| 
              
              
                | Zakoni, predpisi, normativni akti |  
                | Veljavni akti |  
                |  |  |  Metodologija je bila v veljavi do 26. 9. 2024. Od 27. 9. 2024 
velja spremenjena metodologija. Prejšnja objava je 
bila v veljavi do 16. 9. 2024.  
   NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO  OPOZORILO Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja zgolj informativni delovni 
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o 
tem).
 Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega:    Metodologijo 
ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 6) - v veljavi do 26. 9. 2024  A. SPLOŠNO Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARIS (v nadaljevanju: metodologija), 
temelji na določbah Zakona 
o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID), 
Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih 
raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih 
dosežkov za vodje raziskovalnega projekta ali programa, št. 007-14/2024 z dne 
22. 5. 2024 in št. 007-14/2024-5 z dne 24. 5. 2024 (v nadaljnjem besedilu: 
Kriteriji za vodjo), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22 in 103/22 – popr.) in Splošnega akta o 
postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22). I. Kvantitativne ocene  Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer 
objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A', 
A" in A1/2), ocena A3 pa 
meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki 
niso sredstva ARIS. Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (točke SICRIS (COBISS)) 
so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.  Mejne vrednosti so določene na naslednji način: Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov: 
	SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1875 točk ocena 5Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250 
	ocena 1,5 Skupna mejna vrednost za A1 je 10 točk. Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splošnim aktom o postopkih 
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne 
dejavnosti  določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih 
raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v 
preteklem letu za oceno 5. 
	ARIS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih 
	organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v 
	začetku koledarskega leta.Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARIS (grantholder), 
	se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi 
	drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz 
	gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz 
	gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz 
	gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v 
	poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za 
	gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se 
	upoštevajo za A3.
 II. Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARIS (v nadaljnjem 
besedilu: klasifikacija ARIS) je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te 
metodologije.  ARIS lahko v postopkih ocenjevanja oziroma razreza sredstev uporabi tudi 
klasifikacijo ved in področij panelov ERC (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija 
ERC), ki je določena v Prilogi 3.    B. RAZISKOVALNI PROJEKTI I. Vstopni pogoji Kot vstopni pogoj mora vodja raziskovalnega projekta 
izpolnjevati mednarodno primerljive raziskovalne rezultate, ki so določeni s 
Kriteriji za vodjo. II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi navedbe raziskovalnega področja ARIS 
klasifikacije v prijavnem obrazcu ARIS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. Recenzenti 
ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list 
(obrazec: ARIS-RPROJ-EvalForm-x/20xx). V ocenjevalni list se vpišejo številčne 
in opisne ocene po posameznih kriterijih.  Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 
prijavami. Če je prijav za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih 
strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih 
ocenjujejo isti recenzenti.  Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje 
interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenti pokrivajo glavni področji 
interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavi.  Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:  
	ocena BT - za temeljne projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi 
	kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v 
	Tabeli B1 in Tabeli B3. ocena BA - za aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi 
	kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v 
	Tabeli B2 in Tabeli B3.  Oceni BT oziroma BA sta seštevka posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena 
največ:  
	15 točk pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) in 20 točk pri 
	aplikativnih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena 
	odličnost raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna 
	skupina.  III. Elementi ocenjevanja a) Elementi ocenjevanja temeljnih projektov 
 Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so določeni v Tabeli B1.  Tabela B1: 
	
		| Ocena BT | Kriterij | Kazalniki | Največje št. točk |  
		| BT 1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | -Izjemni dosežki -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega 
		razmišljanja
 -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav
 | 5 
 |  
		| BT 2 | Znanstvena odličnost prijave | -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov - Ambicioznost 
		in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju 
		področij)
 -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev
 -Izvirnost zamisli
 -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
 | 5 
 |  
		| BT 3 | Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo 
		dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev -Izvedljivost znanstvenega pristopa
 | 5 
 |  
		|  | Skupaj |  | 15 |  	 	b) Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov
 Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so določeni v Tabeli B2. Tabela B2: 
	
		| Ocena BA | Kriterij | Kazalniki | Največje št. točk |  
		| BA 1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | -Izjemni dosežki -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
 -Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav
 | 5 
 |  
		| BA 2 | Znanstvena odličnost prijave | -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
 -Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer 
		preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi)
 | 5 
 |  
		| BA 3 | Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo 
		dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev -Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine
 -Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju 
		obstoječih znanj
 | 5 
 |  
		| BA 4 | Družbeni in gospodarski vpliv | -Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki 
		sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov -Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na 
		kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike)
 -Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje 
		rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne 
		lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in 
		obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pričakovani učinki projekta
 -Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj
 | 5 |  
		|  | Skupaj |  | 20 |  IV. Vrednotenje kriterijev prijav Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer 
upoštevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so določeni v Tabeli B3. Tabela B3: 
	
		| Opis ocene | Pomen ocene | Številčna ocena (število točk) |  
		|  | Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi 
		pomanjkljivih informacij. | 0,0 |  
		| Nezadostno | Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. | 1,0 - 1,9 |  
		| Pomanjkljivo | Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. | 2,0 - 2,9 |  
		| Dobro | Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. | 3,0 - 3,9 |  
		| Zelo dobro | Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. | 4,0 - 4,6 |  
		| Odlično | Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. | 4,7 - 5,0 |  V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti: 
	temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma 
	posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12 
	točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih. V. Delitev sredstev  ARIS v okviru razpisa objavi podatke o kapaciteti področij 
ERC klasifikacije za manjše temeljne raziskovalne projekte in podatke o 
kapaciteti ved ERC klasifikacije za manjše aplikativne raziskovalne projekte ter 
podoktorske raziskovalne projekte, ob upoštevanju okvirne vrednosti razpisa.  Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne 
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske 
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte 
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji 
(največ 7 let po letu zagovora prvega doktorata).  Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne 
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske 
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte 
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so raziskovalci 
srednje generacije (največ 15 let po letu zagovora prvega doktorata).  Vsaj 20 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne 
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske 
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte 
na razpisu, mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali 
raziskovalci (več kot 15 let po letu zagovora prvega doktorata).  Vsaj 10 % sredstev, namenjenih za manjše temeljne 
raziskovalne projekte, manjše aplikativne raziskovalne projekte, podoktorske 
temeljne raziskovalne projekte in podoktorske aplikativne raziskovalne projekte 
na razpisu, mora biti dodeljenih za podoktorske raziskovalne projekte.  Klinične raziskave morajo izkazovati udeležbo zdravstvenih 
zavodov/učnih ustanov vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur, prijavitelj pa mora 
za področje ocenjevanja prijave izbrati eno od področij medicinskih ved po 
klasifikaciji ARIS (v primeru interdisciplinarnih raziskav mora biti to primarno 
področje). Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave 
potekajo na področju klinične medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da 
gre za klinično naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni 
panel v okviru ocenjevalnega postopka.  Okvirni obseg sredstev za aplikativne, interdisciplinarne in 
klinične raziskave se določi v razpisu.  VI. Veliki projekti  V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita:  
	dva najbolje ocenjena velika projekta na ERC vedi Naravoslovje in 
	tehnika (PE); en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Vede o življenju (LS);
	en najbolje ocenjeni veliki projekt na ERC vedi Družboslovje in 
	humanistika (SH).  Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:  
	v primeru, da na posamezni ERC vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s 
	prejšnjim odstavkom lahko uvrstile v izbor za (so)financiranje na posamezni 
	ERC vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih ERC vedah, ki izpolnjujejo 
	razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor 
	projektov, glede na doseženo oceno in do skupno razpisanega števila prijav 
	velikih projektov (4 prijave); v primeru, da na predlog prednostnega seznama prijav niso uvrščene 4 
	prijave projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki 
	temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste ERC vede v 
	okviru sredstev za manjše temeljne raziskovalne projekte, na katere 
	mednarodni panel na predlog prednostnega seznama prijav za (so)financiranje 
	ni uvrstil predvidenega števila.  VII. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka  V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. 
Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). 
Pri tem se upošteva:  
	Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD je 
	100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let. Mednarodni panel pripravi predlog prednostnega seznama prijav, in sicer 
	se na ERC vedo v izhodišču uvrstijo najbolje ocenjeni projekti, pri čemer ne 
	smejo biti z istega ERC področja znotraj ERC vede. V primeru, da so v okviru 
	ERC vede prijavljeni le projekti z enega ERC področja, se uvrstijo najbolje 
	ocenjeni projekti znotraj istega področja. V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 10 
	prijav projektov, se način delitve preostanka sredstev razpisa (za predmet 
	razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) 
	določi v razpisu. V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega 
	programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih 
	projektov skladno z določili, ki veljajo za izbor teh projektov in v okviru 
	karierne stopnje vodje projekta. Mednarodni panel za vsako posamezno ERC vedo, na kateri so prijave za 
	(so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov - Program AD, ki 
	izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvrščene na predlog prednostnega seznama 
	na podlagi druge ali četrte alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri 
	prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava 
	znanstveni svet ARIS in največ do višine razpoložljivih sredstev razpisa (za 
	predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša 
	Debeljaka) dopolni predlog prednostnega seznama prijav. V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso 
	ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od 
	maksimalnega števila možnih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se 
	v izbor uvrsti vse prijave.  Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD  
	Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj 
	zadnje leto pred zaključkom razpisa bivati v tujini in v enakem obdobju tudi 
	ne sme imeti sklenjene pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji, niti ne 
	sme imeti suspenza pogodbe o zaposlitvi (zakonski suspenz ali suspenz na 
	podlagi sporazuma z delodajalcem) ali imeti status zasebnega raziskovalca v 
	Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za 
	izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko 
	disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa. Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati 
	pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15 
	let. Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaključka razpisa 
	državljan Republike Slovenije. Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem 
	projektu, ki ga vodi, najmanj v višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela 
	letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe 
	za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora 
	imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost. 
	Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega 
	projekta. V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti 
	projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, 
	namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo 
	v Republiko Slovenijo.   C. MEDNARODNO SODELOVANJEJE C.1. BILATERALNO SODELOVANJE C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja I. Elementi ocenjevanja Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C1. Tabela C1: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je 
		predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja | 5 |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv | -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje | 5 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo 
		predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca 
		in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno 
		strokovno znanje | 5 |  
		|  | Skupaj največ | 15 |  II. Posebne določbe Izbora prijav na enostranskem razpisu Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so 
raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več 
kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 
20 %. V primeru, da več prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem 
postopku doseže enako število točk in so obenem presežena v razpisu določena 
finančna sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odloča znanstveni svet ARIS na podlagi 
razprave. III. Posebne določbe izbora prijav na dvostranskem razpisu Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih 
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj 
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji 
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj 
dogovorjena razpisa. Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v 
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS, 
predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh 
partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama 
prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje 
strokovnemu telesu.  V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru, 
da je meddržavna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega 
sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlajše raziskovalce iz partnerske 
države, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v 
višini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru 
posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja. C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti I. Elementi ocenjevanja Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C2. Tabela C2: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je 
		predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja | 3 |  
		|  | -Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, 
		modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; 
		ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; 
		ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj 
		raziskovalne kariere in spola | 3 |  
		|  | -Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in 
		ustreznost ciljev | 2 |  
		|  | -Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov, 
		opredeljenih v predlogu projekta | 2 |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv | -Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k 
		razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za 
		širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski 
		vpliv | 2,5 |  
		|  | -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje | 2,5 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost 
		dodelitve nalog in sredstev | 2,5 |  
		|  | -Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega 
		udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota 
		združuje potrebno strokovno znanje | 2,5 |  
		|  | Skupaj največ | 20 |  II. Izbor prijav Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih 
prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj 
v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji 
državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj 
dogovorjen razpis. Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARIS seznam prijav, oddanih v 
partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARIS, 
predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih 
državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo 
seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARIS preda v ocenjevanje 
strokovnemu telesu.  Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno označene prijave, 
ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom.  C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU Višina enkratnega finančnega prispevka se določi v razpisu ločeno za prijave: 
	prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija 
	(vsaj tri različne RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih 
	držav okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar 
	razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, inprijavitelja, ki je bil v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju, 
	oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije 
	predvideva enega samega prijavitelja. Do finančnega prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v posameznem 
recenzijskem postopku dosežejo:  
	po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65% največjega možnega števila 
	točk, v kolikor so procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev 
	v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji enake, tj. 9,75 točk od 15,00 
	možnih točk; po zaključeni drugi fazi ocenjevanja vsaj 65%, v kolikor procentualne 
	vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri 
	Evropski komisiji niso enake oz. so pri določanju končne ocene za posamične 
	kriterije določene različne uteži; vsaj oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega 
	raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, 
	ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant); vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega 
	raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept). V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih 
RO iz Slovenije, je do povračila finančnega prispevka upravičena le gostiteljska 
institucija (host institution). C.2.2. Projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, če recenzija prijave projekta na 
mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem 
besedilu: mednarodni projekt) preseže prag za možno (so)financiranje, ki je 
določen v Tabeli C3. Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC. ARIS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za 
prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator 
Grant in Advanced Grant), največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3. Če so v  projekt ERC perspektiva vključeni člani mednarodnega konzorcija, 
ARIS 
(so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nanaša na člane 
raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO.  Tabela C3:  
	
		| Mednarodni razpis | Okvirni obseg in trajanje financiranja na mednarodnem razpisu | Dosežena uspešnost na mednarodnem razpisu ERC (prag za možno (so)financiranje)
 | Obseg in trajanje prilagojenega raziskovalnega projekta, ki ga 
		sofinancira ARIS |  
		| ERC Starting Grant | do 300.000 EUR/leto (do 5 let)
 | ocena B na prvi stopnji | do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti) |  
		|  |  | ocena A not invited na prvi stopnji | do 130.000/leto (največ 2 leti) |  
		|  |  | ocena B na drugi stopnji | do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti) |  
		|  |  | ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja | do 200.000 EUR/leto (največ 2 leti) |  
		| ERC Consolidator Grant | do 400.000 EUR/leto (do 5 let)
 | ocena B na prvi stopnji | do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena A not invited na prvi stopnji | do 130.000/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena B na drugi stopnji | do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja | do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  
		| ERC Advanced Grant | do 500.000 EUR/leto (do 5 let)
 | ocena B na prvi stopnji | do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena A not invited na prvi stopnji | do 130.000/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena B na drugi stopnji | do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  
		|  |  | ocena A na drugi stopnji, vendar brez sofinanciranja | do 250.000 EUR/leto (največ 3 leta) |  C.2.3. Projekti ERC potencial Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 50.000 EUR za 
obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno 
največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta. C.2.4. Projekti ERC nova obzorja Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO, ki 
mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10 % 
in največ 50 % odobrenega obsega FTE. Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni obseg 
(so)financiranja je 110.000 EUR. C.2.5. Projekti ERC fokus ARIS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC 
zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli ali trenutno izvajajo 
znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, 
Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede. Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C4. Tabela C4: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje, 
		kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega 
		projekta | 2 |  
		|  | -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja | 1 |  
		|  | -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav | 2 |  
		|  | -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov | 1 
 |  
		|  | -Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k 
		razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v 
		znanosti) | 2 |  
		|  | -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost 
		ciljev | 1 |  
		|  | -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev | 1 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega 
		raziskovalca | 2 |  
		|  | -Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje 
		projekta ERC | 2 |  
		|  | -Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje 
		projekta ERC | 1 |  
		|  | Skupaj največ | 15 |  V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev 
(intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana strokovnega telesa, pri čemer je 
obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s področja vede, ki je predmet 
prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena 
predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upošteva 
kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na bodočem ERC razpisu. C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti ARIS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske 
komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu: 
mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v 
(so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni 
drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil 
podeljen pečat odličnosti. ARIS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in 
podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka. Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upoštevanju pravila 
mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju določajo pravila mednarodnega 
razpisa za odlične raziskovalce, vključno z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za 
reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim 
potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, če to 
izhaja iz mednarodnega razpisa. ARIS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odlično ocenjeni, vendar 
tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat 
odličnosti, z objavo na spletni strani ARIS, pozove k oddaji prijave za 
(so)financiranje raziskovalnega projekta. Zaprošeni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri 
ARIS ne sme preseči višine zaprošenih sredstev na mednarodni razpis. ARIS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta 
polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije. C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE C.3.1. NKFIH - National Research, Development and 
Innovation Office v vlogi vodilne agencije Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega 
raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. 
Skupna prijava madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta mora biti 
pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH.  Vključevati mora skupen 
znanstveni opis raziskovalnega projekta, v katerem sta opredeljena znanstvena 
prispevka obeh soprijaviteljev, posamezna nacionalna dela projekta morata biti 
ozko povezana in komplementarna. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja 
mora biti jasno razviden. V primeru, ko ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski 
del skupnih madžarsko-slovenskih raziskovalnih projektov (v nadaljnjem besedilu: 
slovenski del raziskovalnega projekta) v okviru Memoranduma o soglasju o 
enostranskem upravljanju in vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja z dne 4. 
4. 2024, sklenjen med ARIS in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, če je 
prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in 
izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje 
glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na 
svoji spletni strani. Ocenjevalni postopek skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega 
projekta izvede NKFIH. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme 
vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede 
ocenjevalnega postopka. ARIS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, če 
je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku 
pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje. Skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela madžarsko-slovenskega 
raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH (v nadaljnjem besedilu: 
madžarski del skupnega raziskovalnega projekta), mora presegati skupni znesek 
(so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira 
ARIS.  ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela 
raziskovalnega projekta  naveden v skupni prijavi madžarsko-slovenskega 
raziskovalnega projekta, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi 
NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po 
tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB) 
na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela 
raziskovalnega projekta. Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta, naveden v prijavi oddani pri 
ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta navedenem v 
skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS 
ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je 
oddana pri NKFIH glede zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega 
projekta, ki je večje od dovoljenega odstopanja + / -3 % glede na znesek, 
naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob 
sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela 
raziskovalnega projekta. Znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta mora biti enak v prijavi, oddani 
pri ARIS in v skupni prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V 
primeru, da ARIS ugotovi razhajanje teh podatkov, upošteva znesek iz skupne 
prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki je bila oddana pri 
NKFIH. Preračun navedenega zneska zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave 
madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta se izvede na enak način in pod 
enakimi pogoji, kot je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev 
slovenskega dela raziskovalnega projekta iz skupne prijave madžarsko-slovenskega 
raziskovalnega projekta. Skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. 
Največji možni letni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega 
projekta znaša do 100.000 EUR, ob sočasnem upoštevanju, da skupni znesek 
(so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta presega skupni znesek 
(so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta. C.3.2. WEAVE – Multilateralna vodilna agencija Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije za Weave 
so poleg ARIS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The 
Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific 
Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, 
Agricultural Sciences and Spatial Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung 
der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation – 
Flanders, Belgija), GAČR (The Czech Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska 
zaklada za znanost, Hrvaška), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN 
(Research Council of Norway, Norveška) in SNSF (Swiss National Science 
Foundation, Švica). Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogoča prijavo 
skupnih raziskovalnih projektov Weave. Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki 
ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije 
(razpis v partnerski državi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora 
biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi 
vodilne agencije. Imeti mora skupno raziskovalno vprašanje in skupni 
raziskovalni načrt, posamezni nacionalni/regionalni deli projekta pa morajo biti 
ozko povezani in komplementarni. Znanstveni prispevek vsakega soprijavitelja 
mora biti jasno razviden. K sodelovanju ARIS s posameznimi partnerskimi agencijami, ki so v vlogi vodilnih 
agencij, poda soglasje znanstveni svet ARIS. Kadar ARIS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del 
skupnih raziskovalnih projektov Weave v okviru Sporazuma o multilateralni shemi 
vodilne agencije za Weave na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava 
prijavitelja na razpisu pri vodilni agenciji, predlagana v (so)financiranje in 
izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje 
glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na 
svoji spletni strani. V ocenjevalni postopek, ki ga izvede vodilna agencija se uvrstijo prijave, ki 
izpolnjujejo pogoje pri ARIS, pri vodilni agenciji in pri morebitni tretji 
partnerski agenciji. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru Sporazuma o 
multilateralni shemi vodilne agencije praviloma pripozna postopek ocenjevanja 
vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka. ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev slovenskega dela 
raziskovalnega projekta Weave naveden v skupni prijavi raziskovalnega projekta 
Weave, kadar ta ni izražen v EUR, preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga 
objavi vodilna agencija. V primeru, da vodilna agencija ne objavi menjalnega 
tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna 
tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati 
prijavo slovenskega dela skupnega raziskovalnega projekta Weave. Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, naveden v prijavi oddani 
pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave 
navedenem v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS 
ugotovi razhajanje podatkov med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je 
oddana pri vodilni agenciji glede zaprošenih sredstev slovenskega dela 
raziskovalnega projekta Weave, ki je večje od dovoljenega odstopanja +/- 3 % 
glede na znesek, naveden v prijavi oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, 
ki je nižji, ob sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja 
slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave. Zneska zaprošenih sredstev, ki se nanašata na vodilno agencijo in morebitno 
tretjo partnersko državo morata biti enaka v prijavi, oddani pri ARIS in v 
skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS ugotovi 
odstopanje teh podatkov, upošteva znesek/zneska iz skupne prijave raziskovalnega 
projekta Weave, ki je bila oddana pri vodilni agenciji. Preračun navedenih 
zneskov zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave raziskovalnega projekta 
Weave se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot je določen za preračun 
zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave iz 
skupne prijave raziskovalnega projekta Weave. Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta 
Weave znaša do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta. ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena 
z objavo na spletni strani ARIS, v okviru razpoložljivih sredstev v finančnem 
načrtu in programu dela ARIS, prevzame v (so)financiranje slovenski del 
raziskovalnega projekta Weave, če se je skupni raziskovalni projekt Weave v 
ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, uvrstil med 20 % najbolje 
ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru sheme izbora prijav pri vodilni 
agenciji, če ga vodilna agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga 
sprejele v (so)financiranje vse sodelujoče partnerske agencije. Izjemoma je 
možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati 
tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem 
strinjajo vse vključene partnerske agencije. C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH
 K sodelovanju ARIS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora 
(ERA) poda soglasje znanstveni svet ARIS.  Prijavo večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni 
razpis, ki ga objavi mednarodna 
organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava 
večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena 
in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija 
mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega 
raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni 
prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden. ARIS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega 
sodelovanja, če to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih 
pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in 
s splošnimi akti ARIS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo 
oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Ocenjevalni postopek prijave večstranskega transnacionalnega raziskovalnega 
projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega 
sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika 
Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARIS. ARIS pripozna 
postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega 
sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka. ARIS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne 
organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARIS, 
pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega 
projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela večstranskega 
transnacionalnega raziskovalnega projekta določi ARIS in ga objavi na spletni 
strani ARIS. ARIS  lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na 
spletni strani ARIS, v okviru proračunskih možnosti, prevzame v (so)financiranje 
slovenski del večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je 
večstranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga 
vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, 
pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v 
(so)financiranje. C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA 
ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE RAZISKOVALCE Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se šteje 
kot zaključena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat. Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C5. Tabela C5: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje | 0,5 |  
		|  | -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja | 1 |  
		|  | -Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja | 0,5 |  
		|  | -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav | 1 |  
		|  | -Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem 
		delu | 1 |  
		|  | -Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo | 0,5 |  
		|  | -Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi | 0,5 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem 
		programu | 5 
 |  
		|  | Skupaj največ | 10 |    D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE I. Elementi ocenjevanja Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki: 
	publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali 
	WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki 
	se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz 
	Tabele D1);publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v 
	mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji 
	znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1). Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v 
šest kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je določeno v Tabeli D1.  Število točk se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je 
določeno v Tabeli D1. Tabela D1: 
	
		| Kategorije | Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov | Število točk | Odstotek kategorije (Ok) | Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR) |  
		| 1 | V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 1. četrtini publikacij | 100 | 100% | 25.000,00 |  
		| 2 | V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 2. četrtini publikacij | 95 | 95% | 23.750,00 |  
		| 3 | V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 3. četrtini publikacij | 90 | 90% | 22.500,00 |  
		| 4 | V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 4. četrtini publikacij ali v AHCI | 85 | 85% | 21.250,00 |  
		| 5 | So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo 
		pri kategorizaciji znanstvenih publikacij | 70 | 70% | 17.500,00 |  
		| 6 | Znanstvene publikacije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske 
		baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih 
		publikacij | 50 | 50% | 12.500,00 |  II. Višina (so)financiranja Za izračun višine letnega (so)financiranja se upoštevajo naslednji normativi: 
	število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140 
	avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk, 
	ločil, presledkov) ali približno 16 tipkanih strani) (A),priznani stroški na eno avtorsko polo (D). Postopek izračuna višine letnega (so)financiranja: a) ARIS najprej za vse prijave izračuna A • D • OK; b) v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka 
višji od zneska zaprošenih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni 
vlogi, se upošteva znesek zaprošenih sredstev; v primeru, da je izračunan znesek 
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev, 
se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma 
v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka 
višji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni 
letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izračunan znesek 
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od maksimalnega letnega zneska 
(so)financiranja, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega 
odstavka; c) ARIS na podlagi izračuna iz točke a) tega odstavka in upoštevajoč omejitve iz 
točke b) tega odstavka, določi upoštevan znesek (so)financiranja; d) določitev končnih zneskov (so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva: d1) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) 
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa: v primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) 
preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa, se končni znesek 
(so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi tako, da se pri 
izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske (so)financiranja sorazmerno 
uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev: Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A • D • OK• 
f d2) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je 
manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa:v primeru, da je vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja manjša od 
razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se za končni znesek (so)financiranja 
pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi upoštevan znesek (so)financiranja 
(točka c tega odstavka):
 Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A • D • OK A: št. avtorskih pol na leto, D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v 
pavšalni vrednosti 400 EUR, OK: odstotek kategorije – 
odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo 
N1), f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev 
izračunanih sredstev Σ(Ai• D • OKi) z razpisanimi 
sredstvi. Maksimalni letni zneski (so)financiranja so določeni v Tabeli N1 in so odvisni 
od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Višina (so)financiranja ne more 
presegati zaprošenih sredstev. D.2. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE I. Elementi ocenjevanja Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D2. Tabela D2: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv publikacije | -Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z 
		osnovno- in srednješolskim) | 25 |  
		|  | 25 |  
		|  | 15 |  
		|  | 5 |  
		|  | 0 |  
		| -Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za 
		naravoslovje  in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in 
		tehnične kulture | 25 |  
		|  | 25 |  
		|  | 15 |  
		|  | 10 |  
		|  | 0 |  
		| -Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije | 15 |  
		| 
			
			Velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček) | 15 |  
		|  | 10 |  
		|  | 5 |  
		|  | 0 |  
		| -Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev | 20 |  
		|  | 20 |  
		| 
			
			Srednje velika (med 50% in 80%) | 10 |  
		|  | 5 |  
		|  | 0 |  
		| -Dostopnost na internetu | 15 |  
		| 
			
			Vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo | 15 |  
		| 
			
			Nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol 
			leta) in kazalo | 10 |  
		|  | Skupaj | 100 |  Strokovno telo izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik 
(seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se 
izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen 
kazalnik. Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij. 
Prijave, uvrščene v I. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave 
uvrščene v II. in III. kategorijo se uvrstijo v  (so)financiranje. II. Višina (so)financiranja Faktor (so)financiranja izračunane višine (so)financiranja prijave iz I. in II. 
kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3. Tabela D3: 
	
		| Kategorija | Število točk | Faktor sofinanciranja (O)
 |  
		| I | 91 - 100 | 1 |  
		| II | 60 - 90 | 0,75 |  Za izračun višine (so)financiranja se upoštevajo naslednji faktorji: 
	število avtorskih pol na zvezek (faktor A);naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske 
	izdaje se upošteva obračunsko naklada 250 izvodov) (faktor B);število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor 
	C);priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3. Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je 
produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D 
· O ZLS ne more biti večji od 11.000,00 EUR. D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE I. Elementi ocenjevanja Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D4. Tabela D4: 
	
		| Kriterij | Kazalnik (ocena) | Kazalnik (ocena) | Št. točk |  
		|  | avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri ARIS | avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri ARIS |  |  
		| Znanstvena odličnost avtorja | -Kakovost objav *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene 
		uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
 | -Kakovost objav *Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
 *Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o 
		izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh 
		 znanstvenih del)
 | 0,00 - 42,00 |  
		| 
			
			4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A) |  | 42,00 |  
		| 
			
			1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B) |  | 28,00 |  
		| 
			
			0,00 < A1 < 1,00 (ocena C) |  | 14,00 |  
		|  |  | 0,00 |  
		| Znanstvena odličnost recenzenta | -Kakovost objav *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene 
		uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
 | -Kakovost objav *Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
 *Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih 
		del)
 | 0,00 - 18,00 |  
		| 
			
			4,00 ≤ A1 ≤ 10,00 (ocena A) |  | 18,00 |  
		| 
			
			1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B) |  | 12,00 |  
		| 
			
			0,00 < A1 < 1,00 (ocena C) |  | 6,00 |  
		|  |  |  | 0,00 |  
		| Skupaj največ | 60,00 |  Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 42,00 točk) in 
kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od 
kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se 
določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece 
odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za 
enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov 
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve 
izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše 
časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih 
okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene 
odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene 
monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene 
monografije. Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-10,00), na podlagi 
katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z 
določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo 
samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. 
Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh 
recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje 
točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in 
se deli s številom 2. Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne 
številke raziskovalca pri ARIS, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti 
poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje 
znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija 
oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih 
podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih 
avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene 
monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi 
navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del. Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od štirih 
kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, 
prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje. II. Višina sofinanciranja Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada: 
	I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek;II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek;III. kategoriji pripada 50 % delež sredstev glede na izračunani 
	(so)financirani znesek. Normativi za izračun zneska sofinanciranja: Za izračun višine sredstev za (so)financiranje se upoštevajo finančno 
opredeljeni elementi, kot je določeno v Tabeli D5. Tabela D5: 
	
		| Vrste stroškov | Vrednost na enoto v EUR |  
		| 
			
			tisk in vezava | 50,00 EUR na avtorsko polo (a) |  
		| 
			
			oblikovanje in računalniški prelom | 30,00 EUR na avtorsko polo (b) |  
		| 
			
			lektoriranje | 40,00  EUR na avtorsko polo (c) |  
		| 
			
			stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v 
			slovenski jezik | 270,00 EUR na avtorsko polo (d) |  
		| 
			
			stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik | 350,00 EUR na avtorsko polo (e) |  
		| 
			
			lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem 
			jeziku) | 60,00 EUR na avtorsko polo (f) |  Izračun zneska (so)financiranja: Znesek (so)financiranja se izračuna na način kot je določen v Tabeli D6. Tabela D6: 
	
		| A.
			znanstvena monografija | ((št. avtorskih pol × a) + (št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol 
		× c)) x pripadajoč % delež kategorije |  
		| 
			
			prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik | ((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije |  
		| 
			
			prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik | ((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije ali
 ((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
 |  
		| 
			
			digitalna izdaja znanstvene monografije | ((št. avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije
 |  Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli D5. ARIS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade 
največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko 
znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo. E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI
 Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli E1. Tabela E1: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne 
		znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti | 0 – 10 |  
		|  | 0 – 10 |  
		|  | 0 – 5 |  
		| 
			
			Vodja aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v 
			Evidenco RO -Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih
 | 0 
 
 0 – 10
 |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv | -Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti | 0 – 20 |  
		| -Pričakovana vidnost v javnosti | 0 – 10 |  
		| -Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami | 0 – 40 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi 
		sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev | 0 – 10 |  
		|  | Skupaj največ | 100 |  Prijava se uvrsti v (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk. F. RAZISKOVALNA OPREMA
 I. Elementi ocenjevanja Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F1. Tabela F1: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in 
		logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav | 2 |  
		|  | -Ustreznost, pomembnost in izvirnost  naslavljanja raziskovalnih 
		vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo 
		raziskovalne opreme | 3 |  
		|  | -Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi 
		možnostmi | 2,9 |  
		|  | -Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja | 2 |  
		|  | -Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma 
		raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za sofinanciranje 
		nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano 
		opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi | 0,1 |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv | -Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z 
		obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo | 0,5 |  
		|  | -Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na 
		nacionalni in/ali mednarodni ravni | 0,5 |  
		|  | -Izkazana potreba  po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za 
		izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje 
		raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in 
		mednarodne projekte in razpise | 1,5 |  
		|  | -Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in 
		njihovih glavnih sektorjev dejavnosti | 1,5 |  
		|  | -Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost | 0,5 |  
		|  | -Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa 
		in izbire uporabnikov | 0,5 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne 
		opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru 
		stabilnega financiranja | 1 
 |  
		|  | 
			
			Prijavitelj pisno izkazuje (so)financiranje s strani drugih 
			uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci 
			raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja | 1 |  
		|  | -Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja *glede na  delež (so)financiranja, ki  ga zagotovi prijavitelj sam 
		skupaj s sredstvi tretjih oseb
 | 1 – 4 
 |  
		|  |  | 4 |  
		|  |  | 3 |  
		|  |  | 2 |  
		|  |  | 1 |  
		|  | Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe 
		raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe | 1 - 2 |  
		|  | -Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o 
		nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega 
		nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o 
		sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska 
		nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z javnim 
		razpisom |  |  
		|  | 
			
			V konzorcijski nakup sta poleg prijavitelja vključeni najmanj še dve 
			javni RO | 1 |  
		|  | 
			
			V konzorcijski nakup je poleg prijavitelja vključenih več kot dve 
			javni RO | 2 |  
		|  | Skupaj največ | 20 oz. 22* |  *  V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske 
nakupe.** V primeru, ko je v nakup vključena članica univerze, se kot JRO šteje 
univerza in ne posamezna članica univerze.
 II. Obveznost izbranega prijavitelja Izbrani prijavitelj mora ARIS pred izplačilom sredstev za 
sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme predložiti podpisano pogodbo o 
(so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov 
raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru 
stabilnega financiranja oziroma v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne 
opreme. G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE
 I. Splošno Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, če 
elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis 
prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in 
ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na 
razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem 
dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom, 
lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru 
konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic 
konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec 
konzorcija. II. Elementi ocenjevanja Kazalnik Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, ki imajo dostop do 
prijavljenih serijskih publikacij. Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih 
publikacij v preteklem letu in številom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih 
serijskih publikacijah. Kot uporaba se upošteva število skupno število dostopov 
do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povprečna 
uporaba se izračuna tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij 
deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred 
spada izračunana povprečna vrednost. Število objav slovenskih avtorjev v 
prijavljenih serijskih publikacijah se izračuna kot povprečje objav na revijo v 
dveh letih. Povprečno število objav se izračuna tako, da se skupno število objav 
v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim 
številom publikacij. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada 
izračunana povprečna vrednost. Kazalnik Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature se meri s 
faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali 
Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija 
z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk 
v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske 
publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji 
podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število 
točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo 
vrednost. Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi 
finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s 
stroškom članka in dostopom do tekočih vsebin. Strošek članka se izračuna tako, 
da se sredstva za nakup delijo s številom prenesenih člankov prijavljenih 
serijskih publikacij. Strošek članka praviloma ne sme biti višji od 6 EUR. 
Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z deležem prijavljenih serijskih 
publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v tisku. Delež, ki je točno na 
sredini, se zaokroži na višjo vrednost. Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so 
sredstva, ki niso bila pridobljena iz  proračuna Republike Slovenije. Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli G1. Tabela G1:  
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Št. točk |  
		| Znanstvena odličnost | -Dostopnost *Število raziskovalcev, ki imajo dostop
 | 1 – 6 |  
		|  |  | 1 |  
		|  | 
			
			Od 101 do 500 raziskovalcev | 2 |  
		|  | 
			
			Od 501 do 2000 raziskovalcev | 3 |  
		|  | 
			
			Od 2001 do 5000 raziskovalcev | 4 |  
		|  | 
			
			Od 5001 do 8000 raziskovalcev | 5 |  
		|  |  | 6 |  
		|  | -Pogostnost uporabe | 1 – 10 |  
		|  | *Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij | 0 – 5 |  
		|  |  | 0 |  
		|  |  | 1 |  
		|  |  | 2 |  
		|  |  | 3 |  
		|  |  | 4 |  
		|  |  | 5 |  
		|  | *Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih 
		publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povprečje za dve leti 
		pred letom prijave) | 1 - 5 |  
		|  |  | 1 |  
		|  |  | 2 |  
		|  |  | 3 |  
		|  |  | 4 |  
		|  |  | 5 |  
		|  | -Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature *Serijska publikacija
 | 0 - 15
 |  
		|  | 
			
			S faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije | 15 |  
		|  | 
			
			S faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije | 10 |  
		|  | 
			
			S faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije | 6 |  
		|  | 
			
			S faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije | 4 |  
		|  | 
			
			Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama 
			ARIS | 2 |  
		|  | 
			
			Druga serijska publikacija | 0 |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | - Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi 
		sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev | 0 - 6 |  
		|  | *Strošek članka | 0-5 |  
		|  |  | 0 |  
		|  |  | 1 |  
		|  |  | 2 |  
		|  |  | 3 |  
		|  |  | 4 |  
		|  |  | 5 |  
		|  | *Dostop do tekočih vsebin | 0 - 1 |  
		|  |  | 0 |  
		|  |  | 1 |  
		| Družbeni in gospodarski vpliv | -Delež sredstev iz drugih virov | 0 - 3 |  
		|  |  | 0 |  
		|  |  | 1 |  
		|  |  | 2 |  
		|  |  | 3 |  
		|  | Skupaj največ | 40 |  III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega 
seznama prijav Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih področjih na podlagi prijave v 
celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu. Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri 
Centralni tehniški knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni 
podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk. Če nakup 
posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje 
prijavilo več prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno 
telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je strošek članka višji 
od 6 EUR. H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO 
DEJAVNOST (OSIC)
 Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H1. Tabela H1: 
	
		| Kriterij | Kazalniki in merila | Največje št. točk |  
		| Kakovost in učinkovitost izvedbe | -Strokovna usposobljenost osebja *Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve 
		bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del 
		za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
 *Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije 
		(obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
 *Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet 
		razpisa
 | 5 |  
		|  | 
			
			Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih 
			elementov, odstopanja so minimalna | 5 |  
		|  | 
			
			Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne 
			tudi pomanjkljivosti | 3 - 4 |  
		|  | 
			
			Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so 
			velike | 0 - 2 |  
		|  | -Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog | 5 |  
		|  | 
			
			Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti | 5 |  
		|  | 
			
			Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti | 0 - 4 |  
		|  | Skupaj | 10 |  
 Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 
2023 vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:  »I. VELJAVNOST METODOLOGIJE  Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati 
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017- 
uradno prečiščeno besedilo št. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 
6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 
6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 
6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 
6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 
6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 
6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 
6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 
6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 
6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, 
6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, 
6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, 
6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 
6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se še 
uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in še 
niso bili končani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. členom ZZrID 
potekajo v skladu s splošnimi akti ARIS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID 
in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim 
odstavkom 101. člena ZZrID zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do 
začetka uporabe ZZrID.  Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARIS.«.
 
 Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 
6. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo: 
 »2.  Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARIS.«.  
 Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-8 z dne 13. 
11. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo: 
 »4.  Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani 
ARIS.«.  
 Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-9 z dne 18. 
12. 2023, vsebuje naslednjo končno določbo: 
 »4.  Ta Metodologija začne veljati z dnem objave na spletni strani 
ARIS.«.  
 Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024, vsebuje 
naslednjo končno določbo:  »2.  Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARIS.«.  
 Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje 
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-11 z dne 29. 5. 2024, vsebujejo 
naslednjo prehodno in končno določbo:  »3.  Ne glede na določbe javnih razpisov oziroma javnih pozivov 
ter informacij za prijavitelje v postopkih sklenitve neposredne pogodbe, ta 
metodologija velja tudi za javne razpise ARIS oziroma javne pozive ARIS ter 
postopke sklenitve neposredne pogodbe ARIS, pri katerih rok za oddajo prijave na 
dan začetka veljavnosti te metodologije še ni potekel.  4.  Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na 
spletni strani ARIS.«.   
 Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za 
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, št. 6319-5/2022-12 z dne 9. 
9. 2024, vsebuje naslednjo končno določbo:  »2.  Ta Metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani 
ARIS.«.       |