, drugi mednarodni projekti - MED in projekti za gospodarstvo - GOSP;

Faktor 0,5: projekti za ostala ministrstva - MIN in drugo - DRUGO).

Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva drugačen normalizacijski faktor, kot pri drugih prijaviteljih (za faktor 1,5 ugodnejše). Na ta način se ovrednoti predvsem pedagoško delo.

Ocena: 0 - 5
Vir: obrazec ARRS-PROG-Vpetost-2010.

Vodje projektov za sredstva drugih uporabnikov v obrazcu: ARRS-PROG-Vpetost-2010 opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta.

Kot kazalca nadpovprečne znanstvene uspešnosti se v ocenjevalnem postopku upoštevata tudi kazalca A'' (izjemni dosežki) in A ' (zelo kvalitetni dosežki), pri čemer imata kazalca sledeče pomene:

A": SICRIS točke (v obdobju od 2005 do datuma zaključka razpisa v letu 2010), ki slede iz naslednjih postavk:

objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko
članek v prvi ali drugi reviji SCI področja;
članek v reviji, ki ima IF 3 krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cc. zgornjih 5%)
dokumentiran dosežek prenosa v gospodarstvo (2E: mednarodni patent, sorta in pasma)
članek v zgornji polovici revij SSCI in A kategoriji ERIH oziroma A&HCI

A': SICRIS točke (v obdobju od 2005 do datuma zaključka razpisa v letu 2010), ki slede iz naslednjih postavk:

članek v zgornji četrtini revij SCI področja
članek v revijah SSCI A in B kategoriji ERIH oziroma A&HCI
dokumentiran dosežek prenosa v gospodarstvo (2E: mednarodni patent, sorta in pasma)
objava monografije oziroma poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija, izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko

Oceno za A₂ se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 10.

Oceno za A₃ se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 5.

Raziskovalci, ki imajo vrednost A_1,2,3 večjo od mejne vrednosti, dobijo maksimalno oceno. Mejne vrednosti A₁^mejna, A₂^mejna in A₃^mejna so določene tako, da so blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

Mejne vrednosti za leto 2010 so:

A₁^mejna = 1500

A₂^mejna = 600

A₃^mejna = 10 FTE cenovne kategorije C programa v letu 2009

Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno vedo pridobi in izračuna ARRS. ARRS bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi SICRIS (COBISS) na dan zaključka javnega razpisa. V primeru daljše odsotnosti raziskovalca (Če raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija za vodjo projekta namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Prav tako se upoštevano obdobje podaljša za čas dejansko izrabljenega starševskega dopusta in dokumentirane bolniške odsotnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela.) se za A₁ upošteva ustrezno daljše časovno obdobje.

Podatke za izračun ocene A₃ bo ARRS pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin decembra 2009. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-2010 in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob razpisu.

Če v razpisu ni drugače določeno, bo ARRS raziskovalce ocenjevala v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavni vlogi.

Ocena A, povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov v pravilnikih o:

raziskovalnih nazivih
delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti
mednarodnem sodelovanju

je za vse vede: A₁+A₂+A₃=1.

Č. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

Kvantitativne ocene A₁, A₂ in A₃se določi na podlagi meril, ki so določena v C. poglavju te metodologije.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-2010-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).

Raziskovalci, ki imajo vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5 (razen za A₂, kjer dobe oceno 10). To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 prijavne vloge - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.

ZSA določi mejno vrednost vsote A₁+A₂+A₃ , ki jo morajo imeti vodje projektov ob prijavi za vsako vedo posebej – vrednosti za leto 2010 so:

Večji temeljni projekt:

A₁+A₂+A₃ = 11 naravoslovje in tehnika

A₁+A₂+A₃ = 10 medicina in biotehnika

A₁+A₂+A₃ = 6 družboslovje

A₁+A₂+A₃ = 5 humanistika

Temeljni projekt in večji aplikativni projekt

A₁+A₂+A₃=5,0 naravoslovje

A₁+A₂+A₃=5,0 tehnika

A₁+A₂+A₃=2,5 medicina, farmacija in geologija

A₁+A₂+A₃=3,5 biotehnika in biologija

A₁+A₂+A₃=2,0 družboslovje in klinična medicina

A₁+A₂+A₃=2,5 humanistika

A₁+A₂+A₃=4,0 interdisciplinarno

Aplikativni projekt (tudi za temeljni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 7 let)

A₁+A₂+A₃=3,0 naravoslovje

A₁+A₂+A₃=3,0 tehnika

A₁+A₂+A₃=1,5 medicina, farmacija in geologija

A₁+A₂+A₃=2,5 biotehnika in biologija

A₁+A₂+A₃=1,5 družboslovje

A₁+A₂+A₃=2,0 humanistika

A₁+A₂+A₃=3,0 interdisciplinarno

Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 7 let

A₁+A₂+A₃=2,5 naravoslovje

A₁+A₂+A₃=2,5 tehnika

A₁+A₂+A₃=1,0 medicina, farmacija in geologija

A₁+A₂+A₃=2,0 biotehnika in biologija

A₁+A₂+A₃=1,0 družboslovje

A₁+A₂+A₃=1,5 humanistika

A₁+A₂+A₃=2,5 interdisciplinarno

Ena tretjina članov projektnih skupin za temeljne in aplikativne projekte za vse vede mora izpolnjevati pogoj: A₁+A₂+A₃=1.

Vodje projektov (temeljni, aplikativni) se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A₁+A₂+A₃, če kažejo svojo izjemnost z dosežki znotraj A" (A">0).

V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta. Na razpis se lahko prijavijo le tisti raziskovalci, ki so na dan zaključka razpisa vodje največ dveh raziskovalnih projektov (CRP se ne upošteva). Raziskovalec, ki je že nastopal kot vodja enega podoktorskega projekta, ne more več prijaviti podoktorskega raziskovalnega projekta.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij: po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem letu zaključijo. (format Excel, 35KB)

II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja za I. fazo

V 12. točki prijavne vloge - I. faza - lahko prijavitelj navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov upoštevati, da lahko izjemne družbeno-ekonomsko in kulturno relevantne dosežke (ocena B₃) v posamezni vedi ocenjujejo le naslednji recenzenti:

v naravoslovju, tehniki in biotehniki - recenzenti, ki delajo v gospodarstvu
v družboslovju - recenzenti s strani strokovnih uporabnikov
v medicini - recenzenti, ki so medicinski strokovnjaki
v humanistiki - recenzenti iz raziskovalne sfere oziroma strokovnjaki iz humanistike
za interdisciplinarno področje so recenzenti vezani na vsebino prijave.

Za vse vede, razen tehnike in družboslovja, mora imeti strokovni recenzent doktorat znanosti.

V posameznih, posebej utemeljenih primerih, lahko strokovno telo imenuje recenzenta iz raziskovalne ali izobraževalne sfere.

Pri imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost ocenjevalcev iz posameznih znanstvenih disciplin glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-2010-I. Vsako prijavo ocenjuje najmanj en tuji recenzent (B1, B2) in en domači recenzent (B2, B3).

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalna lista.

obrazec: ARRS-RPROJ-OL-DOMAČ-…/2010) in
obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/2010),

ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5 -20 prijav. Prijave v posameznih skupinah so si blizu glede na vsebino predloga projekta (področja oziroma več manjših področij skupaj).

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.

III. Ocena recenzentov za I. fazo

Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz treh posamičnih ocen (B₁₊B₂₊B₃) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ 25:

B = B₁₊B₂₊B₃

B₂=Ba2 + Bb2 + Bc2

Pri oceni B₂ se upošteva povprečna ocena recenzentov.

V humanistiki recenzent pri oceni B₃ upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.

V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti vodje projektne skupine (Ocene: A₁, razmerji A"/A₁ in A'/A₁, A₂ in A₃)

Tabela Č: Raziskovalni projekti (ocene B₁, B₂(Ba2 + Bb2 + Bc2) , B₃ za I. in II. fazo ocenjevanja).

Če v tabeli ni določeno drugače se:

v I. fazi ocenjuje vodja projekta
v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec

Ocene recenzentov: ocene za posamezne faze ocenjevanja

Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kriterijev.

Ocena B1: izpolnjenih mora biti čim več kriterijev, za humanistiko se upošteva samo opis v potemnenjem tisku. Pri podoktorskih projektih so lahko izjemni dosežki z drugih področij, kot je tema projekta."

Elementi ocenjevanja	ocena B	Temeljni in aplikativni projekti	Točke	Podoktorski projekti	Točke	Vir
Ocena izjemnih raziskovalnih dosežkov vodje projekta (ocenjuje tuj recenzent)	ocena B1		0 – 5		0 – 5	ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-I, tč. 15, dodatno tudi točka 16. ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 8
		v svetovnem vrhu /pri humanistiki vitalnega pomena za Slovenijo	4 - 5	v svetovnem vrhu/ pri humanistiki vitalnega pomena za Slovenijo	4 - 5
		izjemno odkritjeizkazana izjemnost po kriterijih A'' (več objav)		izjemno odkritjeizkazuje izjemnost po kriterijih A'' (ena objava)
		ima izjemno število citatov		izkazuje izjemnost po kriteriju A' (več objav)
		je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije		je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike
		je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah v tujini		ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela
		ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih)		je bil gostujoči raziskovalec v tujini po zagovoru doktorata
		ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je bil vabljeni urednik pri tujih revijah
		v stiku s svetovnim vrhom / pri humanistiki nacionalno visoko pomembni	3 - 4	v stiku s svetovnim vrhom / pri humanistiki nacionalno visoko pomembni	3 - 4
		izkazana odličnost po kriteriju A' (več objav)		izkazana odličnost po kriterijih A' (vsaj ena objava)
		ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah		več objav v reviji z IF
		je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc		nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav
		ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti); članstvo v internacionalnih delovnih telesih		prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike
		mednarodno pomembni/ nacionalno pomembni za humanistiko	2 - 3	mednarodno pomembni/ nacionalno pomembni za humanistiko	2 - 3
		izkazana izjemnost po kriterijih A' (vsaj ena objava)		objava v reviji z IF
		več objav v revijah z IF		povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav
		več objav v revijah, indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje)		objava v revijah, indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje)
		ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah
		ima izkazano uspešno vodenje projektov
		ima povprečno število citatov
		povprečni/manj pomembni	1 -2	povprečni/manj pomembni	1 -2
		objava v revijah, indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje)		objava v reviji z IF
		objava v revijah z IF		objava v revijah, indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje
		ima citate
		niso doseženi osnovni standardi	0-1	niso doseženi osnovni standardi	0-1
		vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah, indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje		enako kot za temeljne
Ocena vsebine predloga projekta (ocenjujeta domači in tuji recenzent)	ocena B2=Ba2+ Bb2+Bc2		0 – 15		0 – 15	ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-I, tč. 19. ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 (17.1, 17.2, 17.3)
Raziskovalno-razvojna kakovost projekta (visoka, aktualna, nizka) Elementi ocenjevanja: - Znanstvena pomembnost teme, - Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki), - Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev, - Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov, - Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.	Ba2		0 - 5		0 - 5
Prva faza projektnega ocenjevanja		Vrhunski projekt	4 - 5	Vrhunski projekt	4 - 5
		Kvaliteten projekt	2 - 4	Kvaliteten projekt	2 - 4
		manj kvaliteten projekt	0 - 2	manj kvaliteten projekt	0 - 2
Druga faza projektnega ocenjevanja		vrhunski projekt	4 - 5	vrhunski projekt	4 - 5
		raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa, uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedle do novih odkritij ali
		raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte ali
		raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti ali novih praks na področju uporabe
		kvaliteten projekt	3 - 4	kvaliteten projekt	3 - 4
		raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem merilu ali
		raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov ali
		raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini
		povprečen projekt	2 - 3	povprečen projekt	2 - 3
		raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo privedle do koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj področja ali
		raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih ali
		raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega vpliva na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji
		manj kvaliteten projekt	1 - 2	manj kvaliteten projekt	1 - 2
		uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji vpliv na svojem področju ali
		raziskave, ki so pomembne na domačem področju ali
		raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje novih praks
		manj kvaliteten projekt	0 - 1	manj kvaliteten projekt	0 - 1
		raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji, zahtevanimi pri točkah zgoraj.
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov predloga projekta: dobro definirani, niso razvidni, niso dosegljiviElementi ocenjevanja: - Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...), - Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....), - Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke, - Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami, - Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov, - Možno sofinanciranje projekta (aplikativni projekti), - Skladnost vsebine predloga projekta z razpisanimi temami.	Bb2		0 – 5
Prva faza ocenjevanja		Vrhunski projekt	4 - 5	Vrhunski projekt	4 - 5
		Kvaliteten projekt	2 - 4	Kvaliteten projekt	2 - 4
		manj kvaliteten projekt	0 - 2	manj kvaliteten projekt	0 - 2
Druga faza ocenjevanja		vrhunski projekt	4 - 5	vrhunski projekt	4 - 5
		projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju v mednarodnem merilu
		kvaliteten projekt	3 - 4	kvaliteten projekt	3 - 4
		iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten vpliv v mednarodnem merilu
		povprečen projekt	2 - 3	povprečen projekt	2 - 3
		čeprav je projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti
		manj kvaliteten projekt	1 - 2	manj kvaliteten projekt1	1 - 2
		pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti
		manj kvaliteten projekt	0 - 1	manj kvaliteten projekt	0 - 1
		iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem ali mednarodnem merilu
		manj kvaliteten projekt	0	manj kvaliteten projekt	0
		iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih raziskav
organiziranost in izvedljivost predloga projekta: cilji so realno postavljeni, niso realno postavljeni, niso dosegljivi	Bc2		0 - 5		0 - 5
Elementi ocenjevanja
- Primernost vodenja in upravljanja projekta,
- Primernost načrta dela,
- Predlagana izvedljivost, obseg in trajanje projekta,
- Primernost sestave tima (inter-disciplinarnost, inter- institucionalnost),
- Razpoložljivost opreme in prostorov,
- Vpetost v programe in druge projekte.		Vrhunski projekt	4 - 5	Vrhunski projekt	4 - 5
		Kvaliteten projekt	2 - 4	Kvaliteten projekt	2 - 4
		manj kvaliteten projekt	0 - 2	manj kvaliteten projekt	0 - 2
1. Skladnost predlaganega obsega raziskav s predvidenimi finančnimi sredstvi			0 – 1		0 – 2	ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 4 in 5.
Druga faza ocenjevanja		predlog obsega raziskav je realno usklajen s predvidenimi sredstvi	1	predlog obsega raziskav je realno usklajen s predvidenimi sredstvi	2
		v predlogu projekta so opazna neskladja med obsegom sredstev in predlaganim obsegom raziskav	0,5	v predlogu projekta so opazna neskladja med obsegom sredstev in predlaganim obsegom raziskav	1
		zastavljen koncept projekta je finančno nerealen	0	zastavljen koncept projekta je finančno nerealen	0
2. Uspešno zaključena nosilstva raziskovalnih projektov ali programov vodje projektnega predloga			0 – 1			ARRS- ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 9.2
Druga faza ocenjevanja		vodja projekta ima izkazano sposobnost vodenja raziskovalnega projekta ali uspešno zaključeno mentorstvo MR	1
		vodja projekta ima izkazano sposobnost vodenja skupine ali laboratorija, vendar še ni bil vodja projekta ali mentor MR	0,5
		vodja ima več neuspešno zaključenih projektov ali mentorstev	0
3. Kvaliteta in izkušnje članov projektne skupine			0 – 1			ARRS-ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 9.2in SICRISS, COBISS
Druga faza ocenjevanja		skupina je kvalitetna, v primernem obsegu in kompetentna za izvedbo raziskav, kar izkazuje z bibliografskimi podatki in uspešno zaključenimi projekti ali mentorstvi	1
		skupina je heterogena po kvaliteti, znanja članov skupine niso koherentna za doseganje ciljev projekta	0,5
		projektna skupina ne izkazuje kritične koncentracije znanja, potrebnega za izvedbo projekta	0
4. Razpoložljivost in kvaliteta raziskovalne opreme			0 – 1		0 - 2	ARRS-ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 15
Druga faza ocenjevanja		raziskovalna skupina ima vso opremo, ali ima izkazan dostop do vse opreme, ki je potrebna za izvedbo projekta	1	raziskovalec ima izkazan dostop do vse opreme, ki je potrebna za izvedbo projekta	1 - 2
Druga faza ocenjevanja		raziskovalna skupina nima vse opreme, ki je potrebna za izvedbo raziskav in nima izkazanega dostopa do take opreme	0	raziskovalec nima vse opreme, ki je potrebna za izvedbo raziskav in nima izkazanega dostopa do take opreme	0
5. Splošna usklajenost vodje, projektne skupine, sredstev in opreme			0 – 1		0 - 1	ARRS-ZV-JR-Prijava-2010-II, tč. 4, 5, 9.2, 15
Druga faza ocenjevanja		raziskovalna skupina in vodja projekta izkazujeta primerno skladnost, na voljo je vsa oprema, sredstva so primerna	1	raziskovalec izkazuje primerno skladnost, na voljo je vsa oprema, sredstva so primerna	1
		opazne so pomanjkljivosti v skladnosti posameznih elementov ocenjevanja	0,5	opazne so pomanjkljivosti v skladnosti posameznih elementov ocenjevanja	0,5
		predlog projekta ne izkazuje usklajenosti vodje, skupine, sredstev in opreme	0	predlog projekta ne izkazuje usklajenost raziskovalca, sredstev in opreme	0
ocena za izjemne družbeno-ekonomsko in kulturno relevantne dosežke vodje projekta – Kakovost in kompetentnost izvajalcev (ocenjuje domač recenzent). Pri podoktorskih projektih so lahko izjemni dosežki z drugih področij, kot je tema projekta.	B3		0 - 5		0 - 5
Prva faza projektnega ocenjevanja		izjemno relevantni dosežki vodje	4 - 5	izjemno relevantni dosežki	4 - 5
		relevantni dosežki vodje	2 - 4	relevantni dosežki	2 - 4
		manj relevantni dosežki vodje	0 - 2	manj relevantni dosežki	0 - 2
Druga faza ocenjevanja		izjemno relevantni dosežki skupine	4-5	izjemno relevantni dosežki	4-5
		visoko relevantni dosežki skupine	3-4	visoko relevantni dosežki	3-4
		relevantni dosežki skupine	2-3	relevantni dosežki	2-3
		manj relevantni dosežki skupine	1-2	manj relevantni dosežki	1-2
		nerelavantni dosežki skupine	0-1	nerelavantni dosežki	0-1

IV. Razvrstitev prijavnih vlog ter predlog sklepa o uvrstitvi raziskovalnih projektov na podlagi kratke prijave - I. faza izbora

A. Predizbor

ZSA na podlagi analize petletne produkcije slovenskih raziskovalcev po raziskovalnih področjih (pri fiziki se posebej upošteva podpodročje fizika delcev) in upoštevaje razpoložljiva sredstva za raziskovalna področja, določi raziskovalce, ki se lahko avtomatično uvrstijo v drugi krog ocenjevanja. Ti raziskovalci so o možnosti avtomatične uvrstitve v drugi krog ocenjevanja projektov obveščeni ob objavi razpisa in v primeru, da se prijavijo na razpis, v prijavni vlogi za prvo fazo napišejo le naslov projekta in izpolnijo administrativne podatke. Če prijave ne oddajo do zaključka razpisa, se ne morejo uvrstiti v ll. fazo ocenjevanja. ZSA izbere raziskovalce na podlagi uvrstitve po vrstnem redu po skupni oceni A₁+A₂+A₃ na seznamu znotraj področja. Vsi izbrani raziskovalci morajo imeti točke v kategoriji A' in morajo imeti skupno število točk A₁+A₂+A₃ najmanj tako, kot je pogoj za prijavo temeljnega projekta. Število tako izbranih raziskovalcev je približno 50% skupno uvrščenih v drugo fazo. Predizbora ni pri interdisciplinarnih raziskavah in pri podoktorskih projektih.

B. Izbor na razpisu

V razpisu se določi, katere tipe projektov se lahko prijavi na razpis.

V prijavni vlogi - I. faza prijavitelji navedejo, če kandidirajo za temeljni ali aplikativni projekt oziroma za:

podoktorski projekt za gospodarstvo
podoktorski projekt (temeljni ali aplikativni)
manjši projekt (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ 10% za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju)
večji projekt (200.000 EUR);

Opis vsebine projekta v prvi fazi obsega 2 strani.

Večji projekti so lahko:

aplikativni, ki morajo obvezno vključevati:

najmanj tri po tipu (glede na status) različne slovenske raziskovalne organizacije (raziskovalni zavod, univerzo in gospodarsko družbo),

tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti) in

morajo izkazovati sofinanciranje.

temeljni, ki morajo obvezno vključevati:

najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski raziskovalni organizaciji (raziskovalni zavod ali univerzo ali gospodarsko družbo),

tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti).

Vsak projekt (100.000 in 200.000 EUR) mora obvezno vključevati prijavitelja in vsaj še eno ali več sodelujočih raziskovalnih organizacij, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. V primeru, da je projekt odobren v vrednosti 50.000 EUR, lahko prijavitelj izloči ali zmanjša delež izvajanja sodelujočih raziskovalnih organizacij, kar mora navesti že ob prijavi (z navedbo deleža sodelujočih raziskovalnih organizacij).

Panel sestavlja občasno strokovno telo in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko, kot članov strokovnega telesa. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega znanstvenega sveta vede, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

Na podlagi ocen kratkih prijav (prijavna vloga - I. faza) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za področje interdisciplinarnosti z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število potekajočih projektov). Če vsebina projekta ne sodi v prijavljeno vedo, strokovno telo lahko prijavljeni projekt prerazporedi v ustrezno vedo.

Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih kategorij. Panelisti posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov v elementu B2 bistveno razlikujeta in se odloči, ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta, ali je ustreznejša višja ali nižja ocena.

Panel razvrsti projekte v dve kategoriji:

Kategorija A:

Projekti, razvrščeni znotraj področja po padajočih ocenah B = B₁ + B₂ + B₃

Podoktorski projekti, pri katerih predlagatelj prijavlja projekt na drugi raziskovalni organizaciji, kot je trenutno zaposlen.

V kategorijo A se uvrsti približno enako število projektov, kot v predizboru.

Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje.

Kategorija B:

Projekti, uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se uvrstijo vsi projekti, ki imajo oceno B = B₁ + B₂ + B₃ nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

ZSA obravnava seznam projektov panela in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela.

V. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da v roku treh tednov na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-2010-II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza) oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta.

Prijave ocenjujeta dva tuja recenzenta. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena obeh recenzentov.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov, vsaj 50% projektov s področja tehnike mora biti aplikativnih, vsaj 25% projektov v drugih vedah mora biti aplikativnih.

Ocena recenzentov

Ocena recenzenta BPRO je sestavljena iz enakih elementov, kot v prvem delu, le da je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:

BPRO = B1+ Ba2 + Bb2 + Bc2 +B3

Ocena projekta BPRO je sestavljena kot povprečna ocena dveh recenzentov.

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli Č .

Postopek II. faze izbora prijav

Recenzentu se posreduje prijavna vloga s celotno razpisno dokumentacijo in z ocenami iz I. faze izbora projektov. Ocene iz I. faze izbora so recenzentom v pomoč pri oblikovanju recenzentske ocene. Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge - II . faza.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (Obrazec: ARRS- projekti/II. faza-OC-02/2010), ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar.

Strokovne službe ARRS posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem, ki lahko podajo svoje mnenje na ocene recenzentov. Panel je sestavljen iz članov občasnega strokovnega telesa in tujih recenzentov, ki jih je več kot članov občasnega strokovnega telesa (med cc. dvajset in trideset) in pokrivajo večino raziskovalnih področij. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik znanstvenega sveta vede, ki ga izmed sebe določijo člani sveta.

Panel obravnava utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oz. komentarje recenzentov. Pri obravnavi predlogov projektov bodo člani panela dobili na vpogled tudi zaključne ocene projektov, ki so jih vodje obravnavanih projektov zaključili v zadnjih treh letih.

Minimalno povprečje obeh ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je B1+ Ba2 + Bb2 + Bc2 +B3 = 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih kategorij. Panelisti posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta in se odloči, ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta, ali je ustreznejša višja ali nižja ocena.

Glede na predvidena sredstva razpisa panel predlaga projekte, ki naj se financirajo v večjem oziroma manjšem obsegu .

Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen.

Predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej, po področjih znotraj vede in sicer ločeno za večje in za manjše projekte ter za podoktorske projekte.

ZSA obravnava seznam projektov, pri čemer upošteva razvrstitev panela, hkrati pa lahko delno spremeni predlog panela (lahko dodatno uvrsti do 5% projektov, pri čemer ne spreminja vrstnega reda panela) in razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril. Pri večjih projektih ZSA določi minimalno oceno za izbor. ZSA pri končni odločitvi poleg ranga po področjih upošteva razpoložljive kapacitete področij.

D. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I. Elementi ocenjevanja

Kandidat za mentorja kandidira znotraj primarnega področja raziskovalnega programa, v katerem sodeluje. Če ni član programske skupine, kandidira znotraj raziskovalnega področja, ki je navedeno v evidenci raziskovalcev ARRS. Če želi kandidirati na drugem raziskovalnem področju, se to navede v posebni točki prijavne vloge. Raziskovalni dosežki kandidata za mentorja in program dela mladega raziskovalca morajo biti s področja, v katerem kandidira. Strokovno telo lahko prijave, pri katerih se področje raziskav kandidata za mentorja in kandidatura ne skladata, ustrezno prerazporedi.

ZSA je določil mejno vrednost vsote A1+A2+A3 , ki jo mora imeti kandidat za mentorja ob prijavi za vsako vedo posebej – vrednosti so enake kot za vodjo aplikativnega projekta in so za leto 2010:

A1+A2+A3=3,0 naravoslovje

A1+A2+A3=3,0 tehnika

A1+A2+A3=1,5 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A3=2,5 biotehnika in biologija

A1+A2+A3=1,5 družboslovje

A1+A2+A3=2,0 humanistika

A1+A2+A3=3,0 interdisciplinarno

Za vse kandidate za mentorja mora biti A1+A2 vsaj 1.

ARRS izračuna ocene prijavljenih kandidatov (A1+A2+A3).

II. Izbor mentorjev

Strokovno telo ločeno za vsako vedo oblikuje na podlagi doseženih točk predlog izbora prijav za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev po naslednji shemi:

Najprej se izbere kandidate za mlajše mentorje (pod 45 let, 25 % po vedah):

Programska skupina (oz. raziskovalna skupina, če kandidat za mentorja ni član programske skupine) je upravičena do največ enega mlajšega mentorja. Ta pogoj se preveri v vseh vedah in se v primeru dveh kandidatov za mentorje iste programske skupine (kjer je ni, raziskovalne skupine) upošteva tistega z več točkami.

Nato se razdeli 65% mentorjev po ocenah znotraj vede (kandidirajo vsi preostali kandidati).

Delitev poteka znotraj znanstvene vede po programskih skupinah (kjer jih ni, pa po raziskovalnih skupinah).

Pri delitvi se upošteva naslednja omejitev (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):

Število mentorskih mest na raziskovalno skupino (kjer ni programske skupine) je največ dva, število mentorjev na programsko skupino največ tri in število mentorjev na veliko programsko skupino največ štiri. Velike programske skupine so: na JRZ večje od 6 FTE, programske skupine v drugih RO večje od 3 FTE ter programske skupine, ki delujejo na več RO.

Veljati mora tudi:

Število mentorskih mest na raziskovalnem področju znotraj vede je lahko največ za eno večje oziroma za dve manjše, kot je bilo število izbranih mentorjev v pozivu v letu 2008 (pogoj spodnje meje ne velja, če ni dovolj prijav na področju ali če je premajhno število razpisanih mest). Pri fiziki delcev se upošteva ta omejitev znotraj podpodročja.

Nato strokovno telo izbere preostalih 10% mentorjev:

Pri delitvi se upošteva omejitev iz točke A (upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji).

Veljati mora tudi: Število mentorskih mest na raziskovalnem področju znotraj vede je lahko največ za dve večje, kot je bilo število izbranih mentorjev v pozivu v letu 2008.

Strokovno telo najprej določi kandidate z dobrimi programi usposabljanja, o katerih bo razpravljalo (vsi kazalci so enakovredni):

kandidati z največjim skupnim številom točk A znotraj raziskovalnih področij

kandidati, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A" ali A' znotraj raziskovalnih področij)

kandidati, mlajši od 45 let, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A" ali A' znotraj raziskovalnih področij)

Strokovno telo v skladu s 13. členom Pravilnika o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06, 5/07, 39/07, 23/09, 68/09 in 90/09) določi s seznama mentorjev približno 10% izbranih mentorjev v posamezni vedi, ki bodo na naslednjem javnem pozivu lahko ponovno kandidirali.

ZSA obravnava seznam mentorjev, ki ga pripravi strokovno telo, in ga lahko minimalno spremeni oz. dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril.

ARRS pošlje prijaviteljem obvestilo o izboru, ki ga je potrdil ZSA. Prijavitelj lahko predlaga, da kandidat za mentorja z lanskega seznama in kandidat za mentorja z novega seznama zamenjata svoji mesti na seznamih. Kandidata nista nujno iz iste RO. Predlog RO mora biti sopodpisan tudi s strani obeh kandidatov za mentorja.

ZSA ponovno obravnava seznam mentorjev in sprejme dokončen seznam. Zaradi sprememb iz prejšnjega odstavka se razpored mentorjev po raziskovalnih področjih, starosti in programskih (raziskovalnih) skupinah lahko spremeni.

Seznam mentorjev se lahko ob obravnavi v naslednjem letu spremeni zaradi zamenjav iz četrtega odstavka točke C.

E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Kvantitativna ocena

Kvantitativna ocena je ocena A.

Ocena recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz treh posamičnih ocen (B₁ , B₂ , in B₃).

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B₁ + B₂ + B₃

Kvantitativni oceni in ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli E.

Skupna ocena je seštevek kvantitativne ocene in ocene recenzentov (A+B).

Tabela E : Poljudnoznanstvene publikacije

Kvantitativne ocene (ocena A) in ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevanja

Elementi ocenjevanja		Možno število točk	Vir
Kvantitativne ocene prijavitelja - ocena A
Odmevnost in razširjenost poljudnoznanstvene publikacije	ocena A	25	ARRS-PPPZ-01-2010.tč. 10
zelo velika (nad 1500 prod. izv.)		25
srednje velika (500 -1500 prod. izv)		15
manjša ( pod 500 prod. izv)		10
Ocene recenzentov - ocena B
Pomen za poljudnoznanstveno predstavitev področja in podpodročja, za njegov razvoj in meddisciplinarne povezave	ocena B1	25	ARRS-PPPZ-01-2010,tč. 12 in 13
zelo velik		25
srednje velik		15
manjši		10
Prispevek poljudnoznanstvene publikacije k informiranju javnosti o izsledkih raziskav domačih in tujih znanstvenikov	ocena B2	25	ARRS-PPPZ-01-2010, tč. 14
velik		25
srednje velik		15 - 24
manjši		10 - 14
Posebna skrb za razvoj naravoslovno-tehnične usmeritve poljudnoznanstvene publikacije	ocena B3	15	ARRS-PPPZ-01-2010,tč. 15
zelo velika		15
srednja		10 - 14
nizka		5 - 9

II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Strokovno telo za znanstveni tisk (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 3 recenzente, in sicer dva (2) znanstvena in enega (1) strokovnega recenzenta od tega en znanstveni recenzent za družboslovje ali humanistiko.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-PPPZ-01-2010. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-PPPZ-03-2010, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju strokovno telo določi tri kategorije: I, II in III. in sicer:

kategoriji pripada 100 % delež izračunane dotacije - 3 letno ali 1-letno sofinanciranje (obdobje se navede v razpisu)
kategoriji se procentualno delež računsko določi, odvisno od razpoložljivih sredstev- 1 letno sofinanciranje
Kategorija: sofinanciranja ni

Poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki se pri ocenjevanju uvrste v prvi dve kategoriji, se sofinancirajo. Poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki se uvrstijo v tretjo kategorijo, se ne sofinancirajo. Kategorije, v katero sodi posamezna poljudnoznanstvena periodična publikacija, se določijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov, ločeno po posameznih vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DPPPZ7*)

Za izračun sredstev se upoštevajo naslednji elementi:

Število avtorskih pol na zvezek (D₁)
Naklada ( do največ 2500 izvodov na zvezek) (D₂)
Število zvezkov na letnik (D₃)
Priznani stroški na eno avtorsko polo (D₄) ( stroški tiska, računalniškega oblikovanja besedila, lektoriranja, prevajanja, odpošiljanja)
Strokovno telo določi po višini stroške (D₄) za avtorsko polo. Strokovno telo lahko določi tudi izjeme zaradi dražjega tiska, in sicer maksimalno do višine +100%, o čemer odloča strokovno telo za vsak primer posebej.

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DPPPZ = D₁ * D₂* D₃ * D₄/10

ARRS sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk (sofinancira samo natisnjene poljudnoznanstvene periodične publikacije), ne sofinancira pa avtorskih honorarjev piscem člankov.

ARRS tudi ne sofinancira poljudnoznanstvene periodične publikacije, katere oglasni prostor presega 10 % celotnega prostora posamezne številke (oglaševalske vsebine določa skladno z določbami Zakona o medijih).

ARRS ustrezno zmanjša sofinanciranje v primeru, ko so poljudnoznanstvene periodične publikacije že sofinancirane iz državnega proračuna preko drugih ministrstev in iz drugih virov.

Prednost pri izboru imajo tiste poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki so pomembne za posamezno področje.

Strokovno telo najprej določi priznane stroške na avtorsko polo (D4). Možne so izjeme, ki so posledica dražjega tiska (o njih odloča strokovno telo za vsak primer posebej). Če je izračun dotacije večji, kot zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.

F. RAZISKOVALNA OPREMA

Za vodenje evalvacijskega postopka direktor agencije na temelju Pravilnika o sofinanciranju nakupov raziskovalne opreme imenuje strokovno telo za raziskovalno opremo (v nadaljevanju: strokovno telo).

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih kriterijev.

I. Elementi ocenjevanja

Reference raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa, na katerega je vezan nakup raziskovalne opreme, ki jih odraža odobreni čas financiranja raziskovalnega programa;

Točkovanje glede na čas financiranja raziskovalnega programa oziroma infrastrukturni program:

Čas financiranja raziskovalnega programa v obdobju od leta 2009 / infrastrukturni program	Število točk
6 let	6
5 let	4
4 leta	2
3 leta	0
novi raziskovalni programi	3
infrastrukturni programi	3

Relevanca nakupa prijavljene raziskovalne opreme, ki ga odraža delež sofinanciranja

Točkovanje glede na delež lastnih sredstev:

Delež lastnih sredstev	Število točk	Število točk za opremo večje vrednosti (nad 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, medicino, biotehniko oz. nad 40.000 EUR za družboslovje in humanistiko)
20% - 39%	0	0
40% - 59%	1	2
60% - 79%	2	4
80% in več	3	6

Višina nabavne vrednosti raziskovalne opreme:

Nabavna vrednost v EUR		Število točk
Naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika	Družboslovje, humanistika
najmanj 140.000	najmanj 40.000	5
120.000 - 139.999	35.000 - 39.999	4
100.000 - 119.999	30.000 - 34.999	3
80.000 - 99.999	25.000 - 29.999	2
60.000 - 79.999	20.000 - 24.999	1
50.000 - 59.999	15.000 - 19.999	0

Vrstni red kriterijev ne pomeni njihove prioritete.

Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino oziroma najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje. Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen na sistemu Sicris, lahko pa prijavitelje pozove za dodatno utemeljitev ukrepov glede na obstoječo opremo.

Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi kriteriji, strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme (v nadaljevanju: predlog) in ga posreduje v obravnavo na ZSA.

V primeru, če več prijav doseže enako število točk, ZSA na temelju razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja in drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov oziroma projektov, predlaga izbor za sofinanciranje. ZSA pri tem upošteva izhodišča Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa oziroma njegovih posameznih delov in letnih aktov o znanstveni in tehnološki politiki.

G. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

1. Kvantitativna ocena

S kvantitativno oceno (ocena A) se ocenjuje predsednika programskega ali organizacijskega odbora, ki ga izbere prijavitelj (v nadaljevanju: vodja sestanka). Oceno A sestavljajo štirje elementi ocenjevanja (A₁ , A₂ , A₄ in A₅).

Kvantitativne ocene A₁ in A₂ se določi na podlagi meril, ki so določena v C. poglavju te metodologije.

Vodje sestankov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavni vlogi.

Kvantitativni oceni A₄ in A₅ se določita na podlagi meril, določenih v Tabeli G1.

Ocena A je seštevek posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁ + A₂ + A₄ + A₅

Posamezne kvantitativne ocene A bo ARRS vpisala v posebne obrazce (obrazec: ARRS-ZS-03-2010).

Tabela G1: Znanstveni sestanki

Kvantitativni oceni (oceni A₄in A₅) : ocene za posamezne elemente ocenjevana

ELEMENT OCENJEVANJA	OCENA	TOČKE	VIR
Mednarodna udeležba na znanstvenem sestanku	ocena A₄	10	ARRS-ZS-01-2010, tč. 6
predvidena udeležba 50% in več % referentov		10
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov		5
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov		3
predvidena udeležba pod 10% referentov		0
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega značaja)	ocena A₅	5	ARRS-ZS-01-2010, tč. 7
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji ugledne mednarodne org.		5
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji		3

2. Ocene recenzentov

Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz posamičnih ocen (B₁ , B₂ , …..).

Ocena B se dobi s seštevkom posamičnih ocen:

B = B₁+ B₂ + B₃+ B₄ + B₅ +B₆

Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabel G2.

Tabela G2: Znanstveni sestanki

Ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana

ELEMENT OCENJEVANJA	OCENA	TOČKE	VIR
Tehtnost in aktualnost tematike	Ba1	20	ARRS-ZS-01—2010, tč.19.1
zelo tehtna in aktualna tematika		12-20
srednje tehtna in aktualna tematika		6 – 11
manj tehtna in aktualna tematika		0 – 5
Pričakovana odzivnost sestanka v znanstveni in strokovni javnosti	Bb1	10	ARRS-ZS-01-2010, tč.19.2. in 16
velika		7-10
srednja		4-6
manjša		0-3
ORGANIZACIJSKE REFERENCE VODJE SESTANKA	ocena B2	10	ARRS-ZS-01-2010, tč. 18
zelo dobre		9-10
dobre		6-8
srednje		3-5
manjše		0-2
PRIDOBITEV DODATNEGA SOFINANCIRANJA	ocena B3	10	ARRS-ZS-01-2010 tč. 20.1.
tuji viri		10
domači viri		5
ZAGOTAVLJANJE RACIONALNE PORABE SREDSTEV	ocena B4	5	ARRS-ZS-01-2010 tč.20.2.
zagotovljena je zelo racionalna poraba		4 – 5
zagotovljena je realna poraba		2 – 3
racionalna poraba ni zagotovljena		0 – 1
ZDRUŽEVANJE VEČ ZNANSTVENIH DISCIPLIN	ocena B5	5	ARRS-ZS-01-2010 tč.12.,13.,14.
REFERENCE PREDAVATELJEV	ocena B6	25	ARRS ZS 01 2010, tč. 16
v povprečju visoke		25
v povprečju srednje		15
v povprečju nižje		10

II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje recenzente, za vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-2010. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-2010, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote točkovnih ocen (A+B) in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (D_ZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D₁), število referentov (D₂), število dni (D₃), število tujih vabljenih predavateljev (D₄), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D₅) in naslednji finančno opredeljeni elementi:

VRSTA STROŠKOV	EUR
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5)
do 30 referentov	625
do 100 referentov	1041
nad 100 referentov	1458
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6)	5
Dodatek na referenta (D7)	14
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8)	3
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9)	104

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
kategoriji se procentualni delež računsko določi
kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.

H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

1. Ocene recenzentov

Skupna ocena (ocena B) posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Oceno recenzentov sestavljajo posamezne ocene B1 , B2, B3, in B4.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:

B = B1+ B2 + B3+ B4

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli I.

Tabela I: Uveljavljeni raziskovalci iz tujine

ELEMENT OCENJEVANJA	OCENA	TOČKE	VIR
	B	40	ARRS-TURAZ-01-2010
Statusna odličnost	B1	10
Nobelova in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje)		10	tč. 9
druge prestižne nagrade		do 10
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR		8-10	tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR		5-7	tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR		3-4	tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR		1-2	tč. 9
članstvo v uglednih akademijah znanosti in umetnosti		3	tč. 10
redni profesor ali profesor Emeritus		2	tč. 11
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi		4	tč. 12
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza		2	tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi		2	tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov		1	tč. 12
Odličnost publikacij	B2	10
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad		do 4
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR		4	tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR		3	tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR		2	tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR		1	tč. 16
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 20 ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah		2	tč. 17
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi		2	tč. 18
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko		2	tč. 19
Odličnost pri citacijah (za humanistiko recenzent oceni odličnost)	B3	10
naveden med citacijskimi klasiki po ISI		4	tč. 15
število citatov v zadnjih 10. letih		do 3
skupno število citatov večje od 500		3	tč. 14
skupno število citatov večje od 250		1	tč. 14
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih		do 3
skupno število citatov večje od 500		3	tč. 13
skupno število citatov večje od 250		1	tč. 13
Program dela	B4	10	tč. 22
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca		1 - 5
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem		1-3
sodelovanje vključuje doktorske študente ali podoktorande		0-2	tudi tč. 5
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca		0 - 3
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem		0-2
pričakovana odmevnost predavanj tujega raziskovalca		0-1
Pomen za Slovenijo		0 - 2
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja		0-1
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj		0-1

II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja

Vsako prijavo praviloma ocenita dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-2010. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

Maksimalno število doseženih točk pri ocenjevanju je 36.

I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

I. Elementi ocenjevanja

Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:

A = A₁+A₂+A₃+A₄+A₅+A₆+A₇+A₈

A₁je ocena za dostopnost tuje znanstvene literature in baz podatkov uporabnikom, pri čemer se dostopnost meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa in uporabe za vse uporabnike v Republiki Sloveniji. A₂ je ocena za pogostnost uporabe tujih serijskih publikacij in baz podatkov, pri čemer se pogostnost uporabe meri s številom izposoj in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v preteklem letu. A₃ je ocena za kontinuiteto naročil, ki se meri glede na dolgotrajnost naročanja in razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja boljše storitve uporabnikom. A₄ je ocena za strokovno usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki, izkazuje pa se z zahtevnejšimi stopnjami priprave gradiv za uporabnike in k temu primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja. Ocena A₅ upošteva obseg sofinanciranja iz drugih neproračunskih virov, A₆ je ocena za kvaliteto in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov, pri čemer se kvaliteta in pomen merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva za posamezno področje (za SCIE in SSCI, ERIH, A&HCI). Če je revija zajeta v več področij, se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje. Ocena A₇ je ocena za ekonomičnost in racionalnost nabave. Pri tej oceni se upoštevata cena in izpeljana koordinacija nabave. A₈ pa je ocena za nabavo preko konzorcijev.

Elementi ocenjevanja za kvantitativne ocene so določeni v Tabeli I.

Tabela I: Kvantitativne ocene: ocene za posamezne elemente ocenjevanja

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA	ocena A	TOČKE	VIR
Dostopnost	A₁	1 - 8	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 6
(upošteva se samo raziskovalce, zaposlene v matični organizaciji)		1-5
do 100 raziskovalcev		1
do 200 raziskovalcev		2
do 500 raziskovalcev		3
do 1000 raziskovalcev		4
nad 1000 raziskovalcev		5
(velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo)		1-3
velike univerzitetne knjižnice		3
velike fakultetne, majhne univerzitetne		2
ostale knjižnice, odprte za študente		1
Pogostnost uporabe	A₂	0-8	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 7
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij		0-5
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje)		0-3
Kontinuiteta naročil	A₃	1-5	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 8
od 1 do 5 let		1
od 6 do 10 let		3
od 11 in več let		5
Strokovna usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki	A₄	1-3	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 9
izposoja uporabnikom		1
dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja) dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja) Uporaba COBISS3 v pravem okolju		1 2
zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki z najmanj magisterijem znanosti)		3
Obseg sofinanciranja iz neproračunskih virov	A₅	1-3	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 10
do 5 % letne nabave		1
6% do 10 % letne nabave		2
11% in več % letne nabave		3
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov	A₆	1-15	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 11
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije		15
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A		10
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije		6
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B, A&HCI		4
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH C		2
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje (koordinacija)	A₇	1-3	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 12
Nabava preko konzorcijev	A₈	0-22	ARRS-RI-TL-01-2010, tč. 13, tč. 14
za vsakih 10 % nabav se dodeli po 2 točki
do 5 enot		-1
od 6 do 30 enot		0
od 31 do 100 enot		+1
nad 100 enot		+2

II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa tujih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu v letu 2010 (obrazec: ARRS-RI-TL-01-2010) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-2010). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.

Na podlagi ocen strokovno telo pripravi vrstni red prijav za serijske publikacije, baze podatkov in za sofinanciranje stroškov za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu po področjih glede na doseženo število točk. Razdeli jih v štiri skupine za vsako vedo posebej.

Prijaviteljem iz prve skupine lahko strokovno telo dodeli več sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu, prijaviteljem iz druge skupine dodeli praviloma enaka sredstva, kot v preteklem letu, prijaviteljem iz tretje skupine dodeli manj sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu. Prijaviteljev iz četrte skupine se ne sofinancira.

Strokovno telo lahko posamičnega prijavitelja uvrsti v prvo ali drugo skupino, o čemer odloča za vsak primer posebej. Pri tem mora upoštevati zaprošena in razpoložljiva sredstva. Tak predlog mora strokovno telo dodatno obrazložiti.

Če prijavitelj v preteklosti še ni bil financiran s strani ARRS, a se je uvrstil v skupino, ki se financira, se predlog za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov pripravi tako, da se upoštevajo zaprošena sredstva.

Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je vključitev v konzorcij vseh štirih Univerz in vsaj štirih javnih raziskovalnih zavodov oziroma celotno znanstveno področje, ki ga pokrivajo v okviru konzorcijskega nakupa. Konzorcijem se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom. Izhodišče za financiranje konzorcijev so izplačana sredstva v preteklih letih in razpoložljiva sredstva.

Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedene kvantitativne ocene. Enako velja tudi za bibliografske baze podatkov in je njihova nabava pred konzorcijskim povezovanjem potekala po posameznih knjižnicah.

Na temelju izvedenega točkovanja skladno z opredeljenimi kriteriji strokovno telo sprejme predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama sofinanciranja nabave tujih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu.

ARRS predlog posreduje v obravnavo ZSA.

Direktor predlog prednostnega seznama za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov posreduje v sprejem upravnemu odboru agencije. Upravni odbor agencije sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov.

J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju besedila: neskladne prijave).

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A (od 0 do 5 točk oz. od 0 do 100%); če z razpisom ni drugače določeno, je to kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost predlagatelja projekta ali programa, ki se določi na podlagi ocene A₁ v C. poglavju te metodologije.

Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.

II. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski javni razpisi, strokovna komisija pooblaščenemu mednarodnemu telesu (mešani komisiji ali odboru za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda prednostni seznam prijav, ki jih na pogajanjih dokončno finančno ovrednotijo. Slovenski del pooblaščenega mednarodnega telesa finančno ovrednoten seznam prijav za (so)financiranje posreduje ARRS v nadaljnjo obravnavo.
Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski javni razpisi, strokovna komisija med skladnimi prijavami pripravi finančno ovrednoten predlog seznama prijav za (so)financiranje na podlagi ocene in (v primeru skoraj identične ocene, t.j. manj kot 0.25 točke oz. 5 odstotnih točk razlike) vključenosti doktorskih študentov ali podoktorandov, ali drugih kriterijev, ki jih določa posamezen razpis. Neskladnih prijav ne upošteva.

K. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splošno

Namen evalvacije programskih skupin na podlagi te metodologije je spodbuda h kvalitetnejšemu in odmevnejšemu raziskovalnemu delu, tesnejšemu povezovanju slovenskega in mednarodnega raziskovalnega prostora, učinkovitejšemu povezovanju raziskovanja z gospodarstvom in drugimi javnimi dejavnosti ter odpravljanje pomanjkljivosti in problemov pri organizaciji ter izvajanju raziskovalnega dela na posameznih raziskovalnih področjih. Spremljanje rezultatov in učinkov raziskovalnega dela je tudi podlaga pri oblikovanju meril za vključevanje programskih skupin v nadaljnje financiranje in določanje obsega financiranja njihovih programov s strani agencije.

Izvajalci raziskovalnih programov na poziv ARRS posredujejo:

Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/2010: Predlog programa, program dela programske skupine za naslednje obdobje financiranja
Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/2010-PR1: Vsebina/opis predlaganega raziskovalnega programa
Obrazec/ci ARRS-ZV-RPROG-DOD2/2010
Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PODROCJE/2010 (samo za nove programe)

II. Ocenjevanje

Če se v naslednjem letu zaključi financiranje vsaj enega raziskovalnega programa na področju, potem ZSA za vsako področje ustanovi občasna strokovna telesa (člani strokovnega telesa so iz vseh RO, ki imajo take programe).

ARRS za vsako področje predlaga nabor tujih recenzentov, ki služi strokovnemu telesu za izbor dveh recenzentov. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja dela ocenjevanih raziskovalnih programov. Ocenjevalni listi so podobni ocenjevalnim listom za drugo fazo projektov,

Recenzenta vse svoje ocene tudi kratko pisno utemeljita oziroma akomentirata posamezne elemente ocenjevanja.

ARRS članom občasnih strokovnih teles za vsak program, ki se zaključi v naslednjem letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za tiste programe na istem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pa pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.

V primeru novega programa se za B1 in B3 oceni rezultate članov, ki kandidirajo za raziskovalni program.

III. Elementi ocenjevanja

Vodja programa mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta:

A₁+A₂+A₃=5,0 naravoslovje

A₁+A₂+A₃=5,0 tehnika

A₁+A₂+A₃=2,5 medicina, farmacija in geologija

A₁+A₂+A₃=3,5 biotehnika in biologija

A₁+A₂+A₃=2,0 družboslovje in klinična medicina

A₁+A₂+A₃=2,5 humanistika

A₁+A₂+A₃=4,0 interdisciplinarno

Ocena B1 - Znanstveni rezultati
Izjemni znanstveni dosežki in odmevnost dosežkov vodje in članov programske skupine, realizacija ciljev raziskovalnega programa (znanstveni del), uredniško delo, vključenost v mednarodne programe in projekte.

Razpon ocene od 0 do 6.

Ocena B2 - Znanost (B2Z) - Pomen programa za znanost
Znanstvena pomembnost predlagane vsebine, aktualnost izhodiščne hipoteze, jasnost zamisli in kvaliteta ciljev, izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov, primernost obsega za izvedbo predloženega programa, primernost načrta dela, primernost opreme, primernost sestave programske skupine.

Razpon ocene od 0 do 6.

Ocena B2 - Relevanca (B2R) - Pomen programa za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije
Pomen programa za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, vpetost predloga v obstoječe razvojne programe in projekte, poslanstvo, kontinuiteta dela, pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij, organiziranost in vodenje programske skupine.

Razpon ocene od 0 do 6.

Ocena B3 – Rezultati, pomembni za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije
Izjemni družbeno-ekonomsko relevantni dosežki vodje in članov programske skupine, realizacija ciljev raziskovalnega programa, zaključena mentorstva, pretok mladih raziskovalcev, gostovanje raziskovalcev, vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij, potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov, konkretni projekti za uporabnike, dolgoročno sodelovanje z uporabniki.

Razpon ocene od 0 do 6.

Skupna ocena raziskovalnega programa

Na podlagi ocen B1, B2 in B3 strokovno telo določi skupno oceno za raziskovalni program. Ocena za posamezni program je lahko povprečje ocen recenzentov, najboljša ocena ali najslabša ocena. Zaokrožena vrednost ene izmed teh možnosti predstavlja obdobje financiranja.

vrhunski program	6 letno financiranje
zelo kvaliteten program	5 letno financiranje
kvaliteten program	4 letno financiranje
manj kvaliteten program	3 letno financiranje
nekvaliteten program	ukinitev

Predloge obravnava ustrezni Znanstveni svet vede in izda priporočila za ZSA.

ZSA, Upravni odbor ARRS, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

ZSA obravnava predloge strokovnih teles in priporočila znanstvenih svetov ved.

ZSA sprejme seznam programov, ki se jih priporoči za financiranje v naslednjem letu (skupaj z obdobjem trajanja, ki ga sam določi) in seznam programov, ki se jih zavrne. ZSA določi višino financiranja programov, ki je za 5 in 6 letne programe lahko višja od sedanje vrednosti, za 3 in 4 letne programe pa manjša. Obdobje trajanja novoustanovljenih programov je 3 leta, njihova velikost je 1.5 FTE kategorije A.

Skupno financiranje raziskovalne organizacije v okviru vseh programov znotraj nje se praviloma ne spreminja.

Direktor ARRS posreduje predlog seznama ocenjenih in finančno ovrednotenih raziskovalnih programov Upravnemu odboru ARRS v sprejem in raziskovalne programe oziroma dele programov, za izvajanje katerih je predlagana podelitev koncesije, v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki izda ustrezno odločbo o podelitvi koncesije.

L. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

I. Splošno

ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski porabi sredstev po pogodbah.

II. Obrazci

JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:

vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem letu,
letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter
letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega in finančni načrt tekočega leta.

III. Postopek obravnave

Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju: ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti strokovna komisija ARRS pripravi pregled:
- finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov amortizacije IP ter
- potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne dejavnosti v tekočem letu ter
- oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto
ZSA obravnava in sprejme predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto. Odločitev ZSA temelji na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
Na temelju predloga ZSA ARRS obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v letu 2010.
Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:
- RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija);
- Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
- na temelju predloga strokovne komisije vodja IP v soglasju z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
- posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje OE.
Direktor agencije nato posreduje predlog obsega financiranja upravičenih stroškov IP za RO v obravnavo ZSA in zatem v sprejem Upravnemu odboru agencije, ki s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO v letu 2010.

M. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE

V skladu s 5. členom Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006, so znanstvenoraziskovalni sveti ved in znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarnost pripravili predlog metodologije, ki jo je Znanstveni svet ARRS sprejel na 7. seji dne 31.3.2010. UO ARRS se je z njo seznanil na svoji 7. seji 19. aprila 2010. Znanstveni svet ARRS je na 13. seji dne 21.6.2010 sprejel tehnične popravke v poglavjih C in Č in na 18. seji z dne 20.9.2010 popravke v poglavjih A, C in Č.

To metodologijo se objavi na spletnih straneh ARRS.

Prof. dr. Vito Turk,
predsednik ZS ARRS

Številka: 6319-1/2010-1
Datum: 31.3.2010, s tehničnimi popravki v poglavjih C in Č z dne 21.6.2010, s popravki A, C in Č z dne 20.09.2010.

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin

Zadnja sprememba: 01.10.2010
Datum: 07.05.2010

Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2011 (razpisi v letu 2010)

KAZALO

A. SPLOŠNO

B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA PREDNOSTNIH SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV

C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST IN ZA USPEŠNOST RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA ARRS

Č. RAZISKOVALNI PROJEKTI

D. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE

F. RAZISKOVALNA OPREMA

G. ZNANSTVENI SESTANKI

H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

K. RAZISKOVALNI PROGRAMI

L. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

M. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE