Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Na podlagi 22. člena in v povezavi z 28. členom
Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) ter skladno s 5.
členom Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih
strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne
13.04.2006 je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
sprejel sklep, na podlagi katerega se objavi
Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2010 (razpisi v letu 2009)
KAZALO
A. SPLOŠNO
B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA
PREDNOSTNIH SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV
C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST
IN ZA USPEŠNOST RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA
ARRS
Č. RAZISKOVALNI PROJEKTI
- Elementi ocenjevanja
- Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijavnih vlog ter predlog sklepa
o uvrstitvi raziskovalnih projektov na podlagi kratke prijave - I. faza izbora
- Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora
prijav
D. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
- Število mentorjev novih mladih raziskovalcev v letu
2010 in predlog sklepa o izboru prijav za kandidate za mentorje
E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE
- Elementi ocenjevanja
- Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi
za izračun dotacije
F. RAZISKOVALNA OPREMA
- Elementi ocenjevanja
G. ZNANSTVENI SESTANKI
- Elementi ocenjevanja
- Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi
za izračun dotacije
H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
- Elementi ocenjevanja
- Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
- Elementi ocenjevanja
- Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno
ovrednotenega seznama prijav
J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
- Element ocenjevanja
- Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav
K. RAZISKOVALNI PROGRAMI
- Splošno
- Ocenjevanje
- Elementi ocenjevanja
M. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE
A. SPLOŠNO
Cilj te metodologije je določiti ocenjevalne postopke,
da se doseže (so)financiranje čim bolj kvalitetnih raziskovalnih rezultatov v obliki
(so)financiranja raziskovalnih projektov, izbora mentorjev mladim raziskovalcem,
(so)financiranja izdaje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij, raziskovalne
opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev iz tujine,
tuje znanstvene literature in baz podatkov ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega
sodelovanja ( v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost).
Metodologija ocenjevanja prijav za (so) financiranje raziskovalne dejavnosti
v letu 2010 (razpisi v letu 2009) (v nadaljevanju: metodologija) temelji na usmeritvah
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razdelitev proračunskih
sredstev, namenjenih (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v letu 2009 na podlagi
izvedbe javnih razpisov s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (v
nadaljevanju: usmeritve ministrstva), na določbah Zakona
o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno
besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah splošnih pravnih aktov (v nadaljevanju:
pravilniki ARRS), ki opredeljujejo evalvacijske pogoje, kriterije, kazalce za ocenjevanje
ter pristojna telesa, ki izvajajo evalvacijske postopke.
Metodologija podrobno opredeljuje kriterije in kazalce ocenjevanja ter določa
merila in postopek ocenjevanja prijav.
V postopku ocenjevanja kot ocenjevalna telesa sodelujejo občasna strokovna telesa,
komisije in recenzenti, ki jih opredeljuje
Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne
dejavnosti št. 0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006.
Recenzente imenuje občasno strokovno telo, in sicer za izvedbo ocenjevalnega
postopka v okviru javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v
nadaljevanju: javni razpis).
Naloga recenzentov je izdelava ocene B za posamično prijavo, prispelo na javni
razpis, skladno s to metodologijo. Recenzenti ocenijo prijave na podlagi sprejetih
elementov ocenjevanja.
Rezultat dela občasnega strokovnega telesa oz. komisije v okviru ocenjevalnega
postopka je izdelava predloga prednostne liste mentorjev oziroma prednostne liste
prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih
finančnih sredstev.
Znanstveni svet ARRS lahko na
prednostno listo prijav dodatno uvrsti manjše število vlog, v primeru če pri obravnavi
prednostne liste oceni, da so bili pri nekaterih vlogah posamezni elementi ocene
Ai in/ali ocene Bi premalo upoštevani. To svojo odločitev mora Znanstveni svet Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pisno utemeljiti.
B. ELEMENTI OCENJEVANJA IN OBLIKOVANJE PREDLOGA PREDNOSTNIH
SEZNAMOV OCENJENIH PRIJAV
Vsaka vloga, prispela na javni razpis v skladu
s pravili, se oceni. Ocena sestoji iz kvantitativne ocene (ocena A) in iz
ocene recenzentov (ocena B), lahko pa sestoji samo iz ocene A ali samo iz
ocene B. Vsaka ocena (A ali B) je sestavljena iz več elementov ocenjevanja
(A1, A2,... ali B1, B2...). Elemente
ocenjevanja in merila zanje določa ta metodologija. Kvantitativno oceno za posamezni
element ocenjevanja pridobi in izračuna Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS).
Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar
po posameznih elementih ocenjevanja.
Prijavitelj lahko v prijavni vlogi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo
njegovo prijavo.
Posamezno vlogo po vedah ocenita dva recenzenta. Po pridobljenih ocenah recenzentov,
pooblaščena oseba ARRS izračuna povprečno oceno, ki se uporabi pri končnem izračunu.
Če se oceni med seboj bistveno razlikujeta, lahko strokovno telo (panel) na osnovi
presoje vloge in ocen izbere tudi boljšo ali slabšo oceno. Tako odločitev mora pisno
utemeljiti.
Na podlagi ocen, razvrščenih po posameznih vedah, strokovno telo pripravi vrstni
red vlog po vedah, glede na doseženo število točk, oziroma po področjih, če tako
določa ta metodologija. Strokovno telo za vsako vedo posebej določi razpon točk
za posamezno kategorijo, ki je podlaga za razvrščanje vlog po kategorijah glede
na doseženo oceno.
Strokovno telo nato razdeli vloge po kategorijah. Strokovno telo na seji potrdi
razdelitev vlog po kategorijah glede na število točk in odloča o zvišanju oziroma
znižanju praga za vključitev posamezne vloge v sofinanciranje.
Rezultat strokovnega telesa je sprejem predloga finančno ovrednotenega predloga
prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku.
V postopku ocenjevanja poljudnoznanstvenih publikacij in znanstvenih sestankov
je minimalna dotacija 750 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 750 EUR, prijava
pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava sofinancirala s 750
EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso presežena.
ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj
navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke,
družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
C. KVANTITATIVNA OCENA ZA RAZISKOVALNO USPEŠNOST IN ZA USPEŠNOST
RAZISKOVALCA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA PROJEKTE, KI NISO SREDSTVA ARRS
Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca
sestavljajo trije elementi ocenjevanja, od katerih dva merita raziskovalno uspešnost
raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela in število čistih citatov (oceni
A1 in A2), tretji element (ocena A3)
pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva
ARRS.
Kvantitativne ocene A1, A2 in A3 se določi
na podlagi meril, in sicer:
A1 - SICRIS (COBISS) točke (upoštevane točke) za objavljena
raziskovalna dela za 5 letno obdobje (2004 - do datuma zaključka javnega razpisa
v letu 2009).
Ocena: 0 - 5
Vir: SICRIS (COBISS)
A2 - Normirano število čistih citatov v obdobju zadnjih 10
let (1999 - do datuma zaključka javnega razpisa v letu 2009) iz sistema SICRIS (Web
of Science - WoS), kjer se upoštevajo citati člankov, za katere ima WoS poln bibliografski
zapis. Dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej.
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega
zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni
vlogi.
Citati so normirani tako, da je število citatov objavljenega dela deljeno s srednjim
faktorjem vpliva (IF) ISI področja, v katerem je bilo objavljeno znanstveno delo.
Ocena: 0 - 5 (10)
Vir: SICRIS (Web of Science)
A3 - Sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje (2004 –
2008). Sredstva se normirajo glede na izvor:
Faktor 1: evropski projekti - EU, drugi mednarodni projekti - MED
in projekti za gospodarstvo - GOSP;
Faktor 0,5: projekti za ostala ministrstva - MIN3 in drugo - DRUGO).
Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno delo, se
pri oceni A3 upošteva drugačen normalizacijski faktor kot pri drugih prijaviteljih
(za faktor 1,5 ugodnejše).
Ocena: 0 - 5
Vir: obrazec ARRS-ZV-PROG-Vpetost-2009.
Vodje projektov za sredstva drugih uporabnikov v obrazcu: ARRS-ZV-PROG-Vpetost-2009
opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt.
Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves
čas trajanja projekta.
Oceno za vse tri elemente A1, A2 in A3 se pod mejno vrednostjo Ai mejna določi
linearno med 0 in 5. Mejne vrednosti za ta javni razpis so:
A1mejna = 1000
A2mejna = 300
A3mejna = 10 FTE
Raziskovalci, ki imajo vrednost A(1,3) večjo od mejne vrednosti, dobijo
oceno 5, raziskovalci, ki imajo vrednost A2 večjo od mejne vrednosti dobe oceno
med 5 in 10 (ocena 10 je za 600 ali več citatov).
Mejne vrednosti A1mejna, A2mejna
in A3mejna so določene tako, da so blizu najvišjih
vrednosti slovenskih raziskovalcev.
Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen: A = A1
+ A2 + A3
Kot kazalca nadpovprečne znanstvene uspešnosti se v ocenjevalnem postopku upoštevata
tudi kazalca A'' (izjemni dosežki) in A1' (zelo kvalitetni dosežki), pri čemer imata
oceni sledeče pomene:
A":
- A1, A3, = 5;
- A2=5 ali več;
- objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije
(v ocenjevalnem obdobju);
- članek v prvi ali drugi reviji SCI področja prijave (v ocenjevalnem obdobju);
- članek v zgornjih 5% ali v reviji s faktorjem vpliva večjim od 5;
- članek v zgornji polovici revij SSCI.
A':
- članek v zgornji četrtini reviji SCI področja (v ocenjevalnem obdobju);
- za družboslovje članek v revijah SSCI (v ocenjevalnem obdobju);
Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno znanstveno
vedo pridobi in izračuna ARRS. ARRS bo za izračun kvantitativnih ocen uporabila
podatke, ki bodo vpisani v bazi SICRIS (COBISS) na dan zaključka javnega razpisa.
V primeru daljše odsotnosti raziskovalca (porodniška - 1 leto, oziroma starševski
dopust – najmanj 6 mesecev, daljša bolniška odsotnost – najmanj 1 leto, zaposlitev
izven raziskovalne dejavnosti-najmanj 1 leto) se za A1 upošteva
ustrezno daljše časovno obdobje.
Podatke za izračun ocene A3 bo ARRS pridobila neposredno od
raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih
skupin decembra 2008. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec ARRS-ZV-RPROG-VPETOST-2009
in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce,
ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob razpisu.
Če v razpisu ni drugače določeno, bo ARRS raziskovalce ocenjeval v vedi in na
področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavni vlogi.
Č. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Elementi ocenjevanja
1. Kvantitativna ocena
Kvantitativne ocene A1, A2 in A3 se določi
na podlagi meril, ki so določena v C. poglavju te metodologije.
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega
zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki
15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjena na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-I
(v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).
Raziskovalci, ki imajo vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5 (razen
za A2). To dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih
raziskovalnih dosežkov v točki 15 prijavne vloge - I. faza.
Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je
prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.
ZSA določi mejno vrednost vsote A1+A2+A3 , ki jo morajo imeti vodje projektov
ob prijavi za vsako vedo posebej – vrednost za leto 2009 za temeljne in aplikativne
projekte (razen podoktorskih) je A1+A2+A3=1. Vodje projektov se lahko prijavijo
tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3, če kažejo svojo izjemnost z dosežki znotraj
A".
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega
projekta. Na razpis se lahko prijavijo le tisti raziskovalci, ki so na dan zaključka
razpisa vodje največ dveh temeljnih raziskovalnih projektov ali največ dveh aplikativnih
raziskovalnih projektov ali hkrati največ enega aplikativnega in enega temeljnega
raziskovalnega projekta. Raziskovalec, ki je že nastopal kot vodja enega podoktroskega
projekta, ne more več prijaviti podoktorskega raziskovalnega projekta.
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
V 12. točki prijavne vloge - I. faza lahko prijavitelj navede recenzente, za
katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.
Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov upoštevati, da lahko izjemne družbeno-ekonomsko
in kulturno relevantne dosežke (ocena B3) v posamezni vedi, ocenjujejo
le naslednji recenzenti:
- v naravoslovju, tehniki in biotehniki - recenzenti, ki delajo v gospodarstvu,
- v družboslovju - recenzenti s strani uporabnikov,
- v medicini - recenzenti, ki so medicinski strokovnjaki,
- v humanistiki in na področju interdisciplinarnih znanosti - recenzenti iz
raziskovalne sfere oziroma strokovnjaki iz humanistike in interdisciplinarnih
znanosti.
V posameznih, posebej utemeljenih primerih, lahko strokovno telo imenuje recenzenta
iz raziskovalne ali izobraževalne sfere.
Pri imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost
ocenjevalcev iz posameznih znanstvenih disciplin glede na specifične značilnosti
raziskovanja znotraj znanstvenih ved.
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-I.
Vsako prijavo ocenjujeta en tuji recenzent (B1, B2) in en domači recenzent (B2,
B3).
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalna
lista
obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-OL-DOMAČ-…/2009) in
obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-OL-TUJ-…/2009),
ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo
razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5 -20 prijav. Prijave v posameznih skupinah
so si blizu glede na vsebino predloga projekta (področja oziroma več manjših področij
skupaj).
Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani
z vsebino projekta, navedenih v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.
II. Ocena recenzentov
Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz treh posamičnih
ocen (B1, B2 , B3).
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:
B = B1 + B2 + B3
Pri oceni B2 se upošteva povprečna ocena recenzentov.
V humanistiki recenzent pri oceni B3 upošteva tudi relevantne
dosežke kandidata za mentorja oziroma vodje projekta na področju kulture.
Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.
V pomoč pri oceni so recenzentom lahko tudi kazalci kvantitativne raziskovalne
aktivnosti vodje projektne skupine.
Tabela: Raziskovalni projekti
Če ni v tabeli določeno drugače se:
- v I. fazi ocenjuje vodja projekta
- v II. Fazi ocenjuje celotna projektna skupina
- v podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec
Ocene recenzentov (BPRO): ocene za posamezne faze ocenjevanja
Ocena B1: izpolnjenih mora biti čim več kriterijev, za humanistiko se upošteva
samo opis v potemnenjem tisku
Elementi ocenjevanja |
ocena B |
Temeljni in aplikativni projekti |
Točke |
Podoktorski projekti |
Točke |
Vir |
Ocena izjemnih raziskovalnih dosežkov vodje projekta
(ocenjuje tuj recenzent) |
ocena B1 |
|
0 – 5 |
|
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-I, tč. 15, dodatno tudi točka 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-II, tč. 8 |
|
|
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
|
|
|
izkazana izjemnost po kriterijih A'' (več objav izpolnjevanje več
kriterijev) |
|
izkazuje izjemnost po kriterijih A'' (ena objava) |
|
|
|
|
ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
izkazuje izjemnost po kriteriju A' (več objav) |
|
|
|
|
je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R
Slovenije |
|
je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike |
|
|
|
|
je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih
konferencah v tujini |
|
ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela |
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov
ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih) |
|
je bil gostujoči raziskovalec v tujini po zagovoru doktorata
|
|
|
|
|
ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali
je bil vabljeni urednik pri tujih revijah |
|
|
|
|
|
|
v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni
|
3 - 4 |
v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni |
3 - 4 |
|
|
|
izkazana izjemnost po kriterijih A'' (vsaj ena objava ali izpolnjevanje
vsaj enega kriterija) |
|
izkazana odličnost po kriterijih A' (vsaj ena objava) |
|
|
|
|
izkazana odličnost po kriteriju A' (več objav) |
|
več objav v reviji z IF |
|
|
|
|
ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah |
|
nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav |
|
|
|
|
je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc |
|
prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike
|
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja
ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti). |
|
|
|
|
|
|
ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje
objav |
|
|
|
|
|
|
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
|
|
|
izkazana izjemnost po kriterijih A' (vsaj ena objava)
|
|
objava v reviji z IF |
|
|
|
|
več objav v revijah z IF |
|
povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav
|
|
|
|
|
več objav v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
|
|
|
ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano uspešno vodenje projektov |
|
|
|
|
|
|
ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
|
|
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v reviji z IF
|
|
|
|
|
objava v revijah z IF |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje |
|
|
|
|
ima citate |
|
|
|
|
|
|
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
|
|
|
vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah indeksiranih
v bibl. bazah (družboslovje |
|
enako kot za temeljne |
|
|
Ocena vsebine predloga projekta (ocenjujeta domači in tuji
recenzent) |
ocena B2=Ba2+
Bb2+Bc2 |
|
0 – 15 |
|
0 – 15 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-I, tč. 19. ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-II,
tč. 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 (17.1, 17.2, 17.3) |
Raziskovalno-razvojna kakovost projekta (visoka, aktualna, nizka) |
Ba2 |
|
0 - 5 |
|
0 - 5 |
Recenzenti upoštevajo naslednje kazalce:
- Znanstvena pomembnost teme,
- Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
- Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
- Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov,
- Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
Druga faza projektnega ocenjevanja |
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa,
uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla
do novih odkritij |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte
|
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih
novosti ali novih praks na področju uporabe |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem
merilu |
|
|
|
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno
novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele
trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo privedle
do koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva
na razvoj področja |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko
privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega
vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele
večji vpliv na svojem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so pomembne na domačem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje
novih praks |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji,
zahtevanimi pri točkah zgoraj. |
|
|
|
|
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov predloga projekta:
dobro definirani, niso razvidni, niso dosegljivi |
Bb2 |
|
0 – 5 |
|
|
Elementi ocenjevanja:
- Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za
posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno
infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni
razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in
kulturne dediščine...),
- Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
- Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
- Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega
dela, vede, področja, razpisanimi temami,
- Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
- Možno sofinanciranje projekta (aplikativni projekti),
- Skladnost vsebine predloga projekta z razpisanimi temami. |
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko
verjetnostjo pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju
ali polju v mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten
vpliv v mednarodnem merilu,. |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav
v mednarodnem merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje
v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem
ali mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 |
manj kvaliteten projekt |
0 |
|
|
iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu
predlaganih raziskav. |
|
|
|
|
organiziranost in izvedljivost predloga projekta: cilji so realno
postavljeni, niso realno postavljeni, niso dosegljivi |
Bc2 |
|
0 - 5 |
|
0 - 5 |
Elementi
ocenjevanja |
|
|
|
|
|
|
- Primernost vodenja in upravljanja projekta, |
|
|
|
|
|
|
- Primernost načrta dela, |
|
|
|
|
|
|
- Predlagano izvedljivost, obseg in trajanje projekta, |
|
|
|
|
|
|
- Primernost sestave tima (inter-disciplinarnost, inter- institucional-nost),
|
|
|
|
|
|
|
- Razpoložljivost opreme in prostorov, |
|
|
|
|
|
|
- Vpetost v programe in druge projekte. |
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
1. Skladnost predlaganega obsega raziskav s predvidenimi finančnimi
sredstvi |
|
|
0 – 1 |
|
0 – 2 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-II, tč. 4 in 5. |
Druga faza ocenjevanja |
|
predlog obsega raziskav je realno usklajen s predvidenimi sredstvi |
1 |
predlog obsega raziskav je realno usklajen s predvidenimi sredstvi |
2 |
|
|
v predlogu projekta so opazna neskladja med obsegom sredstev in
predlaganim obsegom raziskav |
0,5 |
v predlogu projekta so opazna neskladja med obsegom sredstev in
predlaganim obsegom raziskav |
1 |
|
|
zastavljen koncept projekta je finančno nerealen |
0 |
zastavljen koncept projekta je finančno nerealen |
0 |
|
2. Uspešno zaključena nosilstva raziskovalnih projektov ali programov
vodje projektnega predloga |
|
|
0 – 1 |
|
|
ARRS- ZV-JR-Prijava-2009-II, tč. 9.2 |
Druga faza ocenjevanja |
|
vodja projekta ima izkazano sposobnost vodenja raziskovalnega projekta
ali uspešno zaključeno mentorstvo MR |
1 |
|
|
|
|
vodja projekta ima izkazano sposobnost vodenja skupine ali laboratorija,
vendar še ni bil vodja projekta ali mentor MR |
0,5 |
|
|
|
|
vodja ima več neuspešno zaključenih projektov ali mentorstev |
0 |
|
|
|
3. Kvaliteta in izkušnje članov projektne skupine |
|
|
0 – 1 |
|
|
ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-II, tč. 9.2
in SICRISS, COBISS |
Druga faza ocenjevanja |
|
skupina je kvalitetna, v primernem obsegu in kompetentna za izvedbo
raziskav, kar izkazuje z bibliografskimi podatki in uspešno zaključenimi
projekti ali mentorstvi |
1 |
|
|
|
|
skupina je heterogena po kvaliteti, znanja članov skupine niso koherentna
za doseganje ciljev projekta |
0,5 |
|
|
|
|
projektna skupina ne izkazuje kritične koncentracije znanja potrebnega
za izvedbo projekta |
0 |
|
|
|
4. Razpoložljivost in kvaliteta raziskovalne opreme |
|
|
0 – 1 |
|
0 - 2 |
ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-II, tč. 15 |
Druga faza ocenjevanja |
|
raziskovalna skupina ima vso opremo, ali ima izkazan dostop do vse
opreme, ki je potrebna za izvedbo projekta
|
1 |
raziskovalec ima izkazan dostop do vse opreme, ki je potrebna za
izvedbo projekta |
1 - 2 |
|
|
raziskovalna skupina nima vse opreme, ki je potrebna za izvedbo
raziskav in nima izkazanega dostopa do take opreme
|
0 |
raziskovalec nima vse opreme, ki je potrebna za izvedbo raziskav
in nima izkazanega dostopa do take opreme |
0 |
|
5. Splošna usklajenost vodje, projektne skupine, sredstev in
opreme |
|
|
0 – 1 |
5. Splošna usklajenost raziskovalca, sredstev in opreme |
0 - 2 |
ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-II, tč.4, 5, 9.2, 15 |
Druga faza ocenjevanja |
|
raziskovalna skupina in vodja projekta izkazujeta primerno skladnost,
na voljo je vsa oprema, sredstva so primerna |
1 |
raziskovalec izkazuje primerno skladnost, na voljo je vsa oprema,
sredstva so primerna |
1 |
|
|
opazne so pomanjkljivosti v skladnosti posameznih elementov ocenjevanja |
0,5 |
opazne so pomanjkljivosti v skladnosti posameznih elementov ocenjevanja |
0,5 |
|
|
predlog projekta ne izkazuje usklajenosti vodje, skupine, sredstev
in opreme |
0 |
predlog projekta ne izkazuje usklajenost raziskovalca, sredstev
in opreme |
0 |
|
ocena za izjemne družbeno-ekonomsko in kulturno relevantne dosežke
vodje projekta – Kakovost in kompetentnost izvajalcev (ocenjuje domač
recenzent) |
B3 |
|
0 - 5 |
|
0 - 5 |
|
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
Kvaliteten projekt |
2 - 3 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti
so minimalne |
5 |
izjemno relevantni dosežki |
5 |
|
|
visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij.
Pri nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli |
4 |
visoko relevantni dosežki |
4 |
|
|
relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti
pomembne vrzeli |
3 |
relevantni dosežki |
3 |
|
|
manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje |
2 |
manj relevantni dosežki |
2 |
|
|
nerelavantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje |
1 |
nerelavantni dosežki |
1 |
|
|
Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
|
III. Razvrstitev prijavnih vlog ter predlog sklepa o uvrstitvi raziskovalnih
projektov na podlagi kratke prijave - I. faza izbora
A. Predizbor
ZSA na podlagi analize petletne produkcije slovenskih raziskovalcev po raziskovalnih
področjih (pri fiziki se posebej upošteva podpodročje fizika delcev) in upoštevaje
razpoložljiva sredstva za raziskovalna področja določi raziskovalce, ki se lahko
avtomatično uvrstijo v drugi krog ocenjevanja. Ti raziskovalci so o možnosti avtomatične
uvrstitve v drugi krog ocenjevanja projektov obveščeni ob objavi razpisa in v primeru,
da se prijavijo na razpis, v prijavni vlogi za prvo fazo napišejo zgolj naslov projekta
in izpolnijo administrativne podatke. Če prijave ne oddajo do zaključka razpisa,
se ne morejo uvrstiti v ll.fazo ocenjevanja. ZSA izbere raziskovalce na osnovi uvrstitve
po vrstnem redu po skupni ocen A1+A2+A3 na seznamu znotraj področja. Število tako
izbranih raziskovalcev je približno enako številu odobrenih projektov.
Predizbora ni pri interdisciplinarnih raziskavah in pri podoktorskih projektih.
B. Izbor na razpisu

V razpisu se določi, kateri tipi projektov se lahko prijavijo na razpis.
V prijavni vlogi - I. faza prijavitelji navedejo, če kandidirajo za temeljni
ali aplikativni projekt oziroma za:
- podoktorski projekt za gospodarstvo
- podoktorski projekt (temeljni ali aplikativni)
- manjši projekt (100.000 EUR). Če je prijavitelj s področja klinične medicine
je manjši projekt v vrednosti 50.000 EUR.
- večji projekt (200.000 EUR). Če je prijavitelj s področja klinične medicine
je večji projekti v vrednosti 100.000 EUR.
Večji projekti so lahko:
a. aplikativni, ki morajo obvezno vključevati:
- najmanj tri po tipu (glede na status) različne slovenske raziskovalne organizacije
(raziskovalni zavod, univerzo in gospodarsko družbo),
- tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti) in
- morajo izkazovati sofinanciranje.
b. temeljni, ki morajo obvezno vključevati:
- najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski raziskovalni organizaciji
(raziskovalni zavod ali univerzo ali gospodarsko družbo),
- tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti), vodja projekta
mora izkazovati visoko nadpovprečne raziskovalne dosežke (A1+A2+A3 > 11 za naravoslovje
in tehniko, A1+A2+A3 > 10 za medicino in biotehniko, A1+A2+A3 > 6 za družboslovje
in A1+A2+A3 > 5 na humanistiko ).
Panel sestavlja občasno strokovno telo in tuji recenzenti, ki jih je najmanj
toliko kot članov strokovnega telesa. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik
ustreznega znanstvenoraziskovalnega sveta, ki ga izmed sebe določijo člani tega
sveta.
Na podlagi ocen kratkih prijav (prijavna vloga - I. faza) panel ločeno za vsako
vedo in za vsako področje in za področje interdisciplinarnosti z večinsko odločitvijo
oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo
izbora pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in
število prijavljenih projektov) in usmeritve ministrstva. Če vsebina projekta ne
sodi v prijavljeno vedo, strokovno telo lahko prijavljeni projekt prerazporedi v
ustrezno vedo. Panel razvrsti projekte v dve kategoriji:
Kategorija A: Projekti, uvrščeni v kategorijo A, se določijo iz projektov
znotraj področja po padajočih ocenah B1+B2+B3.
Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje.
V kategorijo A se uvrsti približno enako število projektov kot v predizboru.
Kategorija B: Projekti, uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili
uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se uvrstijo
vsi projekti, ki imajo oceno B1+B2+B3 nižjo kot
12. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
Znanstveni svet ARRS obravnava listo projektov, kjer upošteva razvrstitev panela,
in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem
upošteva priporočila panela.
IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav
Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A ), ARRS
pozove, da v roku treh tednov na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-2009-II (v nadaljnjem
besedilu: prijavna vloga - II. faza) oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta.
Prijave ocenjujeta dva tuja recenzenta. Vsak recenzent oceni nekaj projektov
in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena obeh
recenzentov.
1. Ocena recenzentov
Ocena recenzenta BPRO je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu
(B1, B2, B3), le da je vsebina projekta
dopolnjena oz. razširjena, in sicer:
BPRO = B1+B2+B3
Ocena vsebine projekta B2 je sestavljena kot povprečna ocena
dveh recenzentov iz treh delnih ocen (Ba2, Bb2, Bc2).
Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli 1.
Ocene recenzentov (BPRO): ocene za posamezne elemente ocenjevana
2. Postopek II. faze izbora prijav
Recenzentu se posreduje prijavna vloga s celotno razpisno dokumentacijo in z
ocenami iz I. faze izbora projektov. Ocene iz I. faze izbora so recenzentom v pomoč
pri oblikovanju recenzentske ocene. Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne
vloge - II . faza.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list (Obrazec: ARRS- projekti/II. faza-OC-02/2009), ki vsebujejo številčne ocene
po posameznih elementih (kazalcih). Recenzenti v oceni B podajo tudi kratko
opisno oceno oziroma komentar.
Strokovne službe ARRS posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem,
ki lahko podajo svoje mnenje na ocene recenzentov. Panel je sestavljen iz članov
občasnega strokovnega telesa in tujih recenzentov, ki jih je več kot članov občasnega
strokovnega telesa (med cc. dvajset in trideset) in pokrivajo večino raziskovalnih
področij. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik znanstvenoraziskovalnega
sveta, ki ga izmed sebe določijo člani sveta.
Panel obravnava utemeljitve ocen (komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev
na pisne ocene oz. komentarje recenzentov. Pri obravnavi predlogov projektov bodo
člani panela dobili na vpogled tudi zaključne ocene projektov, ki so jih vodje obravnavanih
projektov zaključili v zadnjih treh letih.
Minimalno oceno (prag), ki jo mora dosegati raziskovalni projekt je B1+B2+B3
= 12. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih kategorij.
Panelisti posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov
bistveno razlikujeta in se odloči, ali povprečje obeh ocen realno odraža vrednost
predlaganega projekta, ali je pravilna višja ali nižja ocena.
Glede na predvidena sredstva razpisa panel predlaga projekte, ki naj se financirajo
v večjem obsegu.
Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se sprejme
z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen.
Predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov se
pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih
raziskav posebej, po področjih znotraj vede in sicer ločeno za večje (velike) in
za male projekte ter za podoktorske projekte.
Znanstveni svet ARRS obravnava listo projektov, kjer upošteva razvrstitev panela,
hkrati pa lahko delno prerazporedi razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi
v razpisu določenih kriterijev in meril. Znanstveni svet ARRS pri končni odločitvi
poleg ranga po področjih upošteva priporočila opazovalcev panela in razpoložljive
kapacitete področij.
D. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
I. Število mentorjev novih mladih raziskovalcev v letu 2010 in predlog sklepa
o izboru prijav za kandidate za mentorje
Razdelitev mentorjev po vedah je del razpisne dokumentacije.
ARRS izračuna ocene prijavljenih kandidatov (A1+A2+A3).
Strokovno telo ločeno za vsako vedo oblikuje predlog sklepa o izboru prijav
za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev po naslednji shemi:
A. Prednostno upošteva kategorije prijav iz usmeritev ministrstva. Pri
tej kategoriji se ne upošteva minimalna ocena.
B. Po opravljenem točkovanju se kandidate za mentorje razvrsti po
ocenah znotraj vede.
B.1. Najprej se izbere kandidate za mlajše mentorje (20 % po vedah glede na
Tabelo):
Programska skupina (oz. raziskovalna skupina, če kandidat za mentorja ni član
programske skupine) je upravičena do največ enega mlajšega mentorja. Ta pogoj se
preveri v vseh vedah in se v primeru dveh kandidatov iste programske skupine (kjer
je ni, raziskovalne skupine) upošteva tistega z več točkami.
Strokovno telo določi minimalno oceno, ki jo mora znotraj vede dosegati kandidat
za mlajšega mentorja. Minimalna ocena lahko povzroči, da je število izbranih mlajših
mentorjev manjše kot 20%.
B.2. Nato se razdeli glavnina mentorjev:
Mlajše mentorje, ki se niso uvrstili na mesta, rezervirana za mlajše mentorje,
kot je določeno v prejšnji točki (B1), se v nadaljnjem postopku obravnava
enakovredno z drugimi kandidati ter se jih pri nadaljnji razdelitvi mentorskih mest
razvrsti glede na skupno oceno. Delitev poteka znotraj znanstvene vede po programskih
skupinah (kjer jih ni, pa po raziskovalnih skupinah). Glede na skupno število točk
se za vsako vedo izbere toliko mentorjev, da jih je skupaj z mladimi mentorji izbranih
90%.
Pri delitvi se v čim večji meri upoštevajo naslednji robni pogoji (upoštevajo
se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):
a) Programske skupine s petletnim in šestletnim obdobjem financiranja ter nove
programske skupine dobe vsaj eno mentorsko mesto.
b) Število mentorskih mest na raziskovalnem področju znotraj vede je lahko največ
za dve večje in najmanj za dve manjše kot v preteklem letu.
c) Število mentorskih mest na raziskovalno skupino (kjer ni programske skupine)
je lahko največ za ena večje in najmanj za ena manjše kot v preteklem letu.
č) Število mentorskih mest na raziskovalno skupino (kjer ni programske skupine)
je največ dva, število mentorjev na programsko skupino največ tri in število mentorjev
na veliko programsko skupino največ štiri. Velike programske skupine na JRZ so večje
od 6 FTE, programske skupine v drugih RO so večje od 3 FTE, oziroma programske skupine,
ki delujejo na več RO.
C. Sledi končni izbor strokovnega sveta preostalih 10% mentorjev:
- Strokovno telo najprej določi kandidate, o katerih bo razpravljal, ki jih
je približno 20%:
· kandidati z največjim številom točk
znotraj raziskovalnih področij;
· kandidati, ki kažejo svojo raziskovalno
izjemnost (A").
· kandidatom mlajšim od 35 let, ki
izstopajo po izjemnih raziskovalnih dosežkih (A" ali A')
- Pri delitvi se dokončno upoštevajo robni pogoji (upoštevajo se vsi
mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji), ki so navedeni v točki B2.
- Strokovno telo v skladu s 13. členom Pravilnika o usposabljanju in financiranju
mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06,
5/07 in 39/07) določi iz liste mentorjev približno 10% izbranih mentorjev v
posamezni vedi, ki bodo na naslednjem javnem pozivu lahko ponovno kandidirali.
Znanstveni svet ARRS obravnava listo mentorjev, kjer upošteva razvrstitev panela,
in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem
upošteva priporočila strokovnega sveta.
E. POLJUDNOZNANSTVENE PERIODIČNE PUBLIKACIJE
I. Elementi ocenjevanja
1. Kvantitativna ocena
Kvantitativna ocena je ocena A.
2. Ocena recenzentov
Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz treh posamičnih ocen
(B1 , B2 , in B3).
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:
B = B1 + B2 + B3
Kvantitativni oceni in ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih
v Tabeli.
Tabela : Poljudnoznanstvene publikacije
Kvantitativne ocene (ocena A) in ocene recenzentov (ocena B): ocene
za posamezne elemente ocenjevanja
Elementi ocenjevanja |
|
Možno število točk |
Vir |
Kvantitativne ocene prijavitelja - ocena A |
|
|
|
Odmevnost in razširjenost poljudnoznanstvene publikacije |
ocena A |
25 |
ARRS-PPPZ-01-2009.tč. 10 |
zelo velika (nad 1500 prod. izv.) |
|
25 |
|
srednje velika (500 -1500 prod. Izv) |
|
15 |
|
manjša ( pod 500 prod. Izv) |
|
10 |
|
Ocene recenzentov - ocena B |
|
|
|
Pomen za poljudnoznanstveno predstavitev področja in podpodročja,
za njegov razvoj in meddisciplinarne povezave |
ocena B1 |
25 |
ARRS-PPPZ-01-2009,tč. 12 in 13 |
zelo velik |
|
25 |
|
srednje velik |
|
15 |
|
manjši |
|
10 |
|
Prispevek poljudnoznanstvene publikacije k informiranju javnosti
o izsledkih raziskav domačih in tujih znanstvenikov |
ocena B2 |
25 |
ARRS-PPPZ-01-2009, tč. 14 |
velik |
|
25 |
|
srednje velik |
|
15 - 24 |
|
manjši |
|
10 - 14 |
|
Posebna skrb za razvoj naravoslovno-tehnične usmeritve poljudnoznanstvene
publikacije |
ocena B3 |
15 |
ARRS-PPPZ-01-2009,tč. 15 |
zelo velika |
|
15 |
|
srednja |
|
10 - 14 |
|
nizka |
|
5 - 9 |
|
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
Strokovno telo za znanstveni tisk (v nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 3
recenzente, in sicer dva (2) znanstvena in enega (1) strokovnega recenzenta od tega
en znanstveni recenzent za družboslovje ali humanistiko.
Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-PPPZ-01-2009.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list, obrazec: ARRS-PPPZ-03-2009, ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih
(kazalcih).
III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije
Po točkovanju strokovno telo določi tri kategorije: I, II in III. in sicer:
- kategoriji pripada 100 % delež izračunane dotacije - 3 letno sofinanciranje
- kategoriji se procentualno delež računsko določi, odvisno od razpoložljivih sredstev-
1 letno sofinanciranje.
- kategorija: sofinanciranja ni.
Poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki se pri ocenjevanju uvrste v prvi
dve kategoriji, se sofinancirajo. Periodične publikacije, ki se uvrstijo v tretjo
kategorijo, se ne sofinancirajo. Kategorije, v katero sodi posamezna poljudnoznanstvena
periodična publikacija, se določijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov, ločeno
po posameznih vedah.
NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DPPPZ7*)
Za izračun sredstev se upoštevajo naslednji elementi:
- Število avtorskih pol na zvezek (D1)
- Naklada ( do največ 2500 izvodov na zvezek) (D2)
- Število zvezkov na letnik (D3)
- Priznani stroški na eno avtorsko polo (D4)
( stroški tiska, računalniškega oblikovanja besedila, lektoriranja, prevajanja,
odpošiljanja)
Strokovno telo določi po višini stroške (D4) za avtorsko polo.
Strokovno telo lahko določi tudi izjeme zaradi dražjega tiska, in sicer maksimalno
do višine +100%, o čemer odloča strokovno telo za vsak primer posebej.
Dotacija se izračuna na naslednji način:
DPPPZ = D1 * D2* D3 * D4/10
ARRS sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk (sofinancira samo
natisnjene poljudnoznanstvene periodične publikacije), ne sofinancira pa avtorskih
honorarjev piscem člankov.
ARRS tudi ne sofinancira poljudnoznanstvene periodične publikacije, ko oglasni
prostor presega 10 % celotnega prostora posamezne številke (oglaševalske vsebine
določa skladno z določbami Zakona o medijih).
ARRS ustrezno zmanjša sofinanciranje v primeru, ko so poljudnoznanstvene periodične
publikacije že sofinancirane iz državnega proračuna preko drugih ministrstev in
iz drugih virov.
Prednost pri izboru imajo tiste poljudnoznanstvene periodične publikacije, ki
so pomembne za posamezno področje.
Strokovno telo najprej določi priznane stročke na avtorsko polo (D4). Možne so
izjeme, ki so posledica dražjega tiska (o njih odloča strokovno telo za vsak primer
posebej). Če je izračun dotacije večji kot zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena
sredstva.
F. RAZISKOVALNA OPREMA
Za vodenje evalvacijskega postopka direktor agencije na temelju Pravilnika o
sofinanciranju nakupov raziskovalne opreme imenuje komisijo za raziskovalno opremo
(v nadaljevanju: strokovna komisija).
Strokovna komisija točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi
spodaj opredeljenih kriterijev.
Kriteriji za ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
- Reference raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa,
na katerega je vezan nakup raziskovalne opreme, ki jih odraža odobreni čas financiranja
raziskovalnega programa;
Točkovanje glede na čas financiranja raziskovalnega programa oziroma infrastrukturni
program:
Čas financiranje raziskovalnega programa
v obdobju od leta 2009 /
infrastrukturni program |
Število točk |
6 let |
6 |
5 let |
4 |
4 leta |
2 |
3 leta |
0 |
novi raziskovalni programi |
2 |
infrastrukturni programi |
3 |
- Relevanca nakupa prijavljene raziskovalne opreme, ki
ga odraža delež sofinanciranja
Točkovanje glede na delež lastnih sredstev
Delež lastnih sredstev |
Število točk |
Število točk za opremo večje
vrednosti (nad 140.000 EUR za
naravoslovje, tehniko, medicino,
biotehniko oz. nad 40.000 EUR
za družboslovje in humanistiko) |
20% - 39% |
0 |
0 |
40% - 59% |
1 |
2 |
60% - 79% |
2 |
4 |
80% in več |
3 |
6 |
- Višina nabavne vrednosti raziskovalne opreme
Nabavna vrednost v EUR |
Število točk |
Naravoslovje, tehnika,
medicina, biotehnika |
Družboslovje, humanistika |
|
nad 140.000 |
nad 40.000 |
5 |
nad 120.000 - 140.000 |
nad 35.000 - 40.000 |
4 |
nad 100.000 - 120.000 |
nad 30.000 - 35.000 |
3 |
nad 80.000 - 100.000 |
nad 25.000 - 30.000 |
2 |
nad 60.000 - 80.000 |
nad 20.000 - 25.000 |
1 |
nad 50.000 - 60.000 |
nad 15.000 - 20.000 |
0 |
Vrstni red kriterijev ne pomeni njihove prioritete.
Na temelju izvedenega točkovanja skladno z opredeljenimi kriteriji strokovna
komisija izdela predlog prednostnega seznama za sofinanciranje nakupov raziskovalne
opreme (v nadaljevanju: predlog). Predlog agencija posreduje znanstvenemu svetu
v obravnavo.
Znanstveni
svet agencije kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje
vrednosti, ki v Sloveniji že obstaja (nad 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko,
biotehniko in medicino oziroma nad 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje).
V primeru, če več prijav izkaže enako število točk, izmed teh na temelju razprave
o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja in
drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov oziroma projektov
predlaga izbor za sofinanciranje Znanstveni svet agencije, pri čemer upošteva izhodišča
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa oziroma njegovih posameznih delov
in letnih aktov o znanstveni in tehnološki politiki.
G. ZNANSTVENI SESTANKI
I. Elementi ocenjevanja
1. Kvantitativna ocena
Kvantitativni oceni A4 in A5se določita na
podlagi meril, določenih v Tabeli.
Tabela: Znanstveni sestanki
Kvantitativni oceni (oceni A4in A5) :
ocene za posamezne elemente ocenjevana
ELEMENT OCENJEVANJA |
OCENA |
TOČKE |
VIR |
Mednarodna udeležba na znanstvenem sestanku |
ocena A4 |
10
|
ARRS-ZS-01-2009, tč. 6 |
predvidena udeležba 50 in več % referentov |
|
10 |
|
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov |
|
5 |
|
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov |
|
3 |
|
predvidena udeležba pod 10% referentov |
|
0 |
|
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega značaja) |
ocena A5 |
5 |
ARRS-ZS-01-2009, tč. 7 |
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji
ugledne mednarodne org. |
|
5 |
|
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji |
|
3 |
|
Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:
A = + A4 + A5
Posamezne kvantitativne ocene A bo ARRS vpisala v posebne obrazce (obrazec: ARRS-ZS-03-2009).
2. Ocene recenzentov
Ocena recenzentov (ocena B) je sestavljena iz sedmih posamičnih ocen
(B1 , B2 , B3 B4 , B5 ,B6
, B7, B8).
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:
B = B1+ B2 + B3+ B4 + B5
+B6 + B7 + B8
Ocene recenzentov se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli.
Tabela: Znanstveni sestanki
Ocene recenzentov (ocena B): ocene za posamezne elemente ocenjevana
ELEMENT OCENJEVANJA |
OCENA |
TOČKE |
VIR |
Tehtnost in aktualnost tematike |
Ba1 |
20 |
ARRS-ZS-01—2009, tč.19.1 |
zelo tehtna in aktualna tematika |
|
12-20 |
|
srednje tehtna in aktualna tematika |
|
6 – 11 |
|
manj tehtna in aktualna tematika |
|
0 – 5 |
|
Pričakovana odzivnost sestanka v znanstveni in strokovni javnosti |
Bb1 |
10 |
ARRS-ZS-01-2009, tč.19.2. in 16 |
velika |
|
7-10 |
|
srednja |
|
4-6 |
|
manjša |
|
0-3 |
|
ORGANIZACIJSKE REFERENCE VODJE SESTANKA |
ocena B2 |
10 |
ARRS-ZS-01-2009, tč. 18 |
zelo dobre |
|
9-10 |
|
dobre |
|
6-8 |
|
srednje |
|
3-5 |
|
manjše |
|
0-2 |
|
PRIDOBITEV DODATNEGA SOFINANCIRANJA |
ocena B3 |
10 |
ARRS-ZS-01-2009 tč. 20.1. |
tuji viri |
|
10 |
|
domači viri |
|
5 |
|
ZAGOTAVLJANJE RACIONALNE PORABE SREDSTEV |
ocena B4 |
5 |
ARRS-ZS-01-2009 tč.20.2. |
zagotovljena je zelo racionalna poraba |
|
4 – 5 |
|
zagotovljena je realna poraba |
|
2 – 3 |
|
racionalna poraba ni zagotovljena |
|
0 – 1 |
|
ZDRUŽEVANJE VEČ ZNANSTVENIH DISCIPLIN |
ocena B5 |
5 |
ARRS-ZS-01-2009 tč.12.,13.,14. |
REFERENCE PREDAVATELJEV |
|
25 |
ARRS ZS 01 2009, tč. 16 |
v povprečju visoke |
|
25 |
|
v povprečju srednje |
|
15 |
|
v povprečju nižje |
|
10 |
|
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v
nadaljevanju: strokovno telo) imenuje 12 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po
dva znanstvena recenzenta.
Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-2009.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list, obrazec: ARRS-ZS-02-2009, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih
(kazalcih).
III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije
Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, pa se ne sofinancirajo. Sestanek
se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi točkovnih ocen recenzentov in to ločeno
po vedah.
NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih
sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov
(D2), število dni (D3), število tujih vabljenih
predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila
referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
VRSTA STROŠKOV |
EUR |
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5) |
|
do 30 referentov
|
625 |
do 100 referentov
|
1041 |
nad 100 referentov
|
1458 |
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov
v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) |
5 |
Dodatek na referenta (D7) |
14 |
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) |
3 |
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) |
104 |
Dotacija se izračuna na naslednji način:
DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5
(štev.udel.-D1 *D6) + (štev.referentov-D2 * D7) + (štev. dni-D3 + štev.udel.- D1
+ D8 ) + (štev. tujih vabljen. predav. –D4 + štev.dni-D3 + D9) + administriranje
– odvisno od števila referentov- D5)
I. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
II. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
III. kategoriji se procentualni delež računsko določi.
Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi
za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.
Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.
V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj
pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja
še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev namenov in ciljev
znanstvenega sestanka.
Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih
del leto pred potekom sestanka.
ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja
največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni
predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.
Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj
10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.
Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena
sredstva.
H. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
I. Elementi ocenjevanja
Ocene recenzentov
Skupna ocena (ocena B) posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev
iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.
Oceno recenzentov sestavljajo posamezne ocene B1 , B2, B3, in B4.
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen:
B = B1+ B2 + B3+ B4
Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli.
Tabela: Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
ELEMENT OCENJEVANJA |
OCENA |
TOČKE |
VIR |
|
B |
36 |
ARRS-TURAZ-01-2010 |
Statusna odličnost |
B1 |
10 |
|
Nobelova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje) |
|
10 |
tč. 9 |
druge prestižne nagrade |
|
do 10 |
|
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR |
|
8-10 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000
EUR |
|
5-7 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000
EUR |
|
3-4 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1-2 |
tč. 9 |
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti |
|
3 |
tč. 10 |
redni profesor ali profesor Emeritus |
|
2 |
tč. 11 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini
revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije
pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
4 |
tč. 12 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za
humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična
bibliografska baza |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja
tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni
mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij,
ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska
baza podatkov |
|
1 |
tč. 12 |
Odličnost publikacij |
B2 |
9 |
|
skupne znanstvene objave z Nobelovim nagrajencem ali z nagrajencem
drugih prestižnih nagrad |
|
do 4 |
|
skupna objava z Nobelovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih
prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR |
|
4 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR |
|
3 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR |
|
2 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1 |
tč. 16 |
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 20
ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju
po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah |
|
2 |
tč. 17 |
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
1 |
tč. 18 |
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih
indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze
podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko
|
|
2 |
tč. 19 |
Odličnost pri citacijah (humanistika) |
B3 |
8 |
|
naveden med citacijskimi klasiki po ISI |
|
4 |
tč. 15 |
število citatov v zadnjih 10. letih |
|
do 2 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
2 |
tč. 14 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 14 |
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih |
|
do 2 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
2 |
tč. 13 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 13 |
Program dela |
B4 |
9 |
tč. 22 |
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca |
|
1 - 5 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
: |
|
1-3 |
|
sodelovanje vključuje doktorske študente ali
podoktorande : |
|
0-2 |
tudi tč. 5 |
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca |
|
0 - 2 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
: |
|
0-1 |
|
pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk.
: |
|
0-1 |
|
Pomen za Slovenijo |
|
0 - 2 |
|
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja |
|
0-1 |
|
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj
|
|
0-1 |
|
II. Izbor recenzentov in postopek ocenjevanja
Vsako prijavo praviloma ocenita dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na
podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-2010. Recenzenti ocenjujejo posamezne
elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene
po posameznih elementih (kazalcih).
Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda
ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
Strokovno telo nato tuje raziskovalce razvrsti glede na doseženo kumulativno
število točk in glede na kategorije iz usmeritev ministrstva. Maksimalno število
doseženih točk pri ocenjevanju je 36.
V skladu z usmeritvami ministrstva (določen znesek na kandidata, določena višina
sredstev po vedah) se lahko v financiranje sprejmejo tisti kandidati, ki dosežejo
največje število točk znotraj področij posamezne vede.
I. TUJA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
I. Elementi ocenjevanja
Ocena A se dobi s seštevkom posameznih kvantitativnih ocen:
A = A1+A2+A3+A4+A5+A6+A7+A8
A1 je ocena za dostopnost tuje znanstvene literature in baz
podatkov uporabnikom, pri čemer se dostopnost meri s številom uporabnikov ter s
pogoji dostopa in uporabe za vse uporabnike v Republiki Sloveniji. A2
je ocena za pogostnost uporabe tujih serijskih publikacij in baz podatkov, pri čemer
se pogostnost uporabe meri s številom izposoj in uporabe serijskih publikacij ter
številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v preteklem letu. A3
je ocena za kontinuiteto naročil, ki se meri glede na dolgotrajnost naročanja in
razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja
boljše storitve uporabnikom. A4 je ocena za strokovno usposobljenost
osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki,
izkazuje pa se z zahtevnejšimi stopnjami priprave gradiv za uporabnike in k temu
primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja. Ocena A5 upošteva
obseg sofinanciranja iz drugih neproračunskih virov, A6 je ocena
za kvaliteto in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov, pri čemer
se kvaliteta in pomen merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva
za posamezno področje (za SCIE in SSCI). Če je revija zajeta v več področij, se
vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se
opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje.
Ocena A7 je ocena za ekonomičnost in racionalnost nabave. Pri
tej oceni se upoštevata cena in izpeljana koordinacija nabave. A8
pa je ocena za nabavo preko konzorcijev.
Elementi ocenjevanja za kvantitativne ocene so določeni v Tabeli.
Tabela: Tuja znanstvena literatura in baze podatkov
Tabela: Kvantitativne ocene: ocene za posamezne elemente ocenjevanja
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
ocena A |
TOČKE |
VIR |
Dostopnost |
A1 |
1 - 8 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 6 |
(upošteva se samo raziskovalce, zaposlene v matični organizaciji) |
|
1-5 |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
4 |
|
|
|
5 |
|
(velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo) |
|
1-3 |
|
- velike univerzitetne
knjižnice
|
|
3 |
|
- velike fakultetne,
majhne univerzitetne
|
|
2 |
|
- ostale knjižnice,
odprte za študente
|
|
1 |
|
Pogostnost uporabe |
A2 |
0-8 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 7 |
- po številu izposoj
in uporabe serijskih publikacij
|
|
0-5 |
|
- po številu uporab
baz podatkov (seje/iskanje)
|
|
0-3 |
|
Kontinuiteta naročil |
A3 |
1-5 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 8 |
|
|
1 |
|
|
|
3 |
|
|
|
5 |
|
Strokovna usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski
strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki |
A4 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 9 |
|
|
1 |
|
- dodatne knjižnične
in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja)
|
|
1 |
|
- dodatne knjižnične
in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja)
- Uporaba COBISS3 v pravem okolju
|
|
2 |
|
- zahtevne knjižnične
in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki z najmanj magisterijem
znanosti)
|
|
3 |
|
Obseg sofinanciranja iz neproračunskih virov |
A5 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 10 |
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
11 in več letne
nabave |
|
3
|
|
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz
podatkov |
A6 |
1-15 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 11 |
- IF iz prve četrtine
revij ustrezne kategorije
|
|
15 |
|
- IF iz druge četrtine
revij ustrezne kategorije
|
|
10 |
|
- IF iz tretje četrtine
revij ustrezne kategorije
|
|
6 |
|
- IF iz četrte četrtine
revij ustrezne kategorije
|
|
4 |
|
- zajetost v specializirani
bazi podatkov s področja
|
|
2
|
|
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje
(koordinacija) |
A7 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 12
|
Nabava preko konzorcijev (sestavljeni morajo biti iz
vseh štirih Univerz in vsaj štirih JRZ oziroma morajo pokrivati celotno
znanstveno področje v okviru konzorcija) |
A8 |
0-22 |
ARRS-RI-TL-01-2009, tč. 13, tč. 14 |
- za vsakih 10 %
nabav se dodeli po 2 točki
|
|
|
|
|
|
-1 |
|
|
|
0 |
|
|
|
+1 |
|
|
|
+2 |
|
II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav
Prijave oceni strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov
po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa tujih
serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop
do vsebin v celotnem besedilu v letu 2009 (obrazec: ARRS-RI-TL-01-2009) na ocenjevalnem
obrazcu (ARRS-RI-TL-03-2009). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik
strokovnega telesa.
Na podlagi ocen strokovno telo (v nadaljevanju: strokovna komisija) pripravi
vrstni red prijav za serijske publikacije, baze podatkov in za sofinanciranje stroškov
za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu po področjih glede na doseženo
število točk. Razdeli jih v štiri skupine za vsako vedo posebej.
Prijaviteljem iz prve skupine lahko strokovna komisija dodeli več sredstev, kot
so jih prejeli v preteklem letu, prijaviteljem iz druge skupine dodeli praviloma
enaka sredstva kot v preteklem letu, prijaviteljem iz tretje skupine dodeli manj
sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu. Prijavitelje iz četrte skupine se
ne sofinancira.
Strokovna komisija lahko posamičnega prijavitelja uvrsti v prvo ali drugo skupino,
o čemer odloča za vsak primer posebej. Pri tem mora upoštevati zaprošena in razpoložljiva
sredstva. Tak predlog mora strokovna komisija dodatno obrazložiti.
Če prijavitelj v preteklosti še ni bil financiran s strani ARRS, a se je uvrstil
v skupino, ki se financira, se predlog za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene
literature in baz podatkov pripravi tako, da se upoštevajo razpoložljiva ter zaprošena
sredstva.
Strokovna komisija posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih konzorcijev,
ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je vključitev v
konzorcij vseh štirih Univerz in vsaj štirih javnih raziskovalnih zavodov oziroma
celotno znanstveno področje, ki ga pokrivajo v okviru konzorcijskega nakupa. Konzorcijem
se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu, ki
so za plačilo članov konzorcija za spletni dostop do revij in baz podatkov vseh
njegovih članov. Izhodišče za financiranje konzorcijev so izplačana sredstva v preteklih
letih in razpoložljiva sredstva.
Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so
del rednega financiranja in se vrednotijo na osnovi zgoraj navedene kvantitativne
ocene. Enako velja tudi za bibliografske baze podatkov in je njihova nabava pred
konzorcijskim povezovanjem potekala po posameznih knjižnicah.
Na temelju izvedenega točkovanja skladno z opredeljenimi kriteriji strokovna
komisija sprejeme predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama sofinanciranja
nabave tujih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski
dostop do vsebin v celotnem besedilu.
Predlog agencija posreduje znanstvenemu svetu v obravnavo.
Direktor predlog prednostnega seznama za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene
literature in baz podatkov posreduje v sprejem upravnemu odboru agencije. Upravni
odbor agencije sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za sofinanciranje nakupa
tuje znanstvene literature in baz podatkov.
J. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih
prijav
Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje
mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni
razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov
projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog
projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju
besedila: neskladne prijave).
Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja
(v nadaljevanju: prijava) je ocena A (od 0 do 5 točk oz. od 0 do 100%); če z razpisom
ni drugače določeno, je to kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost predlagatelja
projekta ali programa, ki se določi na podlagi ocene A1 v C. poglavju
te metodologije.
Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk
v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.
II. Predlog finančno ovrednotenega seznama prijav
Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski javni razpisi, strokovna komisija
pooblaščenemu mednarodnemu telesu (mešani komisiji ali odboru za znanstveno in tehnološko
sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda prednostni seznam prijav, ki jih na pogajanjih
dokončno finančno ovrednotijo. Slovenski del pooblaščenega mednarodnega telesa finančno
ovrednoten seznam prijav za (so)financiranje posreduje ARRS v nadaljnjo obravnavo.
Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski javni razpisi, strokovna komisija
med skladnimi prijavami pripravi finančno ovrednoten predlog seznama prijav za (so)financiranje
na podlagi ocene in (v primeru skoraj identične ocene, t.j. manj kot 0.25 točke
oz. 5 odstotnih točk razlike) vključenosti doktorskih študentov ali podoktorandov,
ali drugih kriterijev, ki jih določa posamezen razpis. Neskladnih prijav ne upošteva.
K. RAZISKOVALNI PROGRAMI
I. Splošno
Namen evalvacije programskih skupin na podlagi te metodologije je spodbuda h
kvalitetnejšemu in odmevnejšemu raziskovalnemu delu, tesnejšemu povezovanju slovenskega
in mednarodnega raziskovalnega prostora, učinkovitejšemu povezovanju raziskovanja
z gospodarstvom in drugimi javnimi dejavnosti ter odpravljanje pomanjkljivosti in
problemov pri organizaciji ter izvajanju raziskovalnega dela na posameznih raziskovalnih
področjih. Spremljanje rezultatov in učinkov raziskovalnega dela je tudi podlaga
pri oblikovanju meril za vključevanje programskih skupin v nadaljnje financiranje
in določanje obsega financiranja njihovih programov s strani agencije.
Izvajalci raziskovalnih programov na poziv ARRS posredujejo:
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/2010: Predlog programa program dela programske
skupine za naslednje obdobje financiranja
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/2010-PR1: Vsebina/opis predlaganega raziskovalnega
programa,
- Obrazec/ci ARRS-ZV-RPROG-DOD2/2010,
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PODROCJE/2010 (samo za nove programe).
II. Ocenjevanje
Ocenjevalni postopek je podoben ocenjevanju raziskovalnih programov v l. 2008.
ZSA imenuje občasno strokovno telo, ki ocenjuje prispele raziskovalne programe.
ARRS članom občasnega strokovnega telesa za vsak program poziva pošlje
prijavno gradivo, ter ocenjevalni obrazec. Posebej iz točke 1.a. poziva
pa še dosedanje domačo in tujo recenzijo.
Za nove predloge programov iz naslova točke 1.b. poziva Agencija pridobi
domačo in tujo recenzijo.
Člani občasnega strokovnega telesa vse svoje ocene tudi kratko opisno utemeljijo
oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja.
III. Elementi ocenjevanja
Ocena B1 - Znanstveni rezultati
Izjemni znanstveni dosežki in odmevnost dosežkov vodje in članov programske skupine,
realizacija ciljev raziskovalnega programa (znanstveni del), uredniško delo, vključenost
v mednarodne programe in projekte. Razpon ocene od 0 do 5.
Ocena B2 - Znanost (B2Z) - Pomen programa za znanost
Znanstvena pomembnost predlagane vsebine, aktualnost izhodiščne hipoteze, jasnost
zamisli in kvaliteta ciljev, izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov, primernost
obsega za izvedbo predloženega programa, primernost načrta dela, primernost opreme,
primernost sestave programske skupine. Razpon ocene od 0 do 5.
Ocena B2 - Relevanca (B2R) - Pomen programa za družbeno-ekonomski in kulturni
razvoj Slovenije
Pomen programa za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, vpetost predloga
v obstoječe razvojne programe in projekte, poslanstvo, kontinuiteta dela, pomen
za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij, organiziranost in vodenje programske
skupine. Razpon ocene od 0 do 5.
Ocena B3 - Rezultati pomembni za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije
Izjemni družbeno-ekonomsko relevantni dosežki vodje in članov programske skupine,
realizacija ciljev raziskovalnega programa, zaključena mentorstva, pretok mladih
raziskovalcev, gostovanje raziskovalcev, vključenost raziskovalcev/strokovnjakov
iz podjetij, potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov, konkretni projekti za
uporabnike, dolgoročno sodelovanje z uporabniki. Razpon ocene od 0 do 5.
RAZISKOVALNI PROGRAM
Na podlagi ocen B1, B2 in B3 strokovno telo določi skupno oceno za raziskovalni
program:
vrhunski program |
5 |
zelo kvaliteten program |
4 |
kvaliteten program |
3 |
manj kvaliteten program |
2 |
nekvaliteten program |
1 |
ZSA, Upravni odbor ARRS, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost
in tehnologijo
ZSA sprejme listo programov, ki se jih priporoči za financiranje v naslednjem
letu in listo programov, ki se jih zavrne.
Direktor ARRS posreduje predlog seznama ocenjenih in finančno ovrednotenih
raziskovalnih programov Upravnemu odboru ARRS v sprejem in raziskovalne programe
oziroma dele programov, za izvajanje katerih je predlagana podelitev koncesije,
v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki izda ustrezno odločbo o podelitvi
koncesije.
L. SPREJEMANJE IN OBJAVA METODOLOGIJE
V skladu s 5. členom Pravilnika o delovanju
stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti št.
0071-19/2006/1, z dne 13.04.2006 so znanstvenoraziskovalni sveti ved in znanstvenoraziskovalni
svet za interdisciplinarnost pripravili predlog metodologije, ki jo je
Znanstveni svet ARRS sprejel na
svoji seji dne 15. 4. 2009. Upravni
odbor ARRS se je z njo seznanil na svoji seji dne 22.4.2009.
To metodologijo se objavi na spletnih straneh ARRS.
Ocenjevalni listi so kot priloge sestavni del metodologije.
Prof. dr. Peter Dovč,
predsednik ZS ARRS
Številka: 6319-2/2009-1
Datum: 22.7.2009
|