Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pravilnik se uporablja do 9. 5. 2026, ko se začne uporabljati nov
Splošni akt o raziskovalnih
nazivih.
Prejšnja objava: v
veljavi do 01.02.2019
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več
o tem).
- Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08 z dne 31.
12. 2008),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list
RS, št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list
RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26.10. 2012),
- Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 4/13 z dne 18. 1. 2013),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 5/17 z dne 3. 2. 2017),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list
RS, št. 31/17 z dne 23. 6. 2017),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 7/19 z dne 1. 2. 2019),
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti (ZZrID) (Uradni list RS, št. 186/21) –
razveljavitev pravilnika; uporablja se do začetka uporabe novih podzakonskih
predpisov na podlagi ZZrID, razen če ta zakon določa drugače,
- Splošni akt o
raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 92/2024) – Splošni akt velja
od 9. 11. 2024, uporablja pa se od 9. 5. 2026.
Pravilnik o raziskovalnih nazivih (neuradno prečiščeno besedilo št. 7) - v uporabi do 9. 5. 2026
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalnike ter
merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v
raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in
nadziranje izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni
naziv.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola,
so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. RAZISKOVALNI NAZIVI
3. člen
(raziskovalni nazivi)
Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:
- znanstveni nazivi:
- asistent (01),
- asistent z magisterijem znanosti (02),
- asistent z doktoratom (03),
- znanstveni sodelavec (04),
- višji znanstveni sodelavec (05),
- znanstveni svetnik (06).
- strokovno-raziskovalni nazivi:
- asistent (11),
- višji asistent (12),
- višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
- strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
- višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
- strokovno-raziskovalni svetnik (16).
- razvojni nazivi:
- razvijalec (21),
- višji razvijalec (22),
- samostojni razvijalec (23),
- razvojni sodelavec (24),
- višji razvojni sodelavec (25),
- razvojni svetnik (26).
Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega pravilnika.
Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne
raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.
Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne
raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za
strokovno-raziskovalni naziv.
Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem
razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.
4. člen
(kategorija raziskovalcev)
Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in
razvojne nazive:
Mlajši raziskovalci:
- asistent,
- asistent, razvijalec;
- asistent z magisterijem znanosti, višji asistent, višji
razvijalec;asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent,
samostojni razvijalec.
Starejši raziskovalci:
- znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni
sodelavec;
- višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec,
višji razvojni sodelavec;
- znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni svetnik.
III. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV
V ZNANSTVENE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive
5. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.
Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki
raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca,
določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca
6. člen
(kvalitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje
minimalne kvalitativne kazalnike:
- Asistent
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Asistent z magisterijem znanosti
- magisterij znanosti, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko
ogrodje kvalifikacij, uvrščen na 9. raven,
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za
samostojno, raziskovalno delo.
- Asistent z doktoratom
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana
znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih
srečanjih),
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
vodenje projektov.
- Znanstveni sodelavec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na
kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
- (črtana),
- samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.
- Višji znanstveni sodelavec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na
kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
- (črtana),
- izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
- mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje
mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
- vsaj enomesečno neprekinjeno dokumentirano raziskovalno delo na
ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v
okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.
- Znanstveni svetnik
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna
dela,
- izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se
kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, z vabljenimi prispevki
na mednarodnih znanstvenih srečanjih, s članstvom v mednarodnih uredniških
odborih,
- (črtana),
- vodenje raziskovalne dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov,
mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
- mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje
mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
- vsaj trimesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih
univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih
povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.
7. člen
(pedagoški in raziskovalni nazivi)
Nazivi, ki jih raziskovalci pridobijo na podlagi pogojev in meril za
pridobitev nazivov na univerzi, so enakovredni nazivom, ki veljajo v
raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo, kot sledi:
- redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik
- izredni profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni
sodelavec
- docent, znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
- asistent, predavatelj, višji predavatelj = asistent.
1.2. Kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti
raziskovalca
8. člen
(kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne
kvantitativne kazalnike znanstvene uspešnosti (potrebni pogoj):
- Znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50
ali A">25: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, ali
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >100 ali A'>25
ali A">0: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih petih let.
- Višji znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali
A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje
raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50
ali A">25: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.
- Znanstveni svetnik:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >300 ali
A'>150 ali A">75: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje
raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali
A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje
izvolitve.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
9. člen
(merila)
Poleg kazalnikov, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se znanstveno
delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v
vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in
pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v
zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna
bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.
IV. POGOJI KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V
STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v
strokovno-raziskovalne nazive
10. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.
Za izvolitev vstrokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni
kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in
strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca
11. člen
(kvalitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati
naslednje minimalne kvalitativne kazalnike:
- Asistent
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Višji asistent
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
raziskovalno delo.
- Višji strokovno-raziskovalni asistent
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Strokovno-raziskovalni sodelavec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- publikacije s področja dejavnosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Višji strokovno-raziskovalni sodelavec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- publikacije s področja dejavnosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin
(tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
- najmanj deset let delovnih izkušenj.
- Strokovno-raziskovalni svetnik
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih
in uporabnih nalog (patenti, elaborati),
- strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost uporabe tega
znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin
(tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
- najmanj 15 let delovnih izkušenj.
1.2. Kvantitativni kazalniki strokovne in znanstvene
uspešnosti raziskovalca
12. člen
(kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne
kvantitativne kazalnike znanstvene in strokovne uspešnosti (potrebni pogoj):
- Strokovno-raziskovalni sodelavec:
a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >30 ali A'>0 ali
A">0: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti,
in
b. najmanj 10 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,2: kot časovni interval se
upošteva obdobje zadnjih petih let oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za
obdobje zadnjih petih let.
- Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:
a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >60 ali A'>20 ali
A">10: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti,
in
b. najmanj 20 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,5: kot časovni interval se
upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek
za obdobje zadnjih petih let.
- Strokovno-raziskovalni svetnik:
a. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >120 ali A'>30 ali
A">15: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti,
in
b. najmanj 40 točk za strokovno uspešnost ali A3>1: kot časovni interval se
upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek
za petletno obdobje.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
13. člen
(merila)
Poleg kazalnikov, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno
in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti,
zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno
raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma
kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje
izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna
bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.
V. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V
RAZVOJNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev v razvojne nazive
14. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.
Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki
raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti
raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno delovanje obsega
razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos raziskovalnih dosežkov
v industrijo.
1.1. Kvalitativni in kvantitativni kazalniki
15. člen
(kvalitativni in kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne
kvalitativne in kvantitativne kazalnike:
- Razvijalec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- sposobnost za razvojno delo.
- Višji razvijalec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
razvojno delo,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj.
- Samostojni razvijalec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Razvojni sodelavec
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih
druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja ali najmanj 20 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na
podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in
strokovne uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne
dejavnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Višji razvojni sodelavec
- izobrazba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 9. raven,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju projektov,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja ali najmanj 30 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na
podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in
strokovne uspešnosti določenih pravilniku, ki ureja postopke
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne
dejavnosti.
- najmanj deset let delovnih izkušenj.
- Razvojni svetnik
- izobrazba, pridobljena po študijskem programu tretje stopnje, oziroma
izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu
tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje
kvalifikacij, uvrščena na 10. raven,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših
projektov,
- vrhunski razvojni rezultat,
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno
mentorstvo,
- najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja,
- najmanj 40 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi
kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne
uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja,
ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
16. člen
(merila)
Poleg kazalnikov, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in
strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato
kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih
in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov
v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi
celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.
VI. POSTOPEK IZVOLITVE
17. člen
(zahtevnejši pogoji)
Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne
pogoje in merila, določene s tem pravilnikom, lahko pa v svojem splošnem pravnem
aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev oziroma s tem pravilnikom
določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.
18. člen
(organ za izvolitve)
V javni raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv, na
podlagi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv, strokovni
organ (strokovno telo) za izvolitve, določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim
pravnim aktom.
V raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj
tri-člansko strokovno telo, imenovano s sklepom direktorja. Za izvolitev v enega
od dveh najvišjih znanstvenih, strokovno-raziskovalnih ali razvojnih nazivov
mora biti vsaj eden izmed članov strokovnega telesa zaposlen zunaj raziskovalne
organizacije, v kateri se opravlja izvolitev.
Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo
imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je naziv, ki se dodeljuje
kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv člana strokovnega
telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek imenuje
nadomestnega člana.
Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv opredeli javna
raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s splošnim pravnim aktom
– pravilnikom.
Raziskovalne organizacije v splošnem pravnem aktu iz prejšnjega odstavka
opredelijo postopek za izvolitev raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri
določitvi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv se lahko
raziskovalne organizacije sklicujejo neposredno na splošne pravne akte Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
ARRS), ki jih morajo navesti.
V splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli
ustrezen postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s
sklepom direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev.
Podelitev raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve
raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.
Doba v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v
raziskovalni naziv, ki ga izvede pristojni organ.
19. člen
(veljavnost izvolitve)
Veljavnost izvolitve je za naziv:
asistent |
3 leta oziroma 5 let, če ima v skladu z zakonom, ki ureja visoko
šolstvo, naziv predavatelj ali višji predavatelj
|
asistent z magisterijem znanosti |
3 leta
|
asistent z doktoratom |
3 leta |
znanstveni sodelavec |
5 let |
višji znanstveni sodelavec |
5 let |
znanstveni svetnik |
trajna |
Veljavnost izvolitve se na zahtevo raziskovalca ustrezno podaljša za čas
porodniškega oziroma starševskega ali bolniškega dopusta, če ta traja več kot
tri mesece.
Dobe izvolitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.
20. člen
(začetek postopka za izvolitev)
Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca,
vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.
Pri raziskovalcih, ki za 50% presegajo minimalno število točk na podlagi
kvantitativnih kazalnikov in meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate
v zadnjem obdobju, se izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno,
vendar šele po poteku polovice dobe veljavnega naziva.
21. člen
(izvolitev)
V postopku za izvolitev pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda,
ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalnike in
merila znanstvene in strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva
pet najpomembnejših znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko
oziroma kulturno relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva
celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS.
Na podlagi ugotovljenih pogojev in ostalih kazalnikov in meril pristojni
organ (strokovno telo) javne raziskovalne organizacije in raziskovalne
organizacije predlaganega kandidata lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali
pa predlog kandidata za izvolitev v predlagani raziskovalni naziv zavrne.
Število znanstvenih svetnikov v javnih raziskovalnih zavodih (v nadaljnjem
besedilu: JRZ) praviloma ne presega 20% vseh raziskovalcev z znanstvenimi nazivi
starejših raziskovalcev (znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in
znanstveni sodelavec), ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v tem JRZ vsaj v
obsegu 80% polnega delovnega časa. Kadar bi nova izvolitev pomenila preseganje
tega deleža, mora JRZ za to pridobiti predhodno soglasje upravnega odbora JRZ.
Za izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev in
izpolnjuje pogoj glede zahtevane izobrazbe za izvolitev, vendar ne izpolnjuje
enega od drugih pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga izvolitev,
vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.
Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko
vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo
pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že
sprejeto odločitev.
Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno odločitev ali pa
sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga komisije, ki se
za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.
Postopek za izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge
v skladu z 20. členom tega pravilnika.
Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla prejšnja veljavnost
izvolitve. Če poteče veljavnost raziskovalnega naziva v času postopka za
izvolitev, ali če se postopek za izvolitev v skladu z drugim odstavkom 20. člena
tega pravilnika začne predčasno, velja novo izvolitveno obdobje od dneva
dokončnosti sklepa pristojnega organa.
Raziskovalcem, ki jim v času postopka za izvolitev poteče veljavnost
raziskovalnega naziva, strokovno telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do
zaključka postopka.
22. člen
(možne ponovne izvolitve v isti naziv)
Asistent in asistent z magisterijem znanosti sta lahko še enkrat izvoljena v
isti naziv.
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v
nazivu največ šest let).
Ponovna izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega
sodelavca ni omejena.
V naziv višjega znanstvenega sodelavca je praviloma lahko imenovan, kdor je
bil vsaj enkrat ponovno izvoljen v naziv znanstvenega sodelavca, v naziv
znanstvenega svetnika pa vsaj dvakrat ponovno izvoljen v naziv višjega
znanstvenega sodelavca.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
V strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv:
razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v
isti naziv.
V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent, strokovno-raziskovalni
sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in samostojni razvijalec,
razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko raziskovalci izvoljeni
večkrat v isti naziv.
Izvolitev v naziv strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je
trajna.
Za ponovno izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno
doseči najmanj polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji
naziv.
Če kandidat ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko
izvoli v naziv, za katerega izpolnjuje pogoje.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA
23. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja ARRS. Nadzor opravlja s pregledom
listin in izpolnjevanja pogojev, določenih s kvantitativnimi kazalniki. ARRS
lahko za izvedbo nadzora najame pooblaščene revizorje, ki v imenu ARRS izvedejo
nadzor.
Raziskovalne organizacije, ki volijo raziskovalce v raziskovalne nazive,
morajo na zahtevo ARRS ali revizorjev iz prvega odstavka tega člena predložiti
vso potrebno dokumentacijo.
JRZ morajo vsako leto na obrazcih, ki jih pripravi ARRS, oddati poročilo o
izpolnjevanju minimalnih kvantitativnih kazalcev za izvolitev v vse nazive, za
katere so predpisani minimalni kvantitativni kazalci.
Če ARRS ugotovi, da raziskovalna organizacija pri izvolitvi raziskovalca v
raziskovalni naziv ni upoštevala minimalnih pogojev, kazalnikov in meril,
določenih s tem pravilnikom, oziroma pogojev in meril, določenih v svojem
splošnem pravnem aktu, obvesti o ugotovljeni nepravilnosti raziskovalno
organizacijo in jo pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem
roku raziskovalna organizacija ne odpravi nepravilnosti, raziskovalec, pri
katerem je bil ugotovljen neveljavni naziv, ni upravičen do financiranja iz
državnega proračuna.
Priloga:
Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov
Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št.
126/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prevedba raziskovalnih nazivov)
Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v
raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike,
čeprav je njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega
pravilnika. Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.
Veljavnost izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo
raziskovalca v raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in
velja do izteka veljavnosti izvolitve.
25. člen
(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati
raziskovalno-razvojni nazivi.
Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se
smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom.
Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:
- asistent izpolnjuje pogoje za asistenta,
- asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
- višji raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega
strokovno-raziskovalnega asistenta,
- raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za
strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
- višji raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za višjega
strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
- raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za
strokovno-raziskovalnega svetnika.
26. člen
(strokovni sodelavec v humanistiki)
Nazivi strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki
in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.
Raziskovalci, izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni
strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist
v humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v
strokovno-raziskovalni naziv.
27. člen
(uskladitev splošnih aktov)
Raziskovalne organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z
določbami tega pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
O uskladitvi splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne
organizacije pisno obvestiti ARRS.
28. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 9., 10.,
11. in 12. člena Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne
dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list
RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).
29. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št.
41/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št.
55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št.
80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št.
5/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
Določbi spremenjene sedme alineje 5. točke in sedme alineje 6. točke 6. člena
pravilnika se začneta uporabljati tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št. 31/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št.
7/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Raziskovalcem, ki so bili izvoljeni v raziskovalni naziv višji razvojni
sodelavec pred uveljavitvijo tega pravilnika, izvolitev velja do izteka njene
izvolitve.
8. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Splošni akt o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št.
92/2024) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11. člen
(postopki, začeti pred začetkom uporabe tega splošnega
akta)
Postopki za izvolitev v raziskovalni naziv, začeti pred
sprejemom s tem aktom usklajenih splošnih aktov RO, se končajo pod pogoji in na
podlagi pravil RO, po katerih so bili začeti.
12. člen
(veljavnost dodeljenih raziskovalnih nazivov)
Raziskovalni nazivi, v katere so bili kandidati izvoljeni do
začetka uporabe tega splošnega akta, se ohranijo in veljajo do izteka
veljavnosti njihove izvolitve.
13. člen
(uskladitev splošnih aktov)
RO uskladijo svoje splošne akte z določbami tega splošnega
akta v osemnajstih mesecih od začetka veljavnosti tega splošnega akta.
14. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem začetka uporabe tega splošnega akta se preneha
uporabljati Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08,
41/09, 55/11, 80/12, 4/13 – popr., 5/17, 31/17, 7/19 in 186/21 – ZZrID).
15. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne osemnajst mesecev po
uveljavitvi tega splošnega akta.«.
|