Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja in odgovori

1. Splošno o razpisih

VPRAŠANJE: Pred letom 2020 je ARRS vsako leto objavila »Javni razpis za sofinanciranje članarin in delovanje v mednarodnih znanstvenih združenjih«. Zakaj tega razpisa ni več?

ODGOVOR: Z uveljavitvijo novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je prišlo tudi pri sami objavi javnih razpisov do določenih sprememb. Ena od njih je tudi novost, da razpisa za sofinanciranje delovanja v mednarodnih znanstvenih združenjih, kot takega ARRS ni več objavljala. Ob pripravi instrumentov financiranja v Splošnem aktu o postopkih je bila na Delovno skupino za pripravo izhodišč za izvedbo prehoda na novo zakonodajo dana pobuda, da stroški delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih in članarine niso več predmet sofinanciranja. Pobudo je delovna skupina podprla (6. seja v letu 2022) in sklenila, da se financiranje članarin umakne, ker so sredstva zagotovljena iz drugih sredstev, kar je podprl tudi znanstveni svet agencije.

VPRAŠANJE: Katere so časovne faze od objave razpisa do objave dokončnih rezultatov?

ODGOVOR:

Odpiranje prijav: rok – kot je določen v javnem razpisu (največ 8 dni od roka za oddajo prijav oz. 3 delovne dni če ni v okviru elektronskega prijavnega sistema);
Sestava zapisnika o odpiranju (rok v predpisih ni določen);
Vrnitev nepravočasnih prijav prijaviteljem (če ni bila oddaja na DF) – rok v predpisih ni določen;
Poziv k dopolnitvi formalno nepopolnih: v 8 delovnih dneh od konca odpiranja se pozove k dopolnitvi formalno nepopolnih prijav; rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 dni delovnih dni od prejema poziva;
Izdaja sklepov o zavrženju za nepopolne prijave in za formalno nepopolne, ki jih na poziv prijavitelj ne dopolni – rok v predpisih ni določen;
Administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev in izdaja sklepov o zavrnitvi za prijave neupravičenega prijavitelja in za prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev – rok v predpisih ni določen;
Izvedba ocenjevalnega postopka: izdelava predloga prednostnega seznama prijav s strani strokovnega telesa – rok v predpisih ni določen;
Obravnava prednostnega seznama na ZSA in sprejem Sklepa ZSA o predlogu sklepa o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Izdaja sklepa direktorja o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Vročitev sklepov o izboru prijav – rok v predpisih ni določen;
Objava rezultatov (seznam izbranih in neizbranih) – v 8 dneh od dneva odposlanih sklepov o izboru prijav;
Objava dokončnih rezultatov – v 8 dneh po odločitvi upravnega odbora o ugovorih.

Vzporedno lahko teče ugovorni postopek zoper sklepe o zavrženju ali sklepe o zavrnitvi in sklepe o izboru – rok za odločitev UO je 60 dni od prejema ugovora.
Objava seznama recenzentov za projekte in programe: po zaključku Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za tekoče leto (po prejetju soglasja vseh partnerskih agencij in izdaji sklepov o izboru) in Javnega poziva za ocenjevanje programov (po izdaji obvestil o ocenah).

VPRAŠANJE: Ali je možno podaljšanje (so)financiranja iz Sklada NOO tudi na kasneje, torej po 30. 6. 2026?

ODGOVOR: (So)financiranje iz Sklada NOO je možno do 30. 6. 2026. Podaljšanje upravičenega obdobja za (so)financiranje ni predvideno.

VPRAŠANJE: Ali je lahko raziskovalec, ki je na RO zaposlen za polni delovni čas (1 FTE) za znanstvenoraziskovalno obveznost in ki je v celoti financirana iz nedržavnih sredstev, še do 20 % dopolnilno zaposlen s financiranjem iz sredstev ARIS?

ODGOVOR: Ne. Tudi če je raziskovalčeva polna delovna obveznost za znanstvenoraziskovalno delo financirana iz nedržavnih sredstev, dopolnilna zaposlitev ne more biti financirana iz integralnih sredstev državnega proračuna (kar so tudi sredstva ARIS).

VPRAŠANJE: Trenutno (26. 2. 2024) na vaši strani »Načrtovani in predvideni javni razpisi in javni pozivi ARIS v letu 2024»
nisem zasledil, da bi bil v letu 2024 predviden Javni razpis za sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme (npr. Paket 23). Zanima me, če je v letu 2024 tak razpis načrtovan ali ne.

ODGOVOR: ARIS objavlja javne razpise na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta agencije v skladu s proračunskimi možnostmi. Po podatkih glede višine proračunskih sredstev, s katerimi razpolagamo ta hip, v letu 2024 ne načrtujemo objave Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 23)..

VPRAŠANJE: Zanima me, če bo v primeru, da bo Javni razpis za sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme (npr. Paket 23) objavljen, pod točko »3. Subjekti, ki se lahko prijavijo na razpis«, ponovno omogočena prijava samo Javnim RO, kot je bilo definirano v razpisu 2023 (Paket 22):
»3. Subjekti, ki se lahko prijavijo na razpis
Prijavitelji so lahko javne raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: javna RO).« Ali tudi ostalim subjektom, ki so financirani v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot je bilo definirano v razpisu 2022 (Paket 21):
»3. Subjekti, ki se lahko prijavijo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo javni raziskovalni zavodi, univerze in drugi javni zavodi, ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.«
V primeru, da bo prijava omogočena samo Javnim RO, kaj je razlog za spremembo točke 3 razpisa glede na leto 2022 (Paket 21).

ODGOVOR: ARIS pri objavi javnih razpisov sledi določilom veljavnih pravnih podlag. Javni razpis za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 21) je bil objavljen na podlagi Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti,
ki je določal, da se na javni razpis lahko prijavijo javni raziskovalni zavodi, univerze in drugi javni zavodi, ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.
Po sprejemu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list, št. 186/21) so bili sprejeti novi podzakonski akti, med drugim tudi Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
ki v 133. členu določa, da so prijavitelji na javni razpis lahko javne raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Javni razpis za (so)financiranje nakupa raziskovalne opreme (Paket 22) v letu 2023 je sledil Splošnemu aktu o postopkih.
Morebitna objava javnega razpisa v letu 2024 (Paket 23) bi prav tako sledil vsem zadevnim predpisom, vključno z določbami Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

VPRAŠANJE: Kakšen je postopek ocenjevanja projektov?

ODGOVOR: Postopek ocenjevanja projektov je določen v Splošnem aktu o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Splošni akt o postopkih) ter Splošnem aktu o strokovnih telesih ARRS (Splošni akt o telesih). Poleg splošno veljavnega postopka ocenjevanja, so v VII.poglavju Splošnega akta o postopkih podrobneje urejeni tudi postopki za posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti, mednarodno sodelovanje, itd). Postopek ocenjevanja je opisan v slikovnem prikaz postopka in vsebuje prikaz splošnega postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja raziskovalnih projektov, postopek imenovanja recenzentov in postopek izbora prijave s strani recenzentov.

VPRAŠANJE: V primeru projektov, ki so financirani iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost (NOO sredstva), na določenih projektih kupujemo tudi osnovna sredstva. Sredstva za pokrivanje nabav osnovnih sredstev knjižimo na konte razreda 9 (sklad) in ne na konto razreda 7 (prihodki). Ali to pomeni, da tega dela ne smemo upoštevati kot pridobljena sredstva? Pri sredstvih kohezijske politike, pridobljenih v okviru ESRR in ESS, je posebej navedeno, da se del sredstev, ki so namenjena nakupu osnovnih sredstev, ne sme poročati, v primeru NOO sredstev pa gre za EU sredstva, ki so financirana iz projekta NextGenerationEU in ne sredstva kohezijske politike in zato verjetno ne zapadejo pod ta del?

ODGOVOR: 43. člen Splošnega akta o postopkih določa, da se kvantitativna ocena A3 določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARIS iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Prav tako se ne upoštevajo sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada. 43. člen Splošnega akta o postopkih določa izjemo, in sicer da se upoštevajo sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba, razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij).
V Navodilih za izpolnjevanje obrazcev ARIS-A3-VPETOST poziva v letu 2023 je bilo določeno, da se obrazec A3 izpolni za vsakega člana programskih skupin, ki je bil v predhodnem letu nosilec projekta (vodja projekta oziroma raziskovalec, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela), financiranega izven ARIS. Vnesejo se sredstva, ki so bila v raziskovalni organizaciji za ta projekt realizirana kot prihodek v predhodnem poslovnem letu, iz česar izhaja, da se v obrazec ARIS-A3-VPETOST vpiše samo sredstva, ki jih raziskovalna organizacija knjiži kot prihodek.
Ob tem dodajamo pojasnilo, da ARIS za poziv v letu 2024 na pobudo nekaterih raziskovalnih organizacij pripravlja spremembo, in sicer bo podatke možno vnašati za vse (aktivne, zaposlene) raziskovalce, torej ne več samo za člane programskih skupin. Navodila za izpolnjevanje bodo vsebinsko ostala enaka lanskoletnim.

VPRAŠANJE: Zanima nas, v kakšnem primeru se lahko monografija, ki ji je dodeljena tipologija 2.03 (Univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo), ki vsebuje strokovne vsebine, po tipologiji uvrsti v tipologijo 2.02 (strokovna monografija)?

ODGOVOR: V primeru, da je publikaciji že dodeljena tipologija, lahko raziskovalna organizacija, knjižnica ali Osrednji specializirani informacijski center (OSIC), ki menijo, da tipologija ni pravilna, podajo vlogo, ki se jo naslovi na ARIS (e-naslov: Tina.Mavric@aris-rs.si). Sledi izvedba enakega postopka, kot poteka za spreminjanje seznamov in je predviden v 158. členu Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22). Vlogo strokovno obravnava pristojni OSIC. V okviru obravnave OSIC pridobi mnenje člana znanstvenoraziskovalnega sveta ved (ZSV) z ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog sklepa o vlogi in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na Znanstvenemu svetu ARIS, ki sprejme obrazloženi sklep o vlogi. ARIS o sklepu obvesti vlagatelja vloge.
OSIC presoja prekategorizacijo objav na podlagi same publikacije. V primeru, da ta ni dostopna prosto na spletu ali je pristojni OSIC nima v knjižnici, potem mora vlagatelj publikacijo priložiti vlogi.

2. Projektni razpis

VPRAŠANJE: Kakšen je bil postopek izbora raziskovalnih projektov na letošnjem razpisu za raziskovalne projekte in kako je potekala izbira?

ODGOVOR: Kratka predstavitev postopka izbora raziskovalnih projektov (strokovna telesa, ki sodelujejo v postopku izbora raziskovalnih projektov) in časovnica

Postopek izbora in strokovnih teles v njem

V postopku sodelujejo stalna in občasna strokovna telesa, recenzenti in znanstveni uredniki. Stalni strokovni telesi sta znanstveni svet ARIS in znanstvenoraziskovalni sveti ved (ZSV). Občasni strokovni telesi sta Zunanji ekspertni panel (ZEP) in Mednarodni panel.

Kandidate za člane ZSV predlagajo raziskovalci. Člane ZSV imenuje znanstveni svet ARIS. Naloga članov ZSV je tudi, da vsako leto dopolnijo nabor recenzentov za zbirko podatkov o recenzentih.

ZEP, recenzenti, znanstveni uredniki in mednarodni panel so imenovani za namen posameznega razpisa in jih ARIS objavi po zaključku postopkov razpisa.

Člane ZEP imenuje znanstveni svet ARIS, pri čemer upošteva pogoje in kriterije za imenovanje, določene s Splošnim aktom o strokovnih telesih ARIS na način, da se zagotavlja izogibanje konfliktu interesa. ZEP imenuje recenzente za ocenjevanje posameznih prijav iz nabora, ki so ga ustvarili člani ZSV.

ZEP predlaga tudi znanstvene urednike in paneliste iz vrst recenzentov. Recenzenti so tujci. Prijave ocenijo v skladu s predpisanimi elementi ocenjevanja: kriteriji, kazalniki in merili. Po izvedenem ocenjevanju mednarodni panel pripravi predlog prednostnega seznama prijav.

Vse navedene korake, z izjemo imenovanja recenzentov k posameznim prijavam, potrdi še znanstveni svet ARIS. Vsi člani strokovnih teles in recenzenti podpišejo izjavo o zaupnem ravnanju z dokumenti in izjavo o nepristranskosti. Vloga agencije v postopku je administrativne narave. Kapacitete področij določi znanstveni svet ARIS, ki določi tudi število in vrste področij.

Časovnica razpisa 2023

Časovnica javnega razpisa za izbor raziskovalnih projektov v letu 2023: Javni razpis je bil objavljen 11. 1. 2023 in zaključen 28. 2. 2023. Recenzenti so bili k posameznim prijavam imenovani 13. 4. 2023, gradiva so jim bila poslana 17. 4. 2023.

Rok za oddajo ocen je bil 24. 5. 2023, razen v primeru zamenjav recenzentov. Znanstveni svet ARIS je bil s predlogom znanstvenih urednikov seznanjen 13. 4. 2023, imenoval jih je 20. 4. 2023, k posameznim prijavam pa so bili imenovani 11. 5. 2023. Mednarodni panel se je sestal 11. do 14. 9. 2023.

Znanstveni svet ARIS je obravnaval predlog prednostnega seznama prijav in ga s sprejemom sklepa o predlogu izbora prijav potrdil na izredni seji 19. 9. 2023. Sklepi direktorja o izboru prijav so bili prijaviteljem z ARIS poslani 29. 9. 2023.

Začetek financiranja za temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte je 1. 10. 2023, za velike raziskovalne projekte in temeljne raziskovalne projekte - program dr. Aleša Debeljaka pa 1. 7. 2024.

3. Finančno-računovodske zadeve

VPRAŠANJE: Program se zaključi z dnem 31.12.2023. Oddali smo vlogo za nadaljevanje programa, vendar z novim obdobjem financiranja.

Glede obstoječega programa me zanimata dve zadevi, in sicer:

Ali moramo vse stroške, predvidene do konca leta 2023, tudi porabiti do konca 2023?

Kako je z amortizacijo; trenutno obstaja želja po nakupu OS, vendar učinek sedanjega nakupa sega v leto 2024 in 2025.

ODGOVOR: Potrebno je izhajati iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23, v nadaljevanju: uredba).

Raziskovalni programi so del stabilnega financiranja in prvo šestletno obdobje financiranja se izteče 31. 12. 2027. Drži, da ste morali oddati prijavo na poziv za programe, ker evalvacija programov v prehodnem obdobju poteka še po »starem«. Vendar to ne pomeni, da se v vašem primeru obdobje financiranja zaključi z 31. 12. 2023 in da s 1. 1. 2024 pričnete novo obdobje financiranja. Z vidika namenske porabe sredstev in na podlagi sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju izvajanje prvega šestletnega obdobja za raziskovalne programe traja od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2027.

Zato ni potrebno vseh sredstev, ki ste jih prejeli za leto 2023 porabiti do konca leta 2023, temveč lahko uveljavljate izjemo iz prvega odstavka 45. člena uredbe, ki določa, da je ob koncu poslovnih let v prvem šestletnem obdobju dovoljeno izkazati kratkoročno odložene prihodke v obsegu do 20% prejetih sredstev stabilnega financiranja.

Sredstva, ki jih prejmete za amortizacijo (financiranje po ekonomskih namenih pri stabilnem financiranju ne temelji na ceni FTE, temveč na vašem planu, načrtu) pri raziskovalnih programih so namenjena pokrivanju stroškov amortizacije, kot to določa tretja alineja drugega odstavka 9. člena uredbe »za amortizacijo raziskovalne opreme ob upoštevanju obsega, ki je neposredno potreben za izvajanje raziskovalnega programa«.

Hkrati pa drugi odstavek 7. člena uredbe določa: »Sredstva, ki jih prejemnik stabilnega financiranja nameni za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne opreme oziroma druge opreme, prejemnik stabilnega financiranja v nadaljnjem koraku nameni za nakup, s katerim nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo oziroma drugo opremo. Iz sredstev, ki jih je prejemnik stabilnega financiranja prejel za pokritje stroškov amortizacije, mora najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem je prejel sredstva, izvesti postopek nakupa nove raziskovalne opreme oziroma druge opreme«.

Napisano pomeni, da opremo kupite iz akumuliranih sredstev za amortizacijo in ne direktno iz prejetih sredstev za amortizacijo, prihodki, ki jih prejmete iz naslova amortizacije so namenjeni pokrivanju stroškov amortizacije, denar, ki ste ga za ta namen prejeli pa dejansko predstavlja vir iz katerega boste nadomestili obrabljeno opremo, ki ste jo uporabili pri izvajanju programa ali pa namenili za nakup druge opreme, ki jo potrebujete.

Pri obravnavi stroškov amortizacije je potrebno upoštevati določila Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih sredstev (10. člen).

VPRAŠANJE: Prosila bi za informacijo, ali se lahko strošek APC plača iz prejetih sredstev za raziskovalni projekt (J,L,Z), ki ga financira ARIS – ali je to upravičeni strošek? V Uredbi o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije je v 7. členu navedeno, da se sredstva stabilnega financiranja zagotavljajo tudi za financiranje stroškov objav v odprtem dostopu. V tej uredbi in tudi ne v splošnih aktih pa nisem našla dikcije, da se lahko za financiranje stroškov objav v odprtem dostopu namenijo tudi sredstva iz raziskovalnih projektov, zato vas prosim za ta odgovor.

ODGOVOR: Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: uredba) pri raziskovalnih projektih res ne vsebuje posebne določbe o odprtem dostopu, vendar je desiminacija rezultatov projekta vedno bila in je upravičen strošek projekta. V 34. členu uredbe je navedeno, da so upravičeni neposredni stroški materiala in storitev v zvezi z raziskovalnim delom, t.j. stroški, ki so neposredno potrebni za izvedbo projekta.
V 13. točki Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2023 (enaka določila so v prejšnjih razpisih) je izrecno navedena dolžnost izvajalca projekta, da morajo biti vse recenzirane znanstvene objave objavljene v odprtem dostopu, to sledi tako iz 41. člena ZZrID, kot tudi iz 82. člena Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti zato je seveda strošek, ki ga ima RO s tem, neposredni - upravičen strošek projekta.

VPRAŠANJE: Ali je v primeru, da zaposli JRO nekoga kot asistenta in ga vpiše na doktorski študij, šolnina eligible cost? Pač ni MR, ampak študira.

ODGOVOR: Odgovor je da, način je pa glede na vir drugačen; za MR je urejeno direktno, ker je strošek usposabljanja MR (tretji odstavek 9. člena) za ostale pa:

za stabilno: v četrtem odstavku 8. člena:
(4) V okviru upravljavske in podporne dejavnosti se lahko financirajo tudi drugi stroški materiala in storitev, nastalih v zvezi z delovanjem prejemnikov stabilnega financiranja, ki niso neposredno vezani na izvajanje raziskovalnih programov, usposabljanje mladih raziskovalcev, infrastrukturne dejavnosti oziroma raziskovalnih projektov in niso vključeni v financiranje iz proračuna, kot so na primer stroški sejmov in promocije, zunanje evalvacije, izobraževanja, pisarniškega materiala in storitev, povezanih z administracijo, ter podobno.
za projekte: v tretjem odstavku 40. člena:
(3) Pri raziskovalnih projektih je dodatno dovoljena poraba do 15 % sredstev za stroške materiala in storitev ter sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije raziskovalne opreme, za pokrivanje fiksnih stroškov in stroškov upravljanja zavoda, ki so potrebni za nemoteno izvajanje raziskovalnih projektov. V okviru prenosa sredstev iz tega odstavka je dovoljeno pokrivanje razlike stroškov šolnin doktorskega študija, ki niso pokriti iz drugih proračunskih virov, za člane raziskovalnih projektov, ki so (polno ali delno) zaposleni pri izvajalcu raziskovalnega projekta.
Se pravi pri MR je to direktni strošek, pri ostalih pa se pokriva iz posrednih stroškov, v primeru stabilnega financiranja direktno iz upravljavske in podporne dejavnosti (bivše ustanoviteljske), pri projektih pa iz prenosa sredstev za pokrivanje posrednih stroškov projekta.

VPRAŠANJE: Za izvedbo analiz v svojem doktoratu nujno potrebujem določeno programsko orodje. Licenca stane $110. Ker gre za trajno licenco, so mi iz računovodstva fakultete sporočili, da nimajo kam tega knjižit (trajna licenca je osnovno sredstvo, kar pa naj bi na stroške mladih raziskovalcev ne bilo mogoče knjižiti). Program ponuja samo trajne licence. Od vseh programskih orodij je to daleč najustreznejše, nakup drugega ni smiseln. Nimam možnosti plačila iz katerihkoli drugih sredstev, ker to niti ne bi bilo upravičeno, kajti program potrebujem za svoj doktorat. Kot pravi 12. člen Navodil o porabi sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev - januar 2010 - 2; "neposredni materialni in nematerialni stroški zajemajo stroške v zvezi z usposabljanjem in raziskovalnim delom" - torej so ti materialni stroški namenjeni točno takšni porabi, kot je nakup programa za izvedbo doktorske raziskave. Kako postopati v tem primeru? Nujno potrebujem ta software, sredstev imam dovolj na razpolago. Ali to resnično drži, da sredstev ni mogoče porabiti za nakup tega programa, čeprav vaš normativen akt indicira drugače?

ODGOVOR: Nakup trajne licence je nakup neopredmetenega sredstva in ne spada med neposredni material in stroške storitev, ker gre za investicijo. Vendar pa programsko orodje, ki ga potrebujete za svojo raziskavo lahko štejemo kot raziskovalno opremo in strošek amortizacije raziskovalne opreme je upravičen strošek usposabljanja mladega raziskovalca. To pomeni, da raziskovalna organizacija iz vira za nakup osnovnih sredstev (vir se oblikuje tudi iz poročanih sredstev za amortizacijo za raziskovalno dejavnost) kupi raziskovalno opremo in potem strošek amortizacije pokrije iz sredstev za izvajanje usposabljanja mladega raziskovalca.

VPRAŠANJE: Prosili bi vas za obrazložitev glede prenosa sredstev v raziskovalnih programih. Na nas se obračajo vodje programov z vlogami za prenose raziskovalnih ur, kot so bili doslej navajeni. Ali spremljanje in poročanje raziskovalnih ur v okviru stabilnega financiranja ni več potrebno? Ali smo prav razumeli, da se ne govori več o prenosu ur, temveč se prenašajo dejanska sredstva?

ODGOVOR: Pri stabilnem financiranju ni prenosa ur v naslednje leto. Raziskovalni programi (po starem) so imeli določeno koliko ur ima kateri od programov, sedaj ure niso določene temveč so določena sredstva, ki jih raziskovalna organizacija sama planira, seveda z upoštevanjem omejitev iz Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (uredba). Prenos sredstev – oblikovanje kratkoročno odloženih prihodkov je dovoljeno z upoštevanjem omejitev iz uredbe (14. in 45. člen uredbe).

4. Nadzor nad izvajanjem dejavnosti

5. Mednarodno sodelovanje

VPRAŠANJE: S katerimi državami ima ARIS že vzpostavljeno sodelovanje po principu vodilne agencije znotraj partnerstva Weave?

ODGOVOR: ARIS je ena izmed dvanajstih evropskih agencij, ki so v letu 2020 podpisale dogovor o MLA. Dogovor o MLA so poleg ARIS podpisale tudi: DFG (Nemčija), FNR (Luksemburg), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska), FWF (Avstrija), FWO (Belgija), GA ČR (Češka), HRZZ (Hrvaška), NCN (Poljska), RCN (Norveška) in SNSF (Švica). Neposredno sodelovanje je trenutno možno z naslednjimi sedmimi agencijami: Avstrija (FWF), Belgija / Flandrija (FWO), Češka (GA ČR), Hrvaška (HRZZ), Luksemburg (FNR), Poljska (NCN) in Švica (SNSF). Sodelovanje s štirimi agencijami DFG (Nemčija), FNRS (Belgija), FORMAS (Švedska) in RCN (Norveška) še ni vzpostavljeno.

VPRAŠANJE: Na spletni strani ARIS ne najdemo objave javnega razpisa v okviru sodelovanja z Weave tujimi partnerji.

ODGOVOR: ARIS od leta 2023 raziskovalne projekte Weave, kjer ARIS nastopa kot partnerska agencija, ne (so)financira na podlagi objavljenega javnega razpisa, ampak na svoji spletni strani objavi podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s strani ARIS. Informacije za prijavitelje so dostopne na strani: https://www.arrs.si/sl/medn/vodilna/inc/23/1/Weave-Informacije-201223.pdf in https://www.arrs.si/sl/medn/vodilna/predstavitev.asp

VPRAŠANJE: Kje na spletni strani lahko dostopamo do javnega razpisa, kjer ARIS deluje v vlogi vodilne agencije (partnerstvo Weave)?

ODGOVOR: Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt v sodelovanju s partnersko agencijo v okviru rednega letnega nacionalnega javnega razpisa ARIS za (so)financiranje raziskovalnih projektov. Predlagamo, da spremljate spletno stran: https://www.arrs.si/sl/progproj/rproj/ in https://www.arrs.si/sl/razpisi/.

VPRAŠANJE: Kaj pomeni, da je prag za (so)financiranja raziskovalnih projektov Weave 20%?

ODGOVOR: ARIS na podlagi Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije v skladu s proračunskimi možnostmi (so)financira udeležbo prijaviteljev v raziskovalnih projektih Weave, ki so se na razpisu vodilne agencije uvrstile med 20 % najbolje ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru sheme izbora prijav pri vodilni agenciji (prag za (so)financiranje) in so jih vse sodelujoče partnerske agencije sprejele v (so)financiranje. Izjemoma je možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem strinjajo vse vključene partnerske agencije.

6. Digital Forms

VPRAŠANJE: Kakšna je na portalu Digital Forms (DF) razlika med uporabnikom, vodjo projekta in zakonitim zastopnikom raziskovalne organizacije?

ODGOVOR: Uporabnik je splošna vloga, ki jo potrebuje vsak, ki se lahko prijavi v DF. Kdor odpre obrazec je lastnik tega obrazca in ga lahko ureja in pravico urejanja tudi dodeli drugim uporabnikom (če nastavitve obrazca to dopuščajo). Vodja projekta je oseba, ki je na obrazcu navedena kot vodja in v tej vlogi tudi kot prvi podpiše obrazec. Uporabnik ima lahko dodatno vlogo zakonitega zastopnika. V tem primeru mu je omogočeno obrazec tudi kot zadnjemu podpisati in s tem je obrazec oddan. Uporabnik je torej lahko hkrati zakoniti zastopnik in vodja projekta in v tem primeru sam obakrat podpiše obrazec.

Vodja projekta« ni dodatna vloga, ki bi jo imel uporabnik dodeljeno na portalu DF. To je pravica, ki je vezana na posamezen obrazec. Na portalu DF so vsi raziskovalci navadni uporabniki, ki lahko izpolnjujejo in oddajajo prijave. Vloga »zakonitega zastopnika« je dodatna vloga, ki omogoča razširjen nabor pravic. Pravica, ki jo ima vodja projekta na lastnem obrazcu, izhaja iz osnovne uporabniške pravice - gre za pravico urejanja lastne prijave. Omenjena pravica izhaja iz dejstva, da je uporabnik na obrazcu naveden kot vodja projekta.

7. Stabilno financiranje

VPRAŠANJE: Ali obstaja za mlade raziskovalce omejitev glede starosti?

ODGOVOR: Od uveljavitve Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti (ZZrID) in Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
starost ni omejena. Kandidat za mladega raziskovalca lahko vstopi v sistem financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev najkasneje štiri leta po zaključku študijskega programa druge stopnje (upošteva se leto zaključka). Vpis na doktorski študij mora biti izveden preko spletnega portala eVŠ. Vsa določila v zvezi z mladimi raziskovalci mora vključevati akt prejemnika stabilnega financiranja.

8. Inovacije

VPRAŠANJE: Kakšen je postopek ocenjevanja vlog na področju inovacijske dejavnosti?

ODGOVOR: Postopek ocenjevanja izhaja iz Pravil o protokolu izvedbe postopkov za (so)financiranje inovacijske dejavnosti, ki predstavlja interni splošni akt ARIS in je skladen z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvu (ZPOP-1). Postopek ocenjevanja izvaja komisija za dodelitev sredstev na način, kot izhaja iz slikovnega prikaza postopka (priloga).

Vprašanja, za katera menite, da bi zanimala tudi koga drugega od kolegov raziskovalcev in/ali inovatorjev, lepo prosimo, posredujte na naslov vprasanja.odgovori@aris-rs.si. Vprašanja bomo pregledali in se potrudili čimprej posredovati ustrezne odgovore.

Stran ureja: Petra Lamovec Hren

Zadnja sprememba: 23.04.2024
Datum: 21.02.2024