Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Prejšnja objava: v veljavi do 30. 12. 2022.


Na podlagi četrtega odstavka 32. člena, tretjega in četrtega odstavka 34. člena, prvega odstavka 35. člena, drugega in dvanajstega odstavka 45. člena in 48. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) in po predhodnem soglasju ministra za izobraževanje, znanost in šport št. 007-247/2022/13 z dne 14. 12. 2022 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 34. seji dne 22. 12. 2022 sprejel

 

Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina splošnega akta)

 

S tem splošnim aktom se za financiranje in sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalnih projektov, raziskovalne infrastrukture in raziskovalne opreme, razvoja znanstvenih kadrov, mednarodnega sodelovanja, znanstvenih publikacij in znanstvenih monografij ter odprtosti in popularizacije znanosti, ki jih (so)financira ARRS, urejajo:

  • določitev kategorij kariernih stopenj raziskovalcev za izvedbo letnega javnega razpisa za raziskovalne projekte;
  • vrste postopkov in način (so)financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
  • podlage za zagotavljanje sredstev za razvoj znanstvenih kadrov;
  • opredelitev kriterijev za izbor predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podrobnejši pogoji in kazalniki, postopek izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
  • način vzpostavite in dela komisije za ugovore ter postopek ugovora zoper odločitve v postopku izbora predlogov oziroma v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma zoper odločitve v postopku izvajanja aktivnosti.

 

2. člen

(namen splošnega akta)

Namen tega splošnega akta je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz prejšnjega člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov s poudarkom, da evalvacijski postopki ARRS v največji možni meri temeljijo na zunanjih evalvatorjih oziroma recenzentih.

 

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

  1. akt poslovanja je interni splošni akt ARRS, ki ga sprejme direktor ARRS in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARRS (v nadaljnjem besedilu: pravila ARRS);
  2. aktivnost bilateralnega sodelovanja je aktivnost znanstvenega sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodni akt) in se nanaša predvsem na mednarodne izmenjave raziskovalcev. Aktivnost bilateralnega sodelovanja je namenjena dopolnitvi in mednarodni širitvi raziskovalne dejavnosti izvajalcev, zato ne šteje za samostojni raziskovalni projekt;
  3. bilateralni raziskovalni projekt je projekt znanstvenega sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnega akta in poleg izmenjav raziskovalcev vključuje tudi raziskovalno delo;
  4. javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) je postopek izbora za dodelitev sredstev, ki ga ARRS izvede, če so mogoči prijavitelji na poziv znani;
  5. javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je postopek izbora za dodelitev sredstev, ki ga ARRS izvede, če mogoči prijavitelji na razpis niso znani;
  6. kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kazalniki, ki se uporabljajo pri posameznem postopku za dodelitev sredstev, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kazalnik je določen nabor meril;
  7. kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem postopku za dodelitev sredstev, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov;
  8. matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: RO), ki vloži prijavo projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
  9. mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni najvišjo oceno. Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS), število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih;
  10. merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav;
  11. metodologija je izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet ARRS (v nadaljnjem besedilu: ZSA), v katerem se za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta splošni akt, določijo merila, načini izračuna, metode ocenjevanja ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja;
  12. minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti doseženo, da se prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno;
  13. mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno- do dvoletnim gostovanjem v eni od RO v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta;
  14. podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti;
  15. podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: podoktorski projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand;
  16. prijavitelji so fizične ali pravne osebe, ki vložijo prijavo za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Če pri prijavi aktivnosti sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO;
  17. raziskovalno področje je področje, ki ga prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij. Seznam raziskovalnih področij je kot priloga sestavni del metodologije;
  18. skupina raziskovalcev je projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki jo prijavitelj prijavi na razpis ali poziv.

 

4. člen

(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)

(1) SICRIS je informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS je akronim za uveljavljen angleški izraz Current Research Information System), ki ga vodi IZUM. IZUM kot upravitelj SICRIS vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar zajema podatke o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, raziskovalnih skupinah, raziskovalnih programih in projektih, raziskovalcih ter raziskovalni infrastrukturi in raziskovalni opremi. SICRIS se vodi elektronsko. Podatki iz SICRIS se uporabljajo izključno pri merjenju vstopnih pogojev za sodelovanje na razpisih in pozivih, razen v primerih, ki jih ta splošni akt posebej določa. SICRIS je podatkovno povezan s sistemom COBISS.SI.

(2) COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo podatkov (CONOR) itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.

(3) Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene uspešnosti je določen v prilogi metodologije.

(4) Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli, monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je določen v prilogi metodologije.

(5) Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem splošnem aktu.

(6) Število čistih citatov (CI) je število citatov brez avtocitatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.

(7) Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI, in je objavljena na spletni stani IZUM.

 

5. člen

(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)

ARRS lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:

  • so zagotovljena sredstva v potrebni višini in
  • so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.

 

6. člen

(uradna oseba)

Direktor ARRS pooblasti javnega uslužbenca, ki je na ARRS pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav ter drugih nalog za izvedbo (so)financiranja posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

7. člen

(vrsta postopkov izbora za (so)financiranje))

(1) ARRS lahko aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (so)financira na podlagi razpisa oziroma poziva, javnega povabila in neposredne pogodbe, kot je pri posamezni aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljeno v nadaljevanju tega splošnega akta.

(2) Določbe tega splošnega akta, ki veljajo za razpis se, ob upoštevanju četrte oziroma pete točke 3. člena tega splošnega akta, lahko uporabijo tudi za izvedbo poziva. 

 

8. člen

(pogoji)

(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem splošnem aktu in pojasnjeni v razpisu, javnem povabilu oziroma na spletni strani ARRS v primeru (so)financiranja na podlagi neposredne pogodbe.

(2) ARRS na podlagi tega splošnega akta (so)financira posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti pod pogojem, da isti stroški še niso bili (so)financirani iz drugih sredstev.

(3) Če v tem splošnem aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, so prijavitelji lahko RO, ki so vpisane v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), in zasebni raziskovalci, vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri ARRS, ter izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zakon), in splošnih aktih ARRS.

(4) Če v tem splošnem aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, je vodja projekta lahko le fizična oseba, ki je kot raziskovalec vpisan v Evidenco RO in izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, splošnih aktih ARRS in v kriterijih, ki urejajo ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo). Z razpisom so lahko podrobnejše pojasnjeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja projekta, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev.

(5) Raziskovalec, ki se v okviru prijavitelja prijavi na razpis kot vodja projekta ali vodja druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodja aktivnosti), na posameznem razpisu ali javnem povabilu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prijava).

(6) Če v razpisu, javnem povabilu oziroma na spletni strani ARRS v primeru (so)financiranja na podlagi neposredne pogodbe ni drugače določeno, se izpolnjevanje pogojev preverja na dan zaključka razpisa oziroma na zadnji dan roka za oddajo prijave.

 

9. člen

(pilotni razpisi in drugi instrumenti (so)financiranja)

(1) Pilotni razpis je razpis, ki ga ARRS izvede z namenom razvoja novih instrumentov (so)financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in ga ne opredeljujeta ta splošni akt in splošni akt, ki ureja ciljne raziskovalne programe. ARRS pilotni razpis izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu (poglavja I., II. 1. in III. – VI.). V tem primeru se pri ocenjevanju prijav uporabljata vsaj dva kriterija za ocenjevanje prijav iz 37. člena tega splošnega akta, ostala potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.

(2) ARRS lahko (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja tudi preko drugih instrumentov (so)financiranja, ki jih določa Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. V tem primeru se razpis izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu v poglavju II. 1., ostala potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli v razpisni dokumentaciji ob smiselni uporabi določb poglavij I. in III.–VI. tega splošnega akta ter ob upoštevanju predpisov, sprejetih za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije.

 

II. POSTOPKI IZBORA PRIJAV ZA (SO)FINANCIRANJE

1. RAZPIS

1. 1. Priprava razpisa in oddaja prijave

10. člen

(predmet razpisa)

 

ARRS lahko na podlagi razpisa (so)financira:

  1. raziskovalne projekte;
  2. raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo;
  3. razvoj znanstvenih kadrov;
  4. mednarodno sodelovanje;
  5. znanstvene publikacije in znanstvene monografije;  
  6. odprtost znanosti;
  7. popularizacijo znanosti.

 

11. člen

(izdelava predloga razpisa)

(1) Pri izdelavi predloga razpisa se upoštevajo Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije oziroma njeni posamezni deli, morebitne usmeritve pristojnega ministrstva in razpoložljiva sredstva. Direktor ARRS lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.

(2) Predlog razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve oziroma spremembe.

 

12. člen

(najava razpisa)

ARRS najavi načrt vseh razpisov za tekoče leto na svojih spletnih straneh. Najava vsebuje predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za predložitev prijav (elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.

 

13. člen

(objava razpisa)

(1) Sklep za objavo razpisa sprejme direktor ARRS. Razpis se objavi na spletnih straneh ARRS.

(2) Ob objavi razpisa ARRS na svojih spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti prikazuje tudi faze izvajanja razpisa.

 

14. člen

(vsebina objave razpisa)

(1) Objava razpisa vsebuje zlasti:

  1. naziv in sedež ARRS;
  2. pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede tudi metodologija;
  3. predmet razpisa;
  4. navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;
  5. okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa;
  6. določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;
  7. razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
  8. zahtevano vsebino prijave ter način, obliko in rok za oddajo prijav;
  9. kraj, datum in čas odpiranja prijav;
  10. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
  11. kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.

(2) ARRS lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.

 

15. člen

(razpisna dokumentacija)

(1) ARRS v razpisni dokumentaciji navede vse pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prijava uvrsti v izbor za (so)financiranje, in vse potrebne podatke in priloge oziroma dokazila, ki jih mora vsebovati prijava, da se šteje kot formalno popolna. Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo, podzakonske predpise ARRS, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in po potrebi druge obrazce ter pravila ARRS.

(2) ARRS na svojih spletnih straneh ponudi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.

 

16. člen

(vsebina prijave)

(1) Prijavitelj vloži vlogo za (so)financiranje posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti z oddajo prijave in zahtevane dokumentacije.

(2) Prijava za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se vloži na prijavnem obrazcu, ki ga določi ARRS.

(3) Morebitne druge obvezne priloge (listine ali druge medije) oziroma dokazila, ki jih mora vsebovati prijava, določi ARRS v posameznem razpisu. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj na lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, ARRS v postopku ocenjevanja ne upošteva.

 

17. člen

(oblika prijave)

(1) Oddaja prijave se izvede v elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARRS (v nadaljnjem besedilu: portal ARRS), v katerem je zagotovljen enolični identifikator prijavitelja, ki ga določi ARRS. Pri razpisih, pri katerih portal ARRS ni vzpostavljen, je prijava tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu lahko določi, da se na določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska oblika prijave.

(2) Prijavo podpišejo oziroma potrdijo osebe, ki jih določa razpis.

(3) Tiskana prijava se odda v zaprti ovojnici. Na ovojnici se napišejo besedilo »ne odpiraj – prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov prijavitelja.

 

18. člen

(jezik prijave)

(1) Prijavo prijavitelj izpolni v slovenskem jeziku. Pri posameznih razpisih se lahko določi, da prijavitelj del prijave poleg slovenskega jezika izpolni tudi v angleškem jeziku.

(2) Pri razpisih, pri katerih pri izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodelujejo tuji recenzenti, prijavitelj prijavo izpolni samo v angleškem jeziku. V tem primeru mora prijavitelj v prijavi navesti razširjen povzetek vsebine znanstvenoraziskovalnega predloga v slovenskem jeziku, ki ga mora za izbrane prijave objaviti na svoji spletni strani.

 

19. člen

(rok za oddajo prijave)

Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.

 

1. 2. Vodenje postopka odpiranja prijav

20. člen

(odpiranje prijav)

(1) Postopek odpiranja prijav razpisa vodi uradna oseba.

(2) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer naj bo rok od izteka roka za oddajo prijav do odpiranja največ osem dni.

(3) Odpiranje prejetih prijav je javno. Postopek odpiranja se izvede najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav.

(4) Uradna oseba odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave, pri katerih iz ovojnice ni mogoče ugotoviti, na kateri razpis se oddajajo, uradna oseba s spremnim dopisom neodprte vrne prijavitelju, razen če iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del dokumentarnega gradiva. Pri elektronsko prispelih prijavah uradna oseba evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne.

 

21. člen

(zapisnik odpiranja prijav)

(1) O odpiranju prijav uradna oseba vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:

  1. naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
  2. predmet razpisa;
  3. imena navzočih pri odpiranju;
  4. imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
  5. ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah;
  6. ugotovitve o formalni popolnosti prijav.

(2) Uradna oseba zapisnik podpiše. Priloga k zapisniku je seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.

 

22. člen

(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)

(1) Uradna oseba v osmih delovnih dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od prejema poziva. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.

(2) Nepopolne prijave in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ARRS ali oseba, ki jo direktor ARRS pooblasti.

 

23. člen

(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)

(1) ARRS pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev.

(2) Prijava neupravičenega prijavitelja in prijava, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ARRS ali oseba, ki jo direktor ARRS pooblasti.

 

24. člen

(obravnava prijav)

V postopku za izbor prijav se obravnavajo prijave upravičenih prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih ARRS pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.

 

25. člen

(interno gradivo)

Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo, kar pomeni, da ga osebe, ki se z njim seznanijo za potrebe izvedbe postopka razpisa, ne smejo razširjati nepooblaščenim osebam.

 

1. 3. Akti odločanja v ocenjevalnem postopku

26. člen

(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)

(1) Prijave ocenjujejo zunanji ekspertni paneli, komisije in druga delovna telesa ali recenzenti. Način njihovega oblikovanja in naloge so določeni v splošnem aktu ARRS, ki ureja strokovna telesa ARRS.

(2) Recenzenti so imenovani v skladu s splošnim aktom ARRS, ki ureja strokovna telesa ARRS. Recenzente imenuje zunanji ekspertni panel iz zbirke podatkov o recenzentih iz tretje točke prvega odstavka 55. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o recenzentih) ali seznama iz elektronske aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave. Če med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in bodisi v okviru zbirke podatkov o recenzentih bodisi v okviru seznama, ki ga ponudi elektronska aplikacija, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko zunanji ekspertni panel imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo, kar ARRS upošteva, če je to možno.

(3) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, in sodelovanje pri pripravi usklajene ocene v skladu s tem splošnim aktom, metodologijo in razpisom. Po potrditvi usklajene ocene posamične ocene recenzentov pridobijo status dokumenta »delovna verzija« in niso predmet obravnave v nadaljevanju postopka izbora, niti niso predmet ugovornih postopkov iz tega splošnega akta in sodnih postopkov.

(4) Ocenjevalci za posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in način ocenjevanja so določeni v VII. poglavju tega splošnega akta, v katerem so podrobneje urejene posamezne vrste prijav predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(5) Rezultat dela zunanjega ekspertnega panela, komisije ali drugega delovnega telesa v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav glede na evalvacijski rezultat, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem splošnem aktu za posamezne prijave ni drugače določeno.

 

27. člen 

(strokovni nadzor nad ocenjevanjem)

(1) V primeru, ko prijave ocenjujejo tuji recenzenti, neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja opravljajo znanstveni uredniki. Znanstveni uredniki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost in razumljivost ter odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa posegati v ocene.

(2) Znanstvene urednike na predlog zunanjega ekspertnega panela imenuje ZSA za posamezen razpis.

(3) Znanstveni uredniki morajo za imenovanje izpolnjevati enake pogoje kot recenzenti.

(4) Znanstveni uredniki po zaključku razpisa opravijo nadzor nad ocenjevanjem tudi s pregledom odzivov prijaviteljev na usklajena poročila recenzentov, o čemer pripravijo poročilo o ugotovitvah za ZSA.   

(5) Način dela znanstvenih urednikov se določi s pravili ARRS.

 

28. člen

(sklep o izboru)

(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru prijav), če ni s tem splošnim aktom drugače določeno.

(2) ZSA lahko predlog prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav dopolni v skladu z višino zagotovljenih sredstev za razpis, vendar ne v več kot 5 % prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer je vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, po izvedeni dopolnitvi tak, da si izbrane prijave sledijo po ocenah prijav. Vse dopolnitve se obrazložijo.

(3) Glasovanje se zaradi možnega nasprotja interesov iz splošnega akta ARRS, ki ureja strokovna telesa ARRS, lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se glasuje, razvrstijo v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: veda).

(4) Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor ARRS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči, ali se prijava izbere ali ne izbere za (so)financiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep direktorja o izboru prijave). Sklep direktorja o izboru prijave vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, obrazložitev ter pouk o pravnem sredstvu. Direktor ARRS lahko za podpis sklepa pooblasti posameznega delavca ARRS v skladu s statutom ARRS.

(5) ARRS sklep direktorja o izboru prijave posreduje prijaviteljem z osebno vročitvijo, v primerih razpisov, ki potekajo v okviru elektronskega prijavnega sistema, pa ga lahko vroči preko elektronskega prijavnega sistema. 

 

29. člen

(objava rezultatov izbora prijav)

(1) ARRS na svojih spletnih straneh objavi seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v osmih dneh od dneva odposlanih sklepov direktorja o izboru prijav.

(2) Na seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk, če ni v tem splošnem aktu drugače določeno.

(3) Izbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu navedejo s prijavitelji aktivnosti in vodji aktivnosti.

(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu navedejo samo s številkami prijave, tako da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.

 

30. člen

(objava dokončnih rezultatov izbora)

 

(1) ARRS na svoji spletni strani objavi seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje v osmih dneh po odločitvi upravnega odbora o ugovorih iz 32. člena tega splošnega akta.

(2) Na seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk, navedena pa so tudi odobrena sredstva.

(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji aktivnosti.

(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na seznamu predstavljene samo s številkami prijave, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.

 

1. 4. Pravna sredstva

31. člen

(ugovor pred evalvacijskim postopkom)

(1) Zoper sklep o zavrženju prijave iz drugega odstavka 22. člena tega splošnega akta in zoper sklep o zavrnitvi prijave iz drugega odstavka 23. člena tega splošnega akta je dovoljen ugovor, in sicer v 15 dneh od vročitve. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne pomote.

(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3) Predlog odločitve o ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor ARRS. Število članov komisije določi direktor ARRS. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v ARRS.

(4) Direktor ARRS predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru ARRS (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) v sprejem.

(5) Upravni odbor o ugovoru odloči v 60 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.

(6) Zoper odločitev upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

 

32. člen

(ugovor po evalvacijskem postopku)

(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema sklepa direktorja ARRS o izboru prijav pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna pomota. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora.

(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3) Predlog odločitve o ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor ARRS. Število članov komisije določi direktor ARRS. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v ARRS.

(4) Direktor ARRS predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.

(5) Upravni odbor o ugovoru odloči s sklepom v 60 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.

(6) Zoper odločitev upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

 

33. člen

(ugovor v postopku izvajanja aktivnosti)

(1) Zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko prijavitelj v 15 dneh od vročitve sklepa vloži ugovor. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna pomota.

(2) O ugovoru odloči komisija za ugovore, ki jo s pisnim sklepom imenuje upravni odbor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v ARRS.

(3) Komisija za ugovore je imenovana za mandatno dobo, določeno v sklepu o imenovanju, vendar najdlje za čas mandata upravnega odbora.

(4) Komisija za ugovore ugovor obravnava in o njem odloči na seji, ki jo skliče predsednik komisije. O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči na seji.

(5) Komisija o ugovoru odloči s sklepom z večino glasov imenovanih članov v 60 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.

(6) Zoper odločitev komisije za ugovore pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

 

2. JAVNO POVABILO

34. člen

(javno povabilo)

(1) ARRS lahko na podlagi javnega povabila (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju popularizacije znanosti.

(2) Na podlagi javnega povabila se lahko (so)financira posamezna aktivnost izvajanja dejavnosti popularizacije znanosti, ki jo izvaja le eden vnaprej znan prijavitelj in ki je posebnega pomena za razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki ga ni mogoče učinkovito in kakovostno doseči z drugimi vpeljanimi mehanizmi (so)financiranja.

(3) ARRS aktivnosti, ki jih (so)financira na podlagi javnega povabila, na podlagi predloga ZSA opredeli v programu dela in finančnem načrtu.

(4) ARRS prijavitelja s pisnim vabilom, ki ga objavi tudi na svoji spletni strani, povabi k oddaji prijave za (so)financiranje.  

(5) Prijavo obravnava ZSA tako, da presoja kakovost predloga in s sklepom sprejme predlog sklepa o (so)financiranju prijave s predlogom višine (so)financiranja v skladu z višino zagotovljenih sredstev javnega povabila. Na podlagi sklepa ZSA direktor ARRS sprejme sklep o (so)financiranju prijave.

(6) Glede ostalih vprašanj postopka se, če niso v nasprotju s tem poglavjem, smiselno upoštevajo določbe tega splošnega akta, ki določajo postopek razpisa.

 

3. SKLENITEV NEPOSREDNE POGODBE

35. člen

(neposredna pogodba)

(1) ARRS lahko na podlagi neposrednih pogodb (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju mednarodnega sodelovanja za:

  • večstranske transnacionalne raziskovalne projekte, ki se (so)financirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v (so)financiranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava;
  • raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili izbrani v (so)financiranje;
  • raziskovalne projekte, ki so bili izbrani v (so)financiranje na razpisih v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.

(2) ARRS sklene neposredno pogodbo iz prejšnjega odstavka na podlagi sklepa direktorja ARRS o (so)financiranju prijave, ki ga sprejme na podlagi predloga sklepa ZSA.

(3) Podrobnejša ureditev sklenitve neposredne pogodbe na področju mednarodnega sodelovanja je določena v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav, v podpoglavju mednarodno sodelovanje.

(4) ARRS lahko sklepa neposredne pogodbe z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti tudi za izvajanje ukrepov odprte znanosti v skladu z akcijskim načrtom, ki ga sprejme vlada.

 

III. OCENJEVANJE PRIJAV

36. člen

(elementi ocenjevanja)

(1) Ocenjevanje prijav temelji na kvalitativni oceni. Kvantitativne ocene se pri ocenjevanju prijav lahko uporabljajo le izjemoma oziroma kot dopolnjevanje kvalitativne ocene.

(2) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, kazalniki in merila.

(3) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih kriterijih ocenjevanja.

 

37. člen

(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)

(1) Za ocenjevanje prijav se lahko uporabljajo naslednji kriteriji:

  • znanstvena odličnost,
  • družbeni in gospodarski vpliv in
  • kakovost in učinkovitost izvedbe.

(2) Kateri od kriterijev iz prejšnjega odstavka se uporabi pri izboru posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je določeno v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijave.

(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kriterij, je določeno v tem splošnem aktu.

(4) Pri kriterijih, ki se vrednotijo z ocenami na lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če ta splošni akt ne določa drugače:

  1. 0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij;
  2. 1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti;
  3. 2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti;
  4. 3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti;
  5. 4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti;
  6. 5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne.

(5) Natančnost ocene je glede na vrsto prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljena v metodologiji.

 

38. člen

(kazalniki)

Kateri od kazalnikov se uporabi pri posameznem kriteriju iz prvega odstavka prejšnjega člena in največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kazalnik, so določeni v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

39. člen

(merila)

Merila za izbor prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.

 

40. člen

(kvantitativne ocene)

(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalnike:

  • Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A½);
  • Odmevnost: število čistih citatov (CI);
  • Sredstva iz drugih virov (ocena A3).

(2) Vrednotenje bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti po kriterijih ARRS je izvedeno v sistemu SICRIS, v katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini raziskovalcev izračunani in izpisani v skladu z določbami tega splošnega akta.

 

41. člen

(ocena A1)

(1) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za zadnje petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa v tekočem letu ter točk A", A' in A½. Upoštevano število točk v sistemu SICRIS se določi na podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in strokovne uspešnosti in se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 % skupnega upoštevanega števila točk. Za izračun točk 2.E (patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način izračuna ocene A1 je določen v metodologiji.

(2) Bibliografska merila kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti so določena v prilogi metodologije.

(3) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote) so katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot izvajajo Osrednji specializirani informacijski centri za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OSIC).

(4) Znanstvena in strokovna dela se vrednotijo s točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev več kot deset, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri stotih avtorjih in 30 pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne uporabljajo samostojno, ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne oziroma programske skupine (angl. study group), se med avtorje objave razdeli 80 % točk, med člane projektne oziroma programske skupine pa 20 % točk.

 

42. člen

(število čistih citatov)

Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu SICRIS so iz mednarodnih zbirk, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Če SICRIS uporablja več zbirk, se upošteva zbirka z večjim številom čistih citatov (CI).

 

43. člen

(ocena A3 – faktorji normiranja)

(1) Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARRS iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Pri posameznih razpisih se sredstva lahko upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.

(2) Struktura A3 in faktorji normiranja, s katerimi se sredstva glede na izvor množijo, so:

  • faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
  • faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
  • faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN;
  • faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;
  • faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.

(3) Sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba se upoštevajo (sredstva MIN), razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij). Sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada, se ne upoštevajo.

(4) Sredstva GOSP so sredstva za kakovostno raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačo ali tujo gospodarsko družbo, ki se izkazuje kot na primer:

  • razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;
  • vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;
  • znanstvene objave.

(5) Sredstva GOSP so tudi sredstva za licenčnine ter druga sredstva, pridobljena iz prodaje tehnologije ali patenta, vzorcev ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.

(6) Sredstva DRUGO/GOSP in sredstva DRUGO/OSTALO so sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega sodelovanja z gospodarstvom oziroma negospodarstvom, in sredstva za manj pomembne storitve iz raziskovalnega in inovativnega udejstvovanja, kot so:

  • manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;
  • študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodnoizvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev in podobno;
  • izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije;
  • projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.

(7) Za raziskovalce, ki so v gospodarskih družbah zaposleni za polni delovni čas (100 %), se sredstva GOSP in sredstva DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja ocene A3 za vodenje aplikativnega projekta.

 

44. člen

(ocena A3 – izračun)

(1) Ocena A3 je seštevek vseh realiziranih pridobljenih sredstev, razen sredstev ARRS z upoštevanjem faktorjev, ki jih določa 43. člen tega splošnega akta. Skupna ocena lahko doseže do pet točk, za kar je treba izkazati pridobljena sredstva v višini 15 efektivnih ur raziskovalnega dela (v nadaljnjem besedilu: FTE) cenovne kategorije C-programa.

(2) Ocena A3 je zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu SICRIS je poleg specificirane ocene A3 glede na vir prikazan tudi delež vseh pridobljenih sredstev po posameznih virih brez upoštevanja faktorjev in mejne vrednosti, izražen v %.

(3) Sredstva se upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana na računu RO. Raziskovalec mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za izračun ocene A3, v delovnem razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja sredstva za oceno A3. Delovno razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80 % zaposleni za polni delovni čas za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško oziroma klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni % zaposlitve na letni ravni.

(4) Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (izražen v %) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat, za ves čas trajanja projekta.

(5) ARRS podatke za izračun ocene A3 pridobi neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih postopkih ARRS:

  • za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani raziskovalnih programov, ARRS pridobi podatke neposredno od RO z vsakoletnim pozivom;
  • za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise ARRS, pri katerih se upošteva tudi ocena A3, prijavitelj ARRS posreduje podatke ob razpisu v skladu z določbami posameznega razpisa.

(6) ARRS objavlja podatke o oceni A3 na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena.

(7) Pri posameznih razpisih se upošteva obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa.

(8) RO v obrazec, ki ga predpiše ARRS, vpiše podatke o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten parameter poda podatke o listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna številka, naziv). RO obrazec izpolni v skladu s pravili ARRS. RO s podpisom odgovornih oseb jamči za točnost podatkov v obrazcu.

 

45. člen

(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)

(1) Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 1.

Tabela 1: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.

 

Vrsta kvantitativne ocene Vir Maksimalno število točk
A1 SICRIS* 10
A3 ARRS** 5

* izvedeno iz sistema COBISS.SI
** izračunano na podlagi prejetih podatkov prijaviteljev v skladu s tem splošnim aktom

(2) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in posamezne vede pridobi ARRS. ARRS za izračun kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na dan izteka roka za oddajo prijav, če v tem splošnem aktu ali razpisu ni drugače določeno.

(3) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, pri ocenjevanju skupine raziskovalcev pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti se upoštevajo razlike med vedami v načinu objavljanja. Upošteva se tudi narava znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.

(4) Če v razpisu ni drugače določeno, ARRS raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.

 

46. člen

(mejna vrednost A1 in A3)

(1) Ocena za kazalnike A1 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 10 oziroma 5. Mejne vrednosti so določene v metodologiji. Mejna vrednost za A1 je določena za vsako vedo posebej.

(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10, raziskovalci, ki imajo vrednost A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5.

(3) Mejni vrednosti mejna A1 in mejna A3 sta določeni tako, da sta blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

 

47. člen

(nadpovprečna znanstvena uspešnost)

(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge metodologije:

  1. patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);
  2. objava znanstvene monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru merila 2.A);
  3. članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru merila 1.A1);
  4. članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru merila 1.A1);
  5. članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded) 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet %) (v okviru merila 1.A1) - ne upoštevajo se članki v revijah s faktorjem vpliva, manjšim od tri;
  6. članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset %) (v okviru merila 1.A1);
  7. članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru merila 1.A1);
  8. članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru merila 1.A1).

(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:

  1. patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);
  2. članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru merila 1.A1);
  3. članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
  4. članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
  5. članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
  6. objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je znanstvena monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A);
  7. urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).

(3) Kvantitativna ocena A½ (pomembni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:

  1. patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);
  2. članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded ali SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
  3. članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
  4. članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
  5. objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija ali znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je znanstvena monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A, 3B);
  6. urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).

(4) ARRS v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A" in A½).

(5) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za A'', A' in A½ je naveden v prilogi metodologije.

(6) Kot faktor vpliva se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP. Scopus (d) predstavlja družboslovne kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa humanistične kategorije.

 

48. člen

(najpomembnejši dosežki)

(1) Prijavitelj v prijavi po svoji presoji navede do pet najpomembnejših dosežkov na raziskovalnem področju pri projektu ter do pet najpomembnejših dosežkov na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih letih.

(2) ARRS bo za projekte in raziskovalne programe, (so)financirane iz državnega proračuna, IZUM-u za objavo v sistemu SICRIS v skladu s šestim odstavkom 56. člena zakona posredoval vsebinske podatke za projekte in raziskovalne programe, ki jih je navedel prijavitelj v prijavi.

(3) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, prijavitelj lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.

 

IV. POGODBA

49. člen

(sklenitev pogodbe)

 

Za izvedbo predmeta razpisa ARRS sklene s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

50. člen

(podpis pogodbe)

(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravi ARRS in jo pošlje prijavitelju v podpis.

(2) Pogodba se podpiše najpozneje v treh mesecih od sprejetja sklepa direktorja iz 28. člena, 34. člena ali 35. člena tega splošnega akta. Če nastane zamik začetka (so)financiranja, se pogodba podpiše najpozneje v šestih mesecih od sprejetja sklepa direktorja, če ni v tem splošnem aktu določeno drugače.

(3) Prijavitelji vrnejo ARRS podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku, ki ga določi ARRS.

 

51. člen

(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)

(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti prijavitelja o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.

(2) Če se prijavitelj v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se pogodba iz 49. člena tega splošnega akta ne sklene.

 

52. člen

(sestavine pogodbe)

(1) Obvezne sestavine pogodbe so:

  1. naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa ARRS in prijavitelja;
  2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
  3. višina dodeljenih sredstev;
  4. dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
  5. način spremljanja in nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:

a. možnost, da ARRS kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;

b. poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega splošnega akta;

c. dolžnost ARRS, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;

č. določilo, da je prijavitelj ob nenamenski porabi sredstev ta dolžan vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma, da ARRS lahko zniža obseg tekočega financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če se nenamenska poraba ugotovi med izvajanjem aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

d. določilo, da prijavitelj obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil v primeru iz 81. člena tega splošnega akta;

e. določilo, da mora prijavitelj ARRS sporočati spremembe, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot so spremembe po kakovosti, obsegu, dinamiki in o spremenjenih okoliščinah, ter da se v nasprotnem primeru šteje, da so bila sredstva porabljena nenamensko, in spremembe podatkov, ki se vodijo v Evidenci RO in so v zvezi z izvajanjem aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ter da lahko ARRS v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz te točke začasno prekine financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

  1. določilo glede pravic intelektualne lastnine;
  2. drugo, kar sledi iz drugih predpisov glede obvezne vsebine pogodb.

(2) V pogodbi direktor ARRS za skrbnika pogodbe določi osebo, zaposleno na ARRS, ki skrbi za spremljanje izvajanja določil pogodbe.

(3) ARRS v pogodbi določi, da morajo prijavitelji ARRS za (so)financiranje izbranih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložiti zahtevek za izplačilo. Določi tudi, da morajo predložiti vsebinska in finančna poročila o izvedenih aktivnostih, ki so določena s tem splošnim aktom, v roku in na način, kot ju določi ARRS.

 

V. SPREMLJANJE IN NADZOR IZVAJANJA AKTIVNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

53. člen

(spremljanje in nadzor)

(1) ARRS skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na način in po postopku, ki sta določena z uredbo, ki ureja financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba), tem splošnim aktom in v pogodbi o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo vmesnih in zaključnih poročil in letnih poročil o porabi sredstev (zaključna poročila o izvedenem delu glede znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem splošnim aktom. ARRS lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARRS lahko najame pooblaščene revizorje, ki v imenu ARRS izvedejo nadzor nad porabo sredstev.

(3) Če niso za posamezno vrsto aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določene posebnosti spremljanja in nadzora, se za spremljanje in nadzor vseh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega splošnega akta uporabljajo določbe tega poglavja.

 

54. člen

(poročila)

(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja aktivnosti in zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) prijavitelja.

(2) Vmesna poročila in zaključno poročilo o izvedenem delu glede znanstvenoraziskovalne dejavnosti vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.

(3) Poročila o letni obremenitvi z raziskovalnim delom se oddajo na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.

(4) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega splošnega akta pri posameznih vrstah prijav.

(5) Vodje projektov, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem istovrstnem razpisu ne morejo sodelovati kot vodje.

 

55. člen

(finančno poročilo)

Prijavitelji za vsako leto izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu z uredbo vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.

 

56. člen

(podpisovanje in oddaja poročil)

(1) Vsebinsko poročilo podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in vodja aktivnosti. Finančno poročilo podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in odgovorni računovodja.

(2) Poročila se oddajo v elektronski obliki preko portala ARRS, če ARRS to omogoča. Poročilo podpišeta vodja aktivnosti in zakoniti zastopnik prijavitelja z enoličnim identifikatorjem, ki ga določi ARRS.

(3) Finančna poročila se oddajajo v elektronski obliki preko portala ARRS, če ARRS to omogoča. Poročilo podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in odgovorni računovodja z enoličnim identifikatorjem, ki ga določi ARRS.

(4) Finančno poročilo se praviloma odda letno, lahko pa se odda hkrati z oddajo vmesnega ali zaključnega poročila iz 54. člena tega splošnega akta, če tako določi ARRS.

 

57. člen

(začasna prekinitev (so)financiranja)

Prijavitelj je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati ARRS o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoteni potek izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju ARRS, da začasno prekine (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

58. člen

(prekinitev izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

(1) Če se ugotovi, da znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno končati zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prekine, prijavitelj pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.

(2) Če se ugotovi, da prijavitelj znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne bo uspešno končal zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ARRS razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne zahteve ARRS, če ni v tem splošnem aktu drugače določeno.

(3) Če se med izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo,  ARRS za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zmanjša obseg (so)financiranja ali pa zahteva vrnitev sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev in do vrnitve prekine (so)financiranje. ARRS lahko tudi razdre pogodbo.

(4) Če se po zaključku izvajanja raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo ali če ARRS razdre pogodbo, ARRS za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.

(5) Če RO med izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali po njej ARRS ne omogoči vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, ARRS pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.

 

VI. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV

59. člen

(način obveščanja javnosti)

ARRS obvešča javnost in uporabnike o (so)financirani znanstvenoraziskovalni dejavnosti na svojih spletnih straneh, v internih publikacijah, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira ali na njih sodeluje kot soorganizator.

 

60. člen

(bela knjiga ARRS – spletna objava podatkov ARRS o (so)financiranju)

ARRS na svojih spletnih straneh objavlja vse podatke o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v obliki spletne bele knjige. V njej so podatki razvrščeni po programskih vsebinah, vedah, izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti (državni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih projekta in raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Podatki o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na spletnih straneh posodobijo vsaka dva meseca. Omogočen je izvoz podatkov v računalniško berljivi obliki.

 

61. člen

(spletne objave raziskovalnih rezultatov)

(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sproten vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v sistem COBISS.SI, ki ga izvedejo pooblaščeni bibliotekarji.

(2) ARRS je v sodelovanju z IZUM na sistemski ravni dolžna poskrbeti za povezavo podatkov oziroma podatkovnih baz o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih v sistem SICRIS, kadar so nujni povezovalni podatki o navedenih subjektih na voljo in so urejeni v skladu z zakonom in splošnim aktom ARRS, ki določa način vodenja Evidence RO.

(3) Poročila o raziskovalnih projektih so v predpisanem formatu objavljena v Digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), ki je vsebinsko povezana s sistemom SICRIS in drugimi spletnimi sistemi.

 

62. člen

(objava raziskovalnih rezultatov prijavitelja)

(1) Prijavitelj je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med ARRS in prijaviteljem, ter na zahtevo ARRS sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira ARRS. Prijavitelj sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij v skladu z zakonom in Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije oziroma njenimi posameznimi deli ter drugimi predpisi, ki urejajo področje odprte znanosti.

(2) Vodja aktivnosti je odgovoren za pravilno poročanje o raziskovalnih rezultatih, nastalih v okviru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS.

 

VII. POSAMEZNE VRSTE PRIJAV AKTIVNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

1. Raziskovalni projekti

63. člen

(predmet (so)financiranja)

 

(1) ARRS lahko (so)financira naslednje vrste raziskovalnih projektov:

  • podoktorske projekte;
  • manjše projekte (100.000 EUR letno). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v zmanjšani vrednosti 50.000 EUR letno. Takih projektov je lahko odobrenih največ 10 % za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju);
  • večje projekte (200.000 EUR letno);
  • velike projekte (do 500.000 EUR letno),

pri čemer se navedene vrednosti projektov pretvorijo v število FTE na dan izdaje sklepa direktorja o izboru prijave.  

(2) Večji projekti so lahko aplikativni in temeljni projekti. Aplikativni projekti obvezno vključujejo najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni zavod, univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo) in izkazujejo (so)financiranje. Temeljni projekti obvezno vključujejo najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo).

(3) Veliki projekti so temeljni projekti, ki obvezno vključujejo najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo) in vključujejo najmanj dve vedi.

(4) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi razpis.

(5) Podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275 (0,75 FTE) cenovne kategorije B. V razpisu je lahko predviden tudi manjši obseg podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.

(6) V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz tega člena kandidirajo.

(7) Obdobje trajanja projektov se določi v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot mobilnostni projekti.

 

64. člen

(pogoji (so)financiranja)

(1) Temeljne projekte ARRS (so)financira do 100 % upravičenih stroškov projekta.

(2) Aplikativne projekte ARRS (so)financira do 75 % upravičenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta zagotovi, da najmanj 25 % upravičenih stroškov projekta (so)financirajo drugi zainteresirani uporabniki. Prijavitelj aplikativnega projekta mora pred podpisom pogodbe z ARRS predložiti dokazila o (so)financiranju projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na vrednost cene efektivnih ur raziskovalnega dela ob začetku (so)financiranja.

(3) Če gospodarska družba prijavlja aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o (so)financiranju projekta drugih zainteresiranih uporabnikov, mora pa svoj delež (so)financiranja predvideti ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot ga določi ARRS.

(4) Če med izvajanjem projekta drugi zainteresirani uporabniki znižajo (so)financiranje izvajanja projekta, o tem, ali bo ARRS nadaljevala (so)financiranje projekta, s sklepom odloči direktor ARRS na predlog ZSA.

(5) Projektov ne morejo (so)financirati RO, vpisane v Evidenco RO, razen gospodarskih družb.

(6) (So)financerji aplikativnega projekta so lahko soizvajalci istega aplikativnega projekta skupaj največ v višini 10 % obsega projekta, ki ga financira ARRS. Če je prijavitelj (so)financer aplikativnega projekta, navedena omejitev za prijavitelja ne velja.

 

65. člen

(upravičeni stroški projekta)

Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je opredeljena z uredbo ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega člena.

 

66. člen

(pogoji prijave za vodjo projekta)

(1) Na razpisu lahko kot vodje projektov sodelujejo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po datumu za oddajo prijave vodje največ enega projekta, ki ga (so)financira ARRS, v to omejitev pa se šteje tudi projekt s podaljšanim rokom za zaključek izvajanja projekta iz 81. člena tega splošnega akta. V omejitev iz prejšnjega stavka se ne štejejo ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz tretje točke 3. člena tega splošnega akta in 103. člena tega splošnega akta ter nov projekt, prav tako se vanjo ne štejejo projekti iz 102. člena tega splošnega akta, ki se (so)financirajo v obsegu, manjšem od 50.000 EUR letno.

(2) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, katerega prijava projekta, pri katerem je bil vodja projekta, je na predhodnem razpisu prejela manjše število točk od točk, ki določajo skupni mejni prag vsote vseh ocen, kot ga določata 71. oziroma 72. člen tega splošnega akta.

(3) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, ki je v zadnjih treh letih pred letom začetka razpisa prejel negativno oceno zaključnega poročila za projekt, pri katerem je bil vodja projekta.

(4) Raziskovalec, ki je že izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega projekta.

(5) Kandidat za mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega doktorata znanosti. Za vodje projekta ženskega spola se navedeno obdobje za vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta.

(6) Vodja projekta mora biti zaposlen v RO v Republiki Sloveniji, ki izvaja projekt, najmanj v obsegu 20 % polnega delovnega časa.

 

67. člen

(pogoj sestave projektne skupine)

Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci. Mladi raziskovalci in doktorandi, ki se financirajo iz drugih virov, so na projektu evidentirani z 0 efektivnimi urami raziskovalnega dela.

 

68. člen

(pogoj prostih raziskovalnih kapacitet)

Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za izvajanje projektov proste kapacitete glede FTE (največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v tisti RO, ki izvaja projekt, ali imeti status zasebnega raziskovalca. Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,1 FTE) na letni ravni. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, doktorandov, financiranih iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev in direktorjev JRZ, ki pri projektu lahko sodelujejo le z 0 urami) mora na dan začetka izvajanja projekta sodelovati z najmanj 34 prostimi efektivnimi urami raziskovalnega dela (0,02 FTE) na letni ravni.

 

69. člen

(kategorije kariernih stopenj raziskovalcev)

(1) Letni razpis za projekte se izvede v ločenih kategorijah, glede na karierno stopnjo raziskovalcev, in sicer:

  • za podoktorande (raziskovalce, pri katerih ni preteklo več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti,
  • za mlade doktorje znanosti (raziskovalce, pri katerih ni preteklo več kot sedem let po letu zagovora prvega doktorata znanosti),
  • za srednjo generacijo raziskovalcev (raziskovalce, pri katerih ni preteklo več kot petnajst let po letu zagovora prvega doktorata znanosti),
  • za ostale raziskovalce.

(2) Nobena od kategorij iz druge do četrte alineje prejšnjega odstavka ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za projekte, kategorija iz prve alineje prejšnjega odstavka pa ne sme obsegati manj kot 10 % sredstev, namenjenih za projekte. Delitev sredstev med kategorijami se opredeli v programu dela ARRS in navede v razpisu.

 

70. člen

(zunanji ekspertni panel)

(1) Ocenjevanje vodi zunanji ekspertni panel za raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za projekte). Zunanji ekspertni panel za projekte ima v celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja naslednje naloge:

  • pregled usklajenih poročil oziroma posamičnih poročil recenzentov, kadar so ti neusklajeni, ter odzivov prijaviteljev na posamična poročila recenzentov, kadar so ti neusklajeni;
  • poročanje mednarodnemu panelu o usklajenih poročilih oziroma posamičnih poročilih recenzentov, kadar so ti neusklajeni pri posameznih predlogih projektov.

(2) Zunanji ekspertni panel za projekte imenuje recenzente za ocenjevanje prijav. Pri imenovanju recenzentov poleg kriterijev in pogojev, določenih v splošnem aktu ARRS o strokovnih telesih, upošteva enakomerno zastopanost in uravnoteženost recenzentov iz posameznih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj ved.

(3) Zunanji ekspertni panel za projekte pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upošteva, da najmanj en recenzent pokriva primarno področje interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga projekta, en recenzent pa sekundarno področje, navedeno v prijavi.

 

71. člen

(elementi ocenjevanja temeljnih projektov)

(1) Kriteriji za ocenjevanje temeljnih projektov ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost raziskovalcev (5 točk);
  • Znanstvena odličnost prijave (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).

(2) Kazalniki za ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine po kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev so:

  • Izjemni dosežki;
  • Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
  • Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav.

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti prijave so:

  • Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov;
  • Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij);
  • Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev;
  • Izvirnost zamisli;
  • Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev.

(4) Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitosti izvedbe sta:

  • Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
  • Izvedljivost znanstvenega pristopa.

(5) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja 3 točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh treh ocen, to je 10 točk, se ne izbere za (so)financiranje.

 

72. člen

(elementi ocenjevanja aplikativnih projektov)

(1) Kriteriji za ocenjevanje aplikativnih projektov ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost raziskovalcev (5 točk);
  • Znanstvena odličnost prijave (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk).

(2) Kazalniki za ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine po kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev so:

  • Izjemni dosežki;
  • Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
  • Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav.

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti prijave so:

  • Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev;
  • Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev;
  • Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi).

(4) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe so:

  • Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
  • Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine;
  • Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj.

(5) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv ter največje možno število točk za posamezen kazalnik so:

  • Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov;
  • Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike);
  • Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov;
  • Pričakovani učinki projekta;

Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj.

(6) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja 3 točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh štirih ocen, to je 12 točk, se ne more uvrstiti v izbor za (so)financiranje.

 

73. člen

(ocenjevanje in usklajena poročila recenzentov)

(1) Prijavo ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta. Število recenzentov pri posamičnih vrstah projektov se določi v razpisu. Zunanji ekspertni panel za projekte razdeli prijave za ocenjevanje v skupine glede na vsebino predloga.

(2) Recenzentu se posreduje v ocenjevanje prijava s potrebno razpisno dokumentacijo za delo recenzenta. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o mejnem pragu iz 71. in 72. člena tega splošnega akta.

(3) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne obrazce, ki vsebujejo številčne ocene in opisne ocene po posameznih kriterijih – individualno poročilo.

(4) Recenzent – poročevalec koordinira pripravo usklajenega poročila. Informacijski sistem združi individualna poročila in recenzentom omogoči dostop do združenega delovnega poročila. Recenzent – poročevalec slogovno in vsebinsko uredi združeno delovno poročilo ter uskladi skupno oceno za vsak kriterij. Če recenzenti dosežejo soglasje, podpišejo združeno delovno poročilo, ki tako postane usklajeno poročilo.

(5) Poročilo se šteje za usklajeno, če soglasje dosežeta najmanj dva recenzenta.

(6) Če prijavo ocenjujeta dva recenzenta in se ne uskladita, zunanji ekspertni panel za projekte določi tretjega recenzenta.

(7) Če se recenzenti ne uskladijo, se v nadaljnjem postopku obravnavajo posamična poročila recenzentov.

 

74. člen

(seznanitev prijaviteljev)

(1) ARRS posreduje prijaviteljem usklajena poročila recenzentov oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila. Prijavitelji lahko podajo odziv na poročilo.

(2) Pred posredovanjem poročil prijaviteljem v odziv znanstveni uredniki v skladu s 27. členom tega splošnega akta opravijo strokovni nadzor nad usklajenim poročilom oziroma posamičnim poročilom recenzentov v primeru neusklajenega poročila. Če recenzenti po opozorilu znanstvenih urednikov sprejmejo novo usklajeno poročilo oziroma posamično poročilo v primeru neusklajenega poročila, se poročila recenzentov, ki so jih sprejeli pred tem novim poročilom, v postopku razpisa ne upoštevajo.

 

75. člen

(mednarodni panel)

(1) Za postopek ocenjevanja se oblikuje mednarodni panel (v nadaljnjem besedilu: panel).

(2) Panel sestavljajo člani zunanjega ekspertnega panela za projekte in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov zunanjega ekspertnega panela za projekte. Člani panela iz vrst tujih recenzentov so izbrani tako, da glede na svojo strokovno usposobljenost lahko presojajo prijave na raziskovalnih področjih. Člane panela iz vrst recenzentov na predlog zunanjega ekspertnega panela za projekte imenuje direktor ARRS. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.

(3) Delovanje panela se uredi s pravili ARRS.

 

76. člen

(izbor projektov na panelu)

(1) Panel obravnava usklajena poročila oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila in odzive prijaviteljev na posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila.

(2) V primeru neusklajenega poročila panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje treh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje treh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel izloči eno oceno. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen.

(3) V primeru neusklajenega poročila, če projekt ocenjujejo trije recenzenti ali več recenzentov, panel določi oceno projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje vseh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje vseh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločene ocene. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen.

(4) Pri razporejanju projektov panel upošteva usklajeno oceno recenzentov oziroma oceno panela v primeru neusklajenega poročila recenzentov. Panel upošteva kapacitete področij in druge prioritete ter obvezne deleže, vključno z deleži sredstev iz drugega odstavka 69. člena tega splošnega akta, ki jih določa razpis. Obvezne deleže izbranih projektov po vedah, po vrstah projektov in kategorijah kariernih stopenj raziskovalcev določi ZSA v metodologiji. V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav panel pri odločitvi o izboru prijav upošteva ocene, prijave projektov in odzive prijaviteljev na posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila.

(5) Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in pisno obrazložitvijo ocen.

(6) Glede na finančna sredstva, predvidena v razpisu, in glede na prioritete, določene v razpisu, panel predlaga prijave, ki naj se financirajo kot manjši projekti (100.000 EUR letno), večji projekti (200.000 EUR letno), veliki projekti (do 500.000 EUR letno), projekti v zmanjšani vrednosti (50.000 EUR letno) in podoktorski projekti, ki se financirajo v obsegu, določenem v petem odstavku 63. člena tega splošnega akta.

(7) Rezultat panelne razprave je predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), ki se glede na ocene pripravi za vsako vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej po področjih v okviru vede.

(8) Predlog prednostnega seznama prijav sprejme panel z večinsko odločitvijo in pripravi poročilo.

(9) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav, ki ga je sprejel panel, in ga lahko dopolni v skladu z drugim odstavkom 28. člena tega splošnega akta. Pri tem upošteva priporočila panela, razmerje med vrstami projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril, razpoložljive zmogljivosti področij in deleže sredstev iz drugega odstavka 69. člena tega splošnega akta. Pri večjih in velikih projektih ZSA določi najnižjo dopustno oceno za izbor.

 

77. člen

(sprememba sestave projektne skupine, vključitev drugih RO in sprememba cenovne kategorije raziskovalnega projekta)

(1) Med izvajanjem projekta prijavitelj ali izvajalec v soglasju z vodjo projekta lahko z utemeljeno vlogo zaprosi ARRS za spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave projektne skupine, pri čemer cilj in (so)financiranje ostaneta enaka. Obrazložitev za spremembo je navedena tudi v vmesnem poročilu, v zaključnem pa le, če je sprememba nastala po oddaji vmesnega poročila.

(2) Člani projektne skupine, katerih najpomembnejši raziskovalni dosežki so navedeni v prijavi, morajo ves čas sodelovati v projektni skupini, razen če jim preneha delovno razmerje pri prijavitelju oziroma izvajalcu ali iz drugega podobno utemeljenega razloga. Za spremembo iz drugega podobno utemeljenega razloga prijavitelj ali izvajalec z vlogo zaprosi ARRS.

(3) Vključitev drugih RO je na podlagi vloge obstoječih RO mogoča od datuma vložitve vloge le, če katera izmed obstoječih sodelujočih RO iz objektivnih razlogov svojih nalog ne more izvajati v skladu s cilji projektne dokumentacije ob odobritvi projekta. Možni objektivni razlogi so ukinitev delovanja, večje organizacijsko preoblikovanje ali prenehanje delovnega razmerja ključnih raziskovalcev iz sodelujoče RO.

(4) Pred upokojitvijo vodje projekta lahko prijavitelj v soglasju z vodjo projekta z vlogo predlaga zamenjavo vodje projekta. Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje projekta tudi zaradi prenehanja delovnega razmerja vodje ali drugega pisno utemeljenega razloga. V primeru zamenjave zaradi drugega utemeljenega razloga mora vodja projekta praviloma soglašati z zamenjavo.

(5) Če med izvajanjem projekta vodji projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, RO, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje projekta in s soglasjem prijavitelja, v izjemnih pisno utemeljenih primerih pa lahko tudi brez soglasja prijavitelja, postane nova sodelujoča RO pri izvedbi projekta s številom efektivnih ur raziskovalnega dela, kolikor jih je imel vodja projekta, in številom efektivnih ur raziskovalnega dela članov pri projektu projektne skupine, ki so sklenili delovno razmerje v sodelujoči RO. 

(6) Če po vložitvi prijave na razpis vodji projekta kot raziskovalcu pri prijavitelju preneha delovno razmerje in je projekt izbran, RO, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje projekta postane sodelujoča RO pri izvedbi projekta z največ polovico efektivnih ur raziskovalnega dela za celoten projekt. Prijavitelj ostane matična RO.

(7) V primerih iz petega in šestega odstavka tega člena mora biti k vlogi priložen dokument (pogodba), v katerem se prijavitelj in sodelujoča RO v zvezi s projektom dogovorita o delitvi dela in sredstev ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih obeh pogodbenih strank in vodje projekta. Nova sodelujoča RO mora izpolnjevati pogoje glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, potrebne za izvajanje projekta.

(8) Matična RO lahko v soglasju s preostalimi izvajalci projekta z vlogo zaprosi ARRS za spremembo cenovne kategorije raziskovalnega projekta v skladu z uredbo.

(9) O vlogah iz drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in osmega odstavka tega člena s sklepom odloči direktor ARRS na predlog ZSA.

 

78. člen

(spremljanje in nadzor)

(1) ARRS in ZSV spremljajo in nadzorujejo izvajanje projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih.

(2) Če ZSV negativno oceni vmesno poročilo projekta (temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), svojo oceno obrazloži. ARRS o tem obvesti matično RO in vodjo projekta. Če ZSV negativno oceni zaključno poročilo projekta in to potrdi še ZSA, mora RO vrniti 10 % vseh izplačanih sredstev. ZSA lahko negativno zaključno poročilo vrne v ponovno ocenjevanje ZSV. Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor ARRS sprejme obrazloženi sklep.

(3) Matična RO za aplikativne projekte v vmesnih in zaključnih poročilih ustrezno rubriko izpolni oziroma prepiše v skladu z obrazcem, ki ga mora izpolniti (so)financer. Podpisani obrazec »Izjava sofinancerja« pridobi in hrani matična RO. ARRS lahko zahteva od matične RO, ki je nosilka aplikativnega projekta, poročilo (so)financerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.

 

79. člen

(vsebina vmesnega poročanja)

Vmesno poročilo o rezultatih izvedenega projekta poleg naslova projekta, imena oziroma naziva prijavitelja ter imena in priimka vodje projekta vsebuje tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu se navedejo:

  1. cilji projekta;
  2. uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
  3. izkoriščanje dobljenih rezultatov;
  4. utemeljitev morebitnih sprememb programa dela pri projektu;
  5. obrazložitev sprememb sestave projektnih skupin;
  6. mednarodno sodelovanje;
  7. raziskovalni in drugi rezultati;
  8. samoevalvacijska ocena učinkov odprtodostopnih objav recenziranih znanstvenih objav in drugih elementov odprtega dostopa, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.

 

80. člen

(vsebina zaključnega poročila)

Zaključno poročilo o rezultatih izvedenega projekta poleg naslova projekta, imena oziroma naziva prijavitelja ter imena in priimka vodje projekta vsebuje tudi:

  1. cilje projekta;
  2. uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
  3. obrazložitev sprememb projektnih skupin, če se zgodijo v zadnjem letu izvajanja projekta;
  4. izkoriščanje dobljenih rezultatov;
  5. mednarodno sodelovanje;
  6. raziskovalne in druge rezultate;
  7. potencialne učinke projekta;
  8. samoevalvacijsko oceno o učinkih odprtodostopnih objav recenziranih znanstvenih objav in drugih elementov odprtega dostopa, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.

 

81. člen

(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)

RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja projekta za dobo do enega leta in navede vzroke za zamudo. RO vloge za podaljšanje projekta ne more vložiti prej kot šest mesecev pred zaključkom projekta, vložiti pa jo mora najpozneje en mesec pred zaključkom projekta. Do konca podaljšanega obdobja izvajanja projekta je mogoče porabiti že dodeljena sredstva za upravičene stroške izvajanja projekta. RO ni upravičena do dodatnega (so)financiranja pri podaljšanju obdobja izvajanja projekta. Odločitev s sklepom sprejme direktor ARRS na predlog ZSA.

 

82.člen

(objava rezultatov projekta)

Člani projektne skupine morajo v poročilih, pri objavi rezultatov oziroma v vseh javnih predstavitvah raziskovalnih dosežkov navesti afiliacijo RO, številko projekta ter naziv sofinancerja, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (angl. Slovenian Research Agency).
 

2. Mednarodno sodelovanje

83.člen

(predmet (so)financiranja)

Na področju mednarodne znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARRS lahko (so)financira:

  • sprejete obveznosti aktivnosti bilateralnega sodelovanja oziroma bilateralnih raziskovalnih projektov, ki jih je sprejela vlada ali ministrstvo, pristojno za znanost, ali za katere je sklenjen mednarodni akt ali na podlagi programa dela in finančnega načrta ARRS;
  • spodbujanje prijav na razpise okvirnih programov Evropske unije za raziskave in inovacije (npr. izplačilo enkratnega finančnega prispevka k stroškom priprave in prijave; spodbujanje prijav na razpise Evropskega raziskovalnega sveta - ERC; projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti);
  • sodelovanje slovenskih RO v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, ki so jih sprejeli vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARRS in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen mednarodni akt (npr. prevzem (so)financiranja po vodilni agenciji; instrumenti evropskega raziskovalnega prostora (ERA));
  • spodbujanje aktivne udeležbe izjemnih mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce.

 

84. člen

(način (so)financiranja)

ARRS (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost iz prejšnjega člena na podlagi razpisa, razen če ni s tem splošnim aktom za posamezne vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določeno drugače.

 

85. člen

(uporaba določb, ki veljajo za raziskovalne projekte)

Če v tem podpoglavju za posamezne vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, se zanje uporabljajo določbe tega splošnega akta iz podpoglavja, ki ureja raziskovalne projekte, razen glede začetka izpolnitve pogoja prostih kapacitet efektivnih ur raziskovalnega dela za vodjo projekta, ki mora biti izpolnjen na dan začetka izvajanja projekta.

 

2. 1. Bilateralno sodelovanje

86. člen

(enostranski in dvostranski razpisi)

Če je sklenjen mednarodni sporazum ali drug pravni akt in je bilateralno sodelovanje ključnega pomena za slovensko raziskovalno skupnost, partnerska država pa predmetnega sodelovanja ne (so)financira, se (so)financiranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja iz prve alineje 83. člena tega splošnega akta izvaja na podlagi enostranskega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa. ARRS enostranski razpis lahko objavi na podlagi sprejetega programa dela in finančnega načrta ARRS. Dvostranski razpis ARRS objavi v dogovoru z ministrstvom, pristojnim za znanost, in na podlagi sprejetega programa dela in finančnega načrta ARRS.

 

87. člen

(pogoji)

(1) Prijavitelji na razpise za aktivnosti bilateralnega sodelovanja iz prve alineje 83. člena tega splošnega akta morajo izvajati raziskovalne programe oziroma temeljne ali aplikativne projekte, ki jih (so)financira ARRS, ali imeti odobrene mednarodne projekte (na primer sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav in inovacij), ki zagotavljajo temeljni vir raziskav.

(2) Vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja mora izpolnjevati pogoje za vodjo iz četrtega odstavka 8. člena tega splošnega akta.

(3) Prijava na razpis za aktivnosti bilateralnega sodelovanja mora med drugimi sodelujočimi raziskovalci in tehničnimi sodelavci v Republiki Sloveniji vključevati tudi doktorske študente ali raziskovalce, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata).

(4) Vsi sodelujoči raziskovalci na aktivnosti bilateralnega sodelovanja morajo biti vpisani v Evidenco RO.

(5) Vodja bilateralnega raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo iz četrtega odstavka 8. člena in tretjega ter šestega odstavka 66. člena tega splošnega akta in mora imeti proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela, ki so določene za vodjo projekta v 68. členu tega splošnega akta.  

(6) Bilateralni raziskovalni projekt izvaja projektna skupina v sestavi, kot je določeno za sestavo projektne skupine iz 67. člena tega splošnega akta.

(7) Vsi sodelujoči v projektni skupini pri bilateralnih raziskovalnih projektih morajo biti do podpisa pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti z ARRS vpisani v Evidenco RO.

 

88. člen

(ocenjevanje prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja)

(1) Kriteriji za ocenjevanje prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost (5 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).

(2)    Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost je:

  • Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja.

(3)    Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv je:

  • Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje.

(4)    Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:

  • Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje.

(5) Upoštevaje naravo mednarodnega sodelovanja, se lahko v izjemnih primerih partnerski državi pisno dogovorita o drugačnih kriterijih, kazalnikih in v metodologiji določenih merilih ocenjevanja, kar mora ARRS upoštevati v razpisu.

 

89. člen

(ocenjevanje bilateralnih raziskovalnih projektov)

(1) Kriteriji za ocenjevanje prijav bilateralnih raziskovalnih projektov ter največje število točk za posamezen kriterij:

  • Znanstvena odličnost (10 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).

(2)    Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:

  • Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja;
  • Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in spola;
  • Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev;
  • Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov, opredeljenih v predlogu projekta.

(3)    Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv sta:

  • Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski vpliv;
  • Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje.

(4)    Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:

  • Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost dodelitve nalog in sredstev;
  • Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagani bilateralni raziskovalni projekt, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje.

(5) Upoštevaje naravo mednarodnega sodelovanja, se lahko v izjemnih primerih pri bilateralnih raziskovalnih projektih partnerski državi pisno dogovorita o drugačnih kriterijih, kazalnikih in v metodologiji določenih merilih ocenjevanja, kar mora ARRS upoštevati v razpisu.

 

90. člen

(postopek ocenjevanja)

(1) Prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja in bilateralnih raziskovalnih projektov ocenjuje zunanji ekspertni panel za bilateralno mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje).

(2) Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata), če so prijavljeni, se pri razpisih za aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, določi v metodologiji, pri dvostranskih razpisih pa je obvezni delež predmet dogovora med državama na zasedanju meddržavne komisije.

(3) Pri razpisih za aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje izdela predlog prednostnega seznama prijav, ki je razdeljen na dva dela. V prvem delu prednostnega seznama prijav so, upoštevaje določila prejšnjega odstavka, prijave, katerih vodje aktivnosti bilateralnega sodelovanja so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata), po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami. V drugem delu prednostnega seznama prijav se po padajočem vrstnem redu razvrstijo ostale prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja s pripadajočimi ocenami.

(4) Pri razpisih za aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi, in za bilateralne raziskovalne projekte zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje izdela predlog prednostnega seznama prijav, ki je razdeljen na dva dela. V prvem delu seznama so prijave, katerih vodje aktivnosti bilateralnega sodelovanja oziroma bilateralnih raziskovalnih projektov so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata), po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami. V drugem delu seznama se po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami razvrstijo ostale prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja oziroma bilateralnih raziskovalnih projektov. Predlog prednostnega seznama prijav zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje preda slovenskemu delu pooblaščene meddržavne komisije za sodelovanje s partnersko državo (v nadaljnjem besedilu: meddržavna komisija).

(5) Meddržavna komisija ne obravnava tistih prijav, ki niso oddane v obeh državah. Meddržavna komisija na zasedanju samostojno obravnava v obeh držav prispele in ocenjene prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja in bilateralnih raziskovalnih projektov ter na podlagi danih pooblastil in skupne odločitve izbere prijave ter določi višino (so)financiranja.

(6) Na podlagi odločitve meddržavne komisije direktor ARRS sprejme sklep direktorja o izboru prijave.

 

91. člen

(upravičeni stroški in pogoji izplačila)

 

(1) Upravičeni stroški na aktivnosti bilateralnega sodelovanja so lahko mednarodni prevozni stroški, nastali na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, stroški bivanja sodelujočih na aktivnosti bilateralnega sodelovanja, dnevnice, lokalni prevoz (javni) od kraja namestitve do kraja raziskovalne organizacije, vključno s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče raziskovalne organizacije in nazaj, morebitni drugi potni stroški, povezani z izvedbo dogovorjenih obiskov in stroški bivanja mladih vodij iz partnerske države.

(2) Upravičeni stroški za posamezen razpis se določijo v razpisu.

(3) ARRS bo izvajanje aktivnosti bilateralnega sodelovanja (so)financirala na podlagi prejetih zahtevkov prijaviteljev, katerim bo priloženo vsebinsko in finančno poročilo o izvedenih aktivnostih posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.

 

92. člen

(zamenjava vodje in članov projektne skupine)

(1) Prijavitelj ali izvajalec aktivnosti bilateralnega sodelovanja ali bilateralnega raziskovalnega projekta lahko predlaga zamenjavo vodje, kot je določeno v 77. členu tega splošnega akta. Vlogi za zamenjavo vodje aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvaja kot dvostranski razpis, mora biti priloženo tudi soglasje vodje projekta izvajalca partnerske države.

(2) O zamenjavi vodje, ki se izvaja kot enostranski razpis, s sklepom odloči direktor ARRS na predlog ZSA, če se izvaja kot dvostranski razpis, pa s sklepom odloči direktor ARRS s soglasjem ministrstva, pristojnega za znanost.

 

93. člen

(uporaba določb, ki urejajo raziskovalne projekte)

Določba 85. člena tega splošnega akta se uporablja za bilateralne raziskovalne projekte in aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo na podlagi enostranskega razpisa.

 

2. 2. Spodbujanje prijav na razpise okvirnih programov EU

94. člen

(spodbujanje prijav v okvirnih programih EU)

(1) Do izplačila enkratnega finančnega prispevka k stroškom priprave in prijave projektov v okvirnih programih za raziskave in inovacije EU iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta so upravičeni prijavitelji, ki so kot koordinatorji prijavili projekt ali sodelujejo kot partnerji pri projektu, ki ga je Evropski komisiji prijavila tuja ali slovenska RO, in so v ocenjevalnem postopku, ki ga je izvedla Evropska komisija, dosegli mejni % največjega možnega števila točk. Mejni % največjega možnega števila točk se določi v metodologiji.

(2) Višina finančnega prispevka iz prejšnjega odstavka se določi v razpisu, ločeno za prijave prijaviteljev v vlogi koordinatorja mednarodnega konzorcija ali koordinatorja nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in ločeno za prijave prijaviteljev, ki so bili v projekt vključeni kot sodelujoča RO oziroma je prijavitelj prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja.

 

95. člen

(projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva)

(1) Če recenzija prijave projekta na razpis iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta, pri katerem je prijavitelj iz Slovenije v vlogi gostiteljske RO (projekti Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: projekti ERC), preseže prag za možno (so)financiranje, lahko ARRS (so)financira slovenski del mednarodnega raziskovalnega projekta v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor ARRS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(2) Prijavitelj lahko za posameznega vodjo projekta ERC do njegove pridobitve projekta ERC v okviru istovrstnega razpisa ERC dvakrat odda prijavo za (so)financiranje projekta mednarodnih razpisov. Prijavitelj lahko za posameznega vodjo projektov mednarodnih razpisov, ki je pridobil ERC projekt, ponovno dvakrat odda prijavo za (so)financiranje projektov mednarodnih razpisov, in sicer do ponovne pridobitve projekta ERC v okviru istovrstnega razpisa ERC. Navedene omejitve veljajo za posameznega vodjo projekta okvirnega programa EU, ne glede na prijavitelja, s katerim oddaja prijavo.

(3) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za projekte ERC perspektiva, ERC potencial in ERC nova obzorja (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za ERC). Rezultat dela zunanjega ekspertnega panela za ERC je ocena, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo raziskav, ki bodo vodile h glavnim ciljem projekta ERC.

(4) Zamenjava vodje projekta ni dovoljena.

 

96. člen

(projekti ERC potencial)

(1) Če je prijava projekta na razpis iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta, pri katerem je prijavitelj iz Slovenije v vlogi gostiteljske RO (projekti Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: projekti ERC)), sprejeta v (so)financiranje, lahko ARRS, z namenom zagotovitve začetne podpore za pripravo na izvajanje pridobljenega projekta ERC, v vmesnem časovnem obdobju, med obvestilom ERC o (so)financiranju projekta ERC in njegovim dejanskim začetkom izvajanja, vendar največ za obdobje šestih mesecev, (so)financira enkraten finančni prispevek pripravljalnega dela za uspešen začetek izvajanja projekta ERC v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor ARRS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(2) Če se projekt ERC ne bo izvajal na gostiteljski RO v Sloveniji, so prijavitelji dolžni vrniti prejeta sredstva.

(3) Zamenjava vodje projekta ni dovoljena.

 

97. člen

(projekti ERC nova obzorja)

(1) Če je prijava projekta na razpis iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta, pri katerem je prijavitelj iz Slovenije v vlogi gostiteljske RO (projekti Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: projekti ERC)), sprejeta v (so)financiranje pri ERC in se je izvajanje projekta ERC že zaključilo, lahko ARRS, z namenom ohranitve jedra raziskovalne skupine in priprave na ponovno prijavo na razpis ERC oziroma kot koordinator na druge razpise okvirnega programa EU, (so)financira slovenski del mednarodnega raziskovalnega projekta v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor ARRS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(2) Z namenom spodbujanja sodelovanja med RO in prenosa znanj mora biti pri projektu ERC nova obzorja poleg matične RO, vključena vsaj še ena sodelujoča RO.

(3) Prijavitelj lahko za posameznega vodjo projekta ERC za isti projekt ERC odda prijavo za (so)financiranje projekta ERC nova obzorja le enkrat, in sicer v obdobju enega leta pred zaključkom projekta ERC oziroma najpozneje v enem letu po zaključku projekta ERC. Navedena omejitev velja za posameznega vodjo projekta ERC, ne glede na prijavitelja, s katerim oddaja prijavo.

(4) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za ERC. Rezultat dela zunanjega ekspertnega panela za ERC je ocena, ali prijava projekta omogoča ohranitev jedra raziskovalne skupine in izkazuje potencial za novo prijavo projekta ERC.

(5) Prijavitelj se pisno obveže, da se bo vodja projekta ERC nova obzorja prijavil na razpis ERC oziroma kot koordinator na druge razpise okvirnega programa EU. Prijava mora biti oddana znotraj obdobja prvih dveh istovrstnih razpisov ERC po zaključku projekta ERC nova obzorja, pri čemer se kot zadnji rok za oddajo prijave na razpis ERC upošteva drugi možni datum prijave na istovrstni razpis ERC, za katerega vodja projekta ERC nova obzorja izpolnjuje pogoje ob prijavi. Če vodja projekta ERC nova obzorja glede na leto zagovora prvega doktorata med prvim in drugim možnim datumom prijave na istovrstni razpis ERC izpolni pogoje za višjo karierno stopnjo razpisov ERC ter se ni prijavil na razpis ERC ob prvem možnem datumu, se kot zadnji rok za oddajo prijave na razpis ERC upošteva drugi možni datum prijave na razpis ERC na višji karierni stopnji, ki se prav tako določi glede na datum zaključka projekta ERC nova obzorja. V primeru prijave v vlogi koordinatorja okvirnega programa EU je treba prijavo oddati v dveh letih po zaključku projekta ERC nova obzorja. V nasprotnem primeru bo agencija v skladu s pogodbo zahtevala vrnitev ene tretjine izplačanih sredstev.

(6) Zamenjava vodje projekta ni dovoljena.

 

98. člen

(projekti ERC fokus)

Na razpisu za projekte ERC fokus iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta ARRS (so)financira gostovanja raziskovalcev iz Slovenije pri vodjih ERC projektov z namenom:

  • sodelovanja z nekdanjim ali sedanjim vodjo projekta ERC;
  • razvijanja usposobljenosti za pripravo lastnega projekta;
  • izboljšanja vidika internacionalizacije svojih raziskovalnih izkušenj;
  • povečanja možnosti, da raziskovalec iz Slovenije postane sam prejemnik projekta ERC.

 

99. člen

(ocenjevanje prijav projektov ERC fokus)

(1) Prijave za projekte ERC fokus ocenjuje zunanji ekspertni panel za projekte ERC fokus in za spodbujanje udeležbe izjemnih mlajših raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce).

(2) Kriterija za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij sta:

  • Znanstvena odličnost (10 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:

  • Izjemni dosežki (ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje, kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta);
  • Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
  • Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav;
  • Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov;
  • Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v znanosti);
  • Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev;
  • Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev.

(4) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe so: 

  • Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega raziskovalca;
  • Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje projekta ERC;
  • Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje projekta ERC.

(5) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za vsak kriterij iz drugega odstavka tega člena predstavlja najmanj polovico največjega možnega števila, ali skupnega mejnega praga vsote obeh ocen, to je 10 točk, se ne izbere za (so)financiranje.

(6) V primeru večjega števila prijav, ki dosežejo mejni prag iz prejšnjega odstavka, s čimer bi bila z izborom presežena razpoložljiva sredstva razpisa, je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev (intervju). Ustna predstavitev s strani predlaganega vodje se izvede samo za tiste prijave, katerih ocena je enaka spodnjemu mejnemu pragu, ki se v tem primeru določi glede na razpoložljiva sredstva razpisa. Ocena ustne predstavitve dopolnjuje skupno oceno.

(7) Na podlagi izvedenega ocenjevanja zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce izdela predlog prednostnega seznama prijav. Pri razvrščanju prijav na prednostni seznam zunanji ekspertni panelza ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce upošteva oceno prijave in oceno morebitne ustne predstavitve.

 

100. člen

((so)financiranje in nadzor projektov ERC fokus)

(1) ARRS gostujočim raziskovalcem pri vodjih projektov ERC (so)financira nadomestilo za delo v tujini, ki vključuje stroške nastanitve, stroške prevoza do kraja gostovanja in nazaj, stroške prevoza na delo v kraju gostovanja in stroške prehrane med delom v skupni višini, ki se določi v razpisu.

(2) Prijavitelj v 30 dneh od zaključka gostovanja odda vsebinsko in finančno poročilo, ki vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov izvedene aktivnosti.

 

101. člen

(projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti)

(1) ARRS na podlagi neposredne pogodbe (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti. 

(2) Za (so)financiranje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • projekt ni bil sprejet v (so)financiranje pri Evropski komisiji, obenem pa mu je bil podeljen pečat odličnosti;
  • vodja projekta je isti raziskovalec, ki je bil prijavljen na mednarodnem razpisu;
  • vodja projekta mora biti kot raziskovalec vpisan v Evidenco RO in mora imeti proste kapacitete v višini 1 FTE;
  • izpolnjeno mora biti pravilo mobilnosti na način, kot je opredeljeno v mednarodnem razpisu.

(3) ARRS projekte (so)financira glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(4) Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.      

 

2. 3. Sodelovanje po principu vodilne agencije

102. člen

(prevzem (so)financiranja po vodilni agenciji)

(1) ARRS na podlagi neposredne pogodbe (so)financira raziskovalne projekte iz tretje alineje 83. člena tega splošnega akta, če je prijava prijavitelja na razpisu druge države oziroma njene agencije na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilna agencija) predlagana v (so)financiranje.

(2) Za (so)financiranje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • vse sodelujoče partnerske agencije morajo sprejeti v (so)financiranje nacionalni del skupnega raziskovalnega projekta;
  • vodja slovenskega dela projekta mora izpolnjevati pogoje iz četrtega odstavka 8. člena in tretjega ter šestega odstavka 66. člena tega splošnega akta in mora imeti proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela, ki so določene za vodjo projekta v 68. členu tega splošnega akta;  
  • kot vodja slovenskega dela projekta lahko sodeluje le tisti raziskovalec, ki je na dan zaključka razpisa v partnerski državi (v primeru stalno odprtih razpisov se upošteva dan oddaje prijave na razpis v partnerski državi) vodja le enega projekta, ki se (so)financira v obsegu, večjem od 50.000,00 EUR letno, pri čemer se letna višina (so)financiranja nanaša na leto, ko se raziskovalni projekt izvaja celo leto. V to omejitev štejejo tudi projekti s podaljšanim rokom za zaključek izvajanja raziskovalnega projekta na podlagi 81. člena tega splošnega akta.

(3) ARRS projekte (so)financira glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(4) Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.      

 

2. 4. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih

103. člen

(aktivnosti v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA))

 

(1) ARRS na podlagi neposredne pogodbe (so)financira slovenski del večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se (so)financirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru okvirnih programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki predvidenimi za izvrševanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v (so)financiranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim so pristopili Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARRS.

(2) ARRS sodeluje v konzorcijih mednarodnega sodelovanja, kadar je zagotovljen kakovosten ocenjevalni postopek z mednarodnim panelom in recenzenti.

(3) Če mednarodni razpis na ravni konzorcija mednarodnega sodelovanja predvideva nacionalne pogoje upravičenosti, jih ARRS za RO iz Republike Slovenije določi v skladu s predpisi. ARRS lahko v okviru nacionalnih pogojev upravičenosti omeji velikost prijavljenega dela izbranega projekta iz Republike Slovenije. ZSA o predlogu za (so)financiranje odloča na podlagi obvestila konzorcija mednarodnega sodelovanja o rezultatih izvedenega izbirnega postopka in gradiva za obravnavo na pristojnem organu konzorcija mednarodnega sodelovanja.

(4) RO predloži vsebinska in finančna poročila o porabljenih sredstvih, ki jih je (so)financirala ARRS. Vmesna in zaključna poročila o izvedeni aktivnosti ARRS lahko pridobi od koordinatorja konzorcija mednarodnega sodelovanja. 

(5) Če je član konzorcija mednarodnega sodelovanja RO in za sodelovanje potrebuje soglasje ARRS, RO in ARRS uredita medsebojne pravice in obveznosti s sporazumom. RO lahko sodeluje v konzorciju mednarodnega sodelovanja pod pogojem, da se (so)financiranje izvaja po načelu navideznega skupnega proračuna oz. mešanega načina (virtual common pot oz. mixed-mode funding). V sporazumu se določi predvsem:

  • s katerimi sredstvi RO sodeluje pri (so)financiranju projektov, ki jih financira konzorcij mednarodnega sodelovanja;
  • s katerimi sredstvi RO (so)financira delovanje konzorcija mednarodnega sodelovanja, kamor sodijo sestanki organov konzorcija mednarodnega sodelovanja, stroški ocenjevalnih postopkov in drugi administrativni stroški konzorcija mednarodnega sodelovanja;
  • namen uporabe sredstev, ki jih RO dobiva prek ARRS in jih uporablja kot svoj prispevek, da se zagotovi namenska raba teh sredstev.

(6) ARRS projekte (so)financira glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.

(7) Podrobnejše informacije za RO glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in (so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.      

 

2. 5. Spodbujanje aktivne udeležbe izjemnih mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce

104. člen

(predmet (so)financiranja)

ARRS (so)financira aktivno udeležbo izjemnih slovenskih mlajših raziskovalcev (do sedem let po zagovoru prvega doktorata ali kot zahteva organizator (v nadaljnjem besedilu: izjemni mlajši raziskovalec)) na odmevnih mednarodnih programih, ki spodbujajo razvoj akademske kariere mlajših raziskovalcev. 

 

105. člen

(pogoji za izjemnega mlajšega raziskovalca)

Izjemni mlajši raziskovalec mora izpolnjevati pogoje za vodjo iz četrtega odstavka 8. člena tega splošnega akta.      

 

106. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce.

(2) Kriterija za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij sta:

  • Znanstvena odličnost (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:

  • Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje;
  • Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
  • Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja;
  • Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav;
  • Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem delu;
  • Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo;
  • Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi.

(4) Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je: 

  • Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem programu.    

(5) Na podlagi izvedenega ocenjevanja zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce izdela predlog prednostnega seznama prijav, pri čemer upošteva načelo zastopanosti vseh znanstvenih ved na način, da je na prednostni seznam uvrščena vsaj ena prijava za vsako znanstveno vedo. Pri nadaljnjem razvrščanju prijav na prednostni seznam zunanji ekspertni panelza ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce upošteva oceno prijave.

 

107. člen

((so)financiranje in nadzor izvajanja)

(1) ARRS izjemnim mlajšim raziskovalcem lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške, nastale na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, stroške bivanja, dnevnice, lokalni prevoz (javni) od kraja namestitve do kraja raziskovalne organizacije vključno s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče raziskovalne organizacije in nazaj in morebitne druge potne stroške, povezane z izvedbo dogovorjenih obiskov, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu.

(2) ARRS bo aktivno udeležbo mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih (so)financirala na podlagi prejetih zahtevkov, ki jim bo priloženo vsebinsko in finančno poročilo o izvedenih aktivnostih.

 

3. Znanstvene publikacije in znanstvene monografije

3. 1. Domače periodične znanstvene publikacije

108. člen

(namen)

(1) ARRS na podlagi razpisa s (so)financiranjem podpira izdajanje domačih periodičnih znanstvenih publikacij v tiskani oziroma digitalni obliki (v nadaljnjem besedilu: znanstvene publikacije), da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih publikacij, ki so:

  • aktualne in temeljnega pomena za razvoj nekega znanstvenega področja ali podpodročja;
  • pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
  • pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in mednarodnem prostoru;
  • pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj.

(2) Znanstvene publikacije morajo ustrezati veljavnim mednarodnim bibliografskim in tehniškim standardom za znanstveni tisk in serijske publikacije.

 

109. člen

(prijavitelji)

Prijavitelji so lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO, in nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.

 

110. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. znanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom in izhaja najmanj enkrat letno;
  2. znanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred objavo razpisa;
  3. znanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom vsake številke in s povzetkom);
  4. znanstvena publikacija ima ustrezno ISSN–številko;
  5. če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v tujem jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v slovenskem jeziku;
  6. če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v slovenskem jeziku, morajo biti objavljeni vsaj povzetki člankov v angleškem jeziku (izjemoma v drugem svetovnem jeziku);
  7. prijavitelj je dolžan hraniti pisne recenzije znanstvenih člankov za obdobje zadnjih štirih let, ki morajo biti vedno dostopne ARRS, oziroma za obdobje izhajanja znanstvene publikacije, če je to krajše od štirih let;
  8. prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
  9. prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni (so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu "de minimis";
  10. prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
  11. znanstveno publikacijo, katere izdajo ARRS (so)financira, je treba predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je oddaja revij v predpisani digitalni obliki Narodni in univerzitetni knjižnici za objavo na javno dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke;
  12. prijavitelj ima izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti iz predhodnega leta do ARRS;
  13. znanstvena publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-A), oziroma na seznamu znanstvenih revij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), ki je dostopen na spletnih straneh ARRS.

 

111. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje komisija za ocenjevanje prijav, ki jo imenuje ZSA. Komisija za ocenjevanje prijav lahko pri sprejemanju odločitev po potrebi pridobi mnenje članov drugih strokovnih teles ARRS oziroma recenzentov.

(2) Kriterij za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:

  • Znanstvena odličnost publikacije (100 točk).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost publikacije so:

  • Publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS;
  • Publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij;
  • Publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij.

 

112. člen

((so)financiranje)

(1) Višina letnega (so)financiranja za posamezno publikacijo se izračuna sorazmerno obsegu izdajanja znanstvene vsebine ter oceni prijave v skladu s prejšnjim členom. Natančen način izračuna najvišje možne višine (so)financiranja za posamezno znanstveno publikacijo ter največji letni obseg izdajanja znanstvene vsebine, ki jo ARRS (so)financira, določa metodologija oziroma razpis. Višina (so)financiranja ne more presegati zaprošenih sredstev. Če vsota izračunanih sredstev (so)financiranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski (so)financiranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.

(2) ARRS pri izdajanju publikacije (so)financira stroške tiska, stroške priprave za tisk (stroške oblikovanja in računalniškega preloma), stroške odpošiljanja, stroške priprave odprtodostopne spletne izdaje, uredniško delo in stroške prevoda in lektoriranja. ARRS ne (so)financira avtorskih honorarjev piscev člankov.

(3) Če se obseg znanstvene publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 % obsega odobrenih letnih avtorskih pol, ARRS ustrezno prilagodi (so)financiranje tako, da na novo izračuna višino (so)financiranja za posamezno leto na način, kot je bil izveden prvotni izračun.

 

3. 2. Domače periodične poljudnoznanstvene publikacije

113. člen

(namen)

ARRS na podlagi razpisa (so)financira izdajanje periodičnih publikacij s poljudnoznanstveno vsebino v tiskani oziroma digitalni obliki (v nadaljnjem besedilu: poljudnoznanstvena publikacija), da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih poljudnoznanstvenih publikacij, ki so:

  • pomembne za spodbujanje zanimanja mladine in javnosti za znanost in tehnologijo ter za širjenje splošne znanstvene in tehniške kulture;
  • pomembne za formalno izobraževanje (predvsem osnovno- in srednješolsko);
  • pomembne za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
  • dostopne na internetu in jih v pomembnem deležu ustvarjajo slovenski avtorji.

 

114. člen

(prijavitelji)

Prijavitelji so lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO, in nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.

 

115. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. poljudnoznanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom in izhaja najmanj enkrat letno;
  2. poljudnoznanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred objavo razpisa;
  3. poljudnoznanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom vsake številke in povzetkom);
  4. poljudnoznanstvena publikacija ima ustrezno ISSN-številko;
  5. prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
  6. na razpis lahko odda samo eno prijavo za posamezno poljudnoznanstveno publikacijo;
  7. prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni (so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu "de minimis";
  8. ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
  9. poljudnoznanstveno publikacijo je treba predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je oddaja revij v predpisani digitalni obliki Narodni in univerzitetni knjižnici za objavo na javno dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke.

 

116. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za poljudnoznanstvene publikacije.

(2) Kriterij za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:

  • Družbeni in gospodarski vpliv publikacije (100 točk).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv publikacije so:

  • Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim);
  • Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in tehniške kulture;
  • Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
  • Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev;
  • Dostopnost na internetu.

(4) Posamezna prijava lahko doseže največ 100 točk. Na podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se v:

  • I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
  • II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
  • III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.

(5) Za izračun višine (so)financiranja posamezne poljudnoznanstvene publikacije se sorazmerno upoštevajo število avtorskih pol na zvezek, naklada, število rednih zvezkov na letnik, priznani stroški na eno avtorsko polo ter kategorija iz prejšnjega odstavka. Natančen način izračuna (so)financiranja za posamezno poljudnoznanstveno publikacijo določa metodologija. Če vsota izračunanih sredstev (so)financiranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski (so)financiranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.

 

117. člen

((so)financiranje)

ARRS pri izdajanju publikacije (so)financira stroške tiska in stroške priprave na tisk, stroške priprave odprtodostopne spletne izdaje, lektoriranja, priprave preloma strani, odpošiljanja, ne (so)financira pa avtorskega honorarja piscev člankov. Če se obseg publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 % obsega odobrenih letnih avtorskih pol, ARRS ustrezno prilagodi (so)financiranje tako, da na novo izračuna višino (so)financiranja za posamezno leto na način, kot je bil izveden prvotni izračun.

 

4. 3. Znanstvene monografije

118. člen

(namen)

ARRS na podlagi razpisa s (so)financiranjem podpira izdajanje znanstvenih monografij v tiskani in digitalni obliki, da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih znanstvenih monografij, ki so:

  • aktualne in temeljnega pomena za razvoj posameznega znanstvenega področja;
  • pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
  • pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in mednarodnem prostoru;
  • pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture.

 

119. člen

(predmet (so)financiranja)

(1) ARRS pri izdajanju znanstvenih monografij (so)financira:

  • znanstvene monografije slovenskih avtorjev in tujih avtorjev, ki delujejo kot raziskovalci v Republiki Sloveniji, ter kritične izdaje virov s spremno študijo in komentarjem: stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma), stroški lektoriranja, stroški prevajanja;
  • prevod znanstvenih monografij tujih in slovenskih avtorjev v slovenski jezik: stroški prevajanja;
  • prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev in tujih avtorjev, ki delujejo kot raziskovalci v Republiki Sloveniji, v tuj jezik: stroški prevajanja oziroma lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že prevedena v tuj jezik;
  • digitalna izdaja monografije: stroški priprave rokopisa za digitalno objavo, stroški lektoriranja.

(2) ARRS ne (so)financira:

  1. ponatisov znanstvenih monografij;
  2. ponatisov doktorskih in magistrskih del;
  3. zbornikov znanstvenih prispevkov na konferencah, kongresih, simpozijih in kolokvijih;
  4. končnih in drugih poročil o rezultatih raziskav;
  5. učbenikov, priročnikov in katalogov;
  6. avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.

(3) Če je izračun (so)financiranega zneska večji, kot so zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.

(4) Število znanstvenih monografij, ki jih ARRS (so)financira posameznemu avtorju, se določi v razpisu.

(5) ARRS na posameznem razpisu (so)financira prevod znanstvene monografije istega avtorja le v en tuji jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja že preveden v tuj jezik, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.

(6) Če je bilo glede iste znanstvene monografije že dodeljeno (so)financiranje prevoda na enem izmed preteklih razpisov, lahko prijavitelj na vseh prihodnjih razpisih odda za isto monografijo le še eno prijavo prevoda v drug tuj jezik.

(7) ARRS (so)financira stroške izdaje oziroma prevoda znanstvene monografije, ki nastanejo do roka oddaje dokaznega izvoda.

 

120. člen

(prijavitelji)

(1) Prijavitelji so lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO in nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.

(2) Prijavitelj lahko na razpis vloži samo eno prijavo za posamezno znanstveno monografijo.

 

121. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

(1) Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. znanstvena monografija mora biti recenzirana z dvema znanstvenima recenzijama, ki se v celotni obliki priložita k prijavi;
  2. znanstvena recenzija mora biti objavljena (bodisi v celoti bodisi kot krajši povzetek oziroma izsek iz nje) v (so)financirani znanstveni monografiji z imenom in priimkom recenzenta;
  3. znanstvena monografija mora biti urejena in opremljena po mednarodnih bibliografskih standardih in standardih za znanstveni tisk, veljavnih v Republiki Sloveniji (znanstvena monografija mora imeti ustrezen CIP in ISBN-številko oziroma vse potrebne elemente za njuno pridobitev);
  4. znanstvena monografija in prevod znanstvene monografije morata biti ARRS dostavljena predvidoma do 31. marca prihodnjega leta;
  5. finančna konstrukcija znanstvene monografije mora biti finančno uravnotežena na način, da so prihodki in odhodki znanstvene monografije enaki;
  6. prijavitelji morajo zagotoviti izdajo znanstvenih monografij v odprtem dostopu do celotnih vsebin digitalnih izdaj ob objavi, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami;
  7. prijavitelj za isti namen in isto znanstveno monografijo še ni (so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu »de minimis«;
  8. prijavitelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
  9. prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev oziroma sredstev iz drugih virov.

(2) Pri prevodu znanstvene monografije tujega avtorja v slovenski jezik se upoštevajo že objavljene recenzije v publikaciji. Če tuja znanstvena monografija, ki se prevaja v slovenski jezik, objavljenih recenzij nima, prijavitelj priloži dve znanstveni recenziji.

 

122. člen

(pogoji za recenzenta znanstvene monografije)

(1) Recenzent znanstvene monografije je lahko slovenski ali tuji državljan, ki ima doktorat znanosti v okviru vede prijavljene znanstvene monografije in ustrezen raziskovalni naziv (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec ali znanstveni svetnik) ali habilitacijo v ustrezen naziv visokošolskih učiteljev (docent, izredni profesor ali redni profesor).

(2) Recenzent znanstvene monografije zagotovi, da je monografija oziroma kritična izdaja vira znanstveno delo.

(3) Recenzent znanstvene monografije ne sme biti v nasprotju interesov z avtorjem oziroma soavtorjem znanstvene monografije vsaj eno leto, preden je bila narejena recenzija.

(4) Recenzenti znanstvene monografije nimajo statusa recenzentov iz drugega odstavka 26. člena tega splošnega akta in se zato njihovo ime in priimek lahko objavita.

 

123. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje komisija za ocenjevanje prijav, ki jo imenuje ZSA. Komisija za ocenjevanje prijav lahko pri sprejemanju odločitev po potrebi pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.

(2) Kriterij za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:

  • Znanstvena odličnost avtorja in recenzenta (60 točk).

(3) Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost avtorja in recenzenta sta:

  • Kakovost objav avtorja znanstvene monografije (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½);
  • Kakovost objav recenzentov znanstvene monografije (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½).

(4) Upoštevajo se reference znanstvene odličnosti avtorja in recenzenta na dan zaključka razpisa.

(5) Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se pri oceni upoštevajo samo točke avtorja, ki ima prvi s seznama avtorjev evidenčno številko raziskovalca pri ARRS. V tem primeru mora biti delež slovenskih avtorjev oziroma tujih avtorjev, ki delujejo kot raziskovalci v Republiki Sloveniji, vsaj 50 % v primerjavi z ostalimi avtorji.

(6) Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri ARRS, komisija za ocenjevanje prijav oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi bibliografij avtorjev oziroma recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, komisija za ocenjevanje prijav oceno znanstvene odličnosti avtorja in znanstvenega prevoda v slovenski jezik poda na podlagi priloženega izvirnika tujega avtorja, priloženih recenzij, osnutka prevoda in treh navedenih avtorjevih znanstvenih del s področja vede, razen kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti. V tem primeru se namesto treh avtorjevih znanstvenih del upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

(7) Za tujega recenzenta znanstvene monografije komisija za ocenjevanje prijav oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi treh najboljših recenzentovih znanstvenih del iz zadnjih petih let.

(8) Znanstveno monografijo ocenjujeta dva recenzenta. Za ocenjevanje znanstvene odličnosti recenzentov se upošteva povprečje točk obeh recenzentov.

(9) Posamezna prijava lahko doseže največ 60 točk. Na podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno od štirih kategorij, in sicer v:

  • I. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena nad 38 in do 60 točk;
  • II. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena nad 31 in do 38 točk;
  • III. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena med 23 in 31 točk;
  • IV. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena z manj kot 23 točk.

 

124. člen

((so)financiranje)

Višina (so)financiranja za posamezno znanstveno monografijo se izračuna na podlagi obsega znanstvene monografije (v avtorskih polah) in uvrstitve v kategorije iz devetega odstavka prejšnjega člena. Natančen izračun za (so)financiranje posamezne znanstvene monografije določa metodologija. Če vsota izračunanih sredstev (so)financiranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski (so)financiranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.

 

4. Popularizacija znanosti

125. člen

(namen)

ARRS na podlagi razpisa (so)financira dejavnosti popularizacije znanosti z namenom:

  • podpore slovenskim ustanovam ali združenjem, ki na raziskovalnem področju povezujejo dejavnost slovenskih znanstvenikov in drugih strokovnjakov v zamejstvu, ob tem sodelujejo s tujimi raziskovalnimi institucijami in društvi ter s svojimi znanstvenimi publikacijami oskrbujejo knjižnice in slovenske lektorate v tujini;
  • podpore združenjem, ki obveščajo o politikah in evropski zakonodaji na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokega šolstva na ravni EU in o aktualnih razpisih EU ter skrbijo za povezovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje projektnih konzorcijev za raziskovalne in razvojno-tehnološke mreže;
  • spodbujanja razvoja in vzpostavitve inovativnih komunikacijskih aktivnosti za popularizacijo znanosti slovenske raziskovalne dejavnosti, da bi tako izboljšala razumevanje znanosti v javnosti, pri čemer so kot inovativne komunikacijske aktivnosti opredeljene tiste, ki pomenijo novost v načinu popularizacije znanosti v slovenskem prostoru in hkrati kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje: zagotovljena pokritost vseh znanstvenih ved, zagotovljeno komuniciranje s tujimi javnostmi, združevanje znanstvene odličnosti sodelujočih raziskovalcev z medijskimi in komunikacijskimi znanji prijavitelja.

 

126. člen

(prijavitelji)

Prijavitelji so lahko za namene, določene v prejšnjem členu, v:

  • prvi alineji: društva, zveze društev, ustanove iz Republike Slovenije;
  • drugi alineji: društva, zveze društev;
  • tretji alineji: subjekti iz tretjega odstavka 8. člena tega splošnega akta. Prijavitelji so lahko tudi drugi zavodi, gospodarske družbe, zveze društev in ustanove iz Republike Slovenije ter nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovenci po svetu.

 

127. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za popularizacijo znanosti.

(2) Kriteriji za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost (10 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (70 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (20 točk).

(3) Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost sta:

  • Kakovost objav (ocena A1) za nosilca promocijske dejavnosti;
  • Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih.

(4) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv so:

Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;

Pričakovana vidnost v javnosti;

  • Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami.

(5) Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitosti izvedbe je:

  • Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev.

(6) Zunanji ekspertni panel za popularizacijo znanosti pri oceni prijav z nameni iz prve oziroma druge alineje 125. člena tega splošnega akta upošteva preteklo večletno odmevno delovanje prijavitelja.

 

128. člen

((so)financiranje)

(1) ARRS v okviru dejavnosti popularizacije znanosti lahko (so)financira:

  • neposredne materialne stroške ustanov ali združenj, ki prijavljajo namen iz prve alineje 125. člena tega splošnega akta;
  • stroške delovanja in popularizacijskih aktivnosti združenj, ki prijavljajo namen iz druge alineje 125. člena tega splošnega akta;
  • stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo slovenske znanosti.

(2) Upravičeni stroški se podrobneje določijo v razpisu.

 

5. Povračilo stroškov objave odprto dostopnih znanstvenih objav

129. člen

(predmet razpisa)

ARRS na podlagi razpisa (so)financira povračilo stroškov znanstvenih objav, ki so bile objavljene v odprtem dostopu (v nadaljnjem besedilu: stroški APC).

 

130. člen

(pogoji (so)financiranja)

Do povračila stroškov APC so prijavitelji lahko upravičeni:

  1. če gre za objave v odprtodostopnih revijah (celotna vsebina revije je odprtodostopna),
  2. če gre za odprte objave v naročniških revijah, ki so del preoblikovalnih pogodb, in zmanjka vavčerjev,
  3. če gre za odprte objave v naročniških revijah in prijavitelj ni član nacionalnega konzorcija za preoblikovalne pogodbe z založniki naročniških znanstvenih revij,
  4. če gre za odprte objave v naročniških revijah, ki niso del preoblikovalnih pogodb, jih pa založniki deklarirajo kot preoblikovalne revije,
  5. če gre za odprte objave v naročniških revijah in prijavitelj ni sklenil preoblikovalne pogodbe z založniki ali
  6. če gre za odprte objave v okviru kakršnekoli druge platforme za recenzirane znanstvene objave.

 

131. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

Prijavitelji morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

  • prijavitelj je plačal stroške APC v časovnem obdobju, določenem v razpisu;
  • znanstvene objave morajo biti razvrščene vsaj v kategoriji A', pri čemer velja uvrstitev v A' glede na seznam BIBLIO-A;
  • znanstvena objava, objavljena v odprtem dostopu, mora vsebovati navedbo ARRS kot (so)financerja znanstvenoraziskovalnega dela, iz katerega izhaja znanstvena objava v skladu z 8. členom tega splošnega akta;
  • prijavitelj s (so)financiranjem ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu »de minimis«.

 

6. Raziskovalna oprema in raziskovalna infrastruktura

6. 1. Raziskovalna oprema

132.člen

(predmet razpisa)

(1) (So)financiranje nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.

(2) Z namenom krepitve in zagotavljanja povezanosti raziskovalnih infrastruktur za privlačno raziskovalno okolje in povečano sodelovanje med raziskovalno sfero, ARRS spodbuja konzorcijske nakupe raziskovane opreme večje vrednosti, katere minimalno predračunsko vrednost določi ARRS v razpisu.

(3) Razpisna vrednost in maksimalni delež (so)financiranja ARRS za nakup raziskovalne opreme iz prvega odstavka tega člena se določita v razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.

(4) ARRS pri pripravi razpisa upošteva morebitne usmeritve ministrstva, pristojnega za znanost glede nacionalnih prioritet nakupa raziskovalne opreme.

 

133.člen

(prijavitelji)

Prijavitelji so lahko javne RO, ki izvajajo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

134. člen

(pogoji (so)financiranja)

(1) Višina (so)financiranja prijavitelja mora biti najmanj v vrednosti (so)financiranja ARRS.

(2) Sredstva (so)financiranja ARRS se knjigovodsko evidentirajo v lastniški delež prijavitelja.

 

135.člen

(izločitveni pogoj)

Kot izločitveni pogoj za (so)financiranje zunanji ekspertni panel iz 136. člena tega splošnega akta lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Republiki Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen v sistemu SICRIS. Zunanji ekspertni panel lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede na obstoječo opremo.

 

136.člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za raziskovalno opremo.

(2) Kriteriji za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost (10 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk oziroma 7 točk v primeru iz šestega odstavka tega člena).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:

  • Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav;
  • Ustreznost, pomembnost in izvirnost naslavljanja raziskovalnih vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo raziskovalne opreme;
  • Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi možnostmi;
  • Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja;
  • Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za (so)financiranje nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi.

(4) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv so:

  • Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo;
  • Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na nacionalni in/ali mednarodni ravni;
  • Izkazana potreba po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in mednarodne projekte in razpise;
  • Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in njihovih glavnih sektorjev dejavnosti;
  • Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost;
  • Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa in izbire uporabnikov.

(5) Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:

  • Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja;
  • Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja.

(6) Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:

  • Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o nameri ali predpogodbo ali pogodbo o (so)financiranju celotnega nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve javni RO) o (so)financiranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z razpisom.

 

137.člen

(izbor v primeru enake ocene)

Če več prijav pri ocenjevanju doseže enako število točk, ZSA predlaga izbor (so)financiranja nakupov raziskovalne opreme teh prijav na podlagi svoje razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja ter drugih vključenih raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja oziroma raziskovalnih projektov. ZSA pri tem upošteva izhodišča Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njenih posameznih delov.

 

138. člen

(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)

(1) Prijavitelj, s katerim ARRS sklene pogodbo o (so)financiranju nakupa raziskovalne opreme, mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar. Odtujevanje te opreme je mogoče v skladu s predpisi, ki urejajo navedeno področje.

(2) Prijavitelj je dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in povezane storitve vsem zainteresiranim uporabnikom pod najugodnejšimi pogoji, če se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti prijavitelji izdelane cenike, ki jih javno objavijo.

(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme, ki jo ARRS (so)financira iz državnega proračuna, prijavitelji upoštevajo stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme ter pripadajoče stroške dela v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.

(4) Prijavitelji so dolžni ARRS poročati o ceni za uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne opreme.

(5) Prijavitelji so dolžni ARRS redno poročati o dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti opreme na svojih spletnih straneh.

(6) Prijavitelji morajo za raziskovalno opremo iz prvega in drugega odstavka 132. člena tega splošnega akta upoštevati pravila ARRS o načinu izračuna lastne cene za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme za uporabnike ter načinu obveščanja o razpoložljivosti opreme in poročanja o dejanski uporabi raziskovalne opreme. ARRS pravila objavi na svoji spletni strani. Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme prijavitelj upošteva stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in pripadajoče stroške dela skladno s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Prijavitelj na svojih spletnih straneh predstavi to raziskovalno opremo ter javnost obvešča o razpoložljivosti (pogojih dostopa) in ceni za uporabo.

 

139. člen

(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)

Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je (so)financirala ARRS iz državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so potrebni za evidenco, so prijavitelji dolžni dostaviti v obliki in na način, ki ju določi ARRS.

 

140. člen

(pogodba o (so)financiranju nakupa raziskovalne opreme)

(1) Pogodba o (so)financiranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene posamezno za en nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene raziskovalne opreme skupaj, glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.

(2) S pogodbo o (so)financiranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe iz 52. člena tega splošnega akta uredijo tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so izkoriščenost raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.

(3) Prijavitelj mora v zvezi z nakupom raziskovalne opreme spoštovati pogodbena določila in upoštevati prijavno dokumentacijo. Nakupljena raziskovalna oprema mora ohraniti svojo namembnost, kot jo je prijavitelj navedel v prijavni vlogi. Prijavitelj lahko zaradi tehnološkega napredka nakupi sodobnejši tip opreme, kot jo je navedel v prijavni vlogi, pri čemer se (so)financiranje raziskovalne opreme, ki ga zagotavlja ARRS, ne spremeni.

(4) Prijavitelj zagotovi vključitev raziskovalne opreme v izvajanje raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in raziskovalnih projektov ter zagotovi, da se ta raziskovalna oprema knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo pri prijavitelju v ustreznem deležu (lastna sredstva prijavitelja skupaj s sredstvi (so)financiranja ARRS).

 

6. 2. Zagotavljanje dostopa do mednarodne znanstvene literature

141. člen

(namen)

ARRS na podlagi razpisa (so)financira zagotavljanje dostopa do mednarodne znanstvene literature, da bi tako zagotavljala dotok in dostopnost mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Sredstva so namenjena (so)financiranju nabave in dostopa do serijskih publikacij in zbirk podatkov ter stroškov odprtega dostopa v okviru preoblikovalnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

142. člen

(prijavitelji)

(1) Prijavitelji so lahko knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi, vpisani v Evidenco RO, če imajo svoje ali skupne knjižnice.

(2) Če so prijavitelji knjižnice in zavodi, morajo izvajati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v znanstvenoraziskovalni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in zavodi so lahko prijavitelji posamično ali v obliki konzorcijev.

 

143. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

Prijava mora temeljiti na podlagi založniških cenikov ali pridobljenih ponudb. Predvidene cene naročil morajo biti evidentirane v sistemu COBISS.SI.

 

144. člen

(višina (so)financiranja)

(1) Prijavitelju se lahko sredstva (so)financiranja odobrijo največ do višine ponudb iz prijavi predloženega seznama za naročilo mednarodne znanstvene literature, izpisanega iz sistema COBISS.SI.

(2) Če prijavitelj s pogajanji z dobavitelji doseže nižje cene od prijavljenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga ARRS nakup dodatne mednarodne literature, za katero je na razpisu kandidiral, vendar (so)financiranje ni bilo odobreno ali ni bilo odobreno v celoti.

(3) O predlogu iz prejšnjega odstavka s sklepom odloči direktor ARRS.

 

145. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za mednarodno znanstveno literaturo (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo). Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo lahko po potrebi pri sprejemanju odločitev pridobi mnenje ZSV.

(2) Kriteriji za ocenjevanje prijav in največje možno število točk za posamezen kriterij so:

  • Znanstvena odličnost (31 točk);
  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (6 točk);
  • Družbeni in gospodarski vpliv (3 točke).

(3) Kazalniki za ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:

  • Dostopnost;
  • Pogostnost uporabe;
  • Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature.

(4) Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:

  • Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev.

(5) Kazalnik za ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv je:

  • Delež sredstev iz drugih virov.

 

146. člen

(prednost pri (so)financiranju)

(1) Prednost pri (so)financiranju nakupa mednarodne znanstvene literature imajo prijavitelji, katerih pospešen razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. S tem se omogoča pospešeni razvoj znanstvenoraziskovalnih področij, ki so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade RO, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati, oziroma uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo znanstvenoraziskovalno področje.

(2) Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka obravnava prednostno, če je povečanje dostopnosti mednarodne znanstvene literature sestavni del celovitega projekta razvoja nekega znanstvenoraziskovalnega področja. Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo svojo odločitev utemelji.

 

147. člen

(višina dodeljenih finančnih sredstev)

Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo pri pripravi predloga prednostnega seznama prijav za posameznega prijavitelja pri predlogu višine dodeljenih finančnih sredstev upošteva:

  • obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v prejšnjem letu,
  • povečanje ali zmanjšanje v prejšnji alineji navedenih sredstev glede na uvrstitev prijavitelja na lestvici točk iz ocenjevanja prijave in
  • skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.

 

148. člen

(predlog prednostnega seznama prijav)

(1) Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo na podlagi ocenjevanja prijave razvrsti po znanstvenih področjih.

(2) Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo pri predlogu določitve sredstev za (so)financiranje kot izhodišče upošteva razpoložljiva sredstva, sredstva, izplačana prijavitelju v preteklem letu, in doseženo uvrstitev prijavitelja v vrstnem redu ocenjevanja prijav.

(3) Pri prednostni obravnavi prijavitelja na podlagi drugega odstavka 146. člena tega splošnega akta zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo lahko ne upošteva določb prejšnjega odstavka. Tak predlog dodatno obrazloži.

(4) Če ARRS prijavitelja v preteklosti še ni (so)financirala, zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo predlog za (so)financiranje nakupa mednarodne znanstvene literature pripravi tako, da upošteva razpoložljiva sredstva. Minimalni obseg sredstev za (so)financiranje ne sme biti manjši od sredstev, danih prijavitelju, ki je v preteklem letu prejel najnižja sredstva.

(5) Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo lahko posebej predlaga (so)financiranje nabavnih konzorcijev posebnega pomena. Konzorcij je posebnega pomena, če so vanj vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ oziroma celotno znanstveno področje, ki ga konzorcij pokriva. Konzorcijem se (so)financirajo stroški za digitalni dostop do vsebin s celotnim besedilom ter, kadar pogodba tako omogoča, stroški za takojšnjo odprto dostopnost objav v celotnem besedilu. V primeru specifičnih vsebin konzorcijskih revij oziroma izkazane zainteresiranosti posameznih univerz oziroma JRZ za članstvo v posameznem konzorciju, lahko zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo predlaga (so)financiranje tudi, če vanj niso vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ oziroma ni zagotovljena celotna pokritost znanstvenega področja, ki ga konzorcij pokriva, kar prijavitelj izkaže z izjavo ob prijavi. Izhodišče za določitev sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana konzorciju v preteklem letu.

(6) Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo posebej predlaga (so)financiranje mednarodnih zbirk podatkov. Predlagane zbirke poleg osnovnih bibliografskih podatkov vsebujejo tudi analitične podatke, ki omogočajo dodatne informacije o kakovosti raziskovalnih izsledkov. Izhodišče za predlog obsega sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.

 

6. 3. Osrednji specializirani informacijski centri za raziskovalno dejavnost (OSIC)

149. člen

(namen)

(1) Namen OSIC je z operativnim in svetovalnim delom zagotavljati kakovost vodenja bibliografskih zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI.

(2) Seznami bibliografskih baz podatkov, ki jih vodi ARRS in način njihovega vodenja so določeni v podpoglavju 6. 4. 1. tega splošnega akta.

 

150. člen

(naloge OSIC)

(1) OSIC izvaja naloge v skladu z Bibliografskimi merili kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti, določene v prilogi metodologije.

(2) Naloge OSIC so:

  • obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov;
  • spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI;
  • presoja morebitnih nepravilnosti v zvezi s publicistiko in podanje svojega strokovnega mnenja ZSV.

 

151. člen

(usklajevanje)

(1) Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih z nalogami iz prejšnjega člena, OSIC sodelujejo z ARRS.

(2) Izvajanje nalog OSIC v povezavi z zapisi raziskovalcev v sistemu COBISS.SI koordinira IZUM.

 

152. člen

(predmet razpisa)

ARRS (so)financira izvajanje nalog iz 150. člena tega splošnega akta na podlagi razpisa, ki ga izvede za obdobje treh let na naslednjih vedah: naravoslovnih, tehniških, biotehniških, medicinskih, družboslovnih in humanističnih.

 

153. člen

(prijavitelji)

Prijavitelji so lahko subjekti, ki izvajajo naloge OSIC iz 150. člena tega splošnega akta.

 

154. člen

(pogoji prijave prijavitelja)

Naloge OSIC lahko prijavitelji izvajajo kot samostojne pravne osebe ali kot organizacijske enote prijaviteljev, ki se ukvarjajo s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo, uporabo sistema COBISS.SI, vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in mednarodnem prostoru ter ki izvajajo knjižnično in informacijsko dejavnost najmanj pet let. Vodja OSIC oziroma strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora imeti ustrezne reference.

 

155. člen

(ocenjevanje prijav)

(1) Prijave ocenjuje zunanji ekspertni panel za OSIC.

(2) Kriterij za ocenjevanje prijav ter največje možno število točk je:

  • Kakovost in učinkovitost izvedbe (10 točk).

(3) Kazalnika za ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:

  • Strokovna usposobljenost osebja;
  • Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog.

(4) Prednost pri (so)financiranju imajo OSIC, ki izkažejo večjo strokovno usposobljenost za izvajanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje nalog. Strokovna usposobljenost osebja za izvajanje nalog se izkaže s priloženimi referencami in izobrazbeno strukturo delavcev OSIC.

 

156. člen

(predmet (so)financiranja)

Za obdobje (so)financiranja se upoštevajo stroški dela, materiala in storitev glede na načrtovane stroške za izvajanje nalog OSIC.

 

6. 3. 1. Baze podatkov in bibliografske enote

157. člen

(seznami bibliografskih baz podatkov)

 

(1)    ARRS skrbi za vsebinsko usklajenost baz podatkov, ki se uporabljajo pri vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot na primer:

  • BIBLIO-A: seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov (v nadaljnjem besedilu: MBP);
  • BIBLIO-B: seznam revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij;
  • BIBLIO-C: znanstvene založbe s seznama ARRS;
  • BIBLIO-D: seznam repozitorijev raziskovalnih podatkov.

Seznami se dopolnjujejo na predlog OSIC ter po potrditvi ZSV in ZSA v skladu s 158. členom tega splošnega akta.

(2) Baze podatkov, ki se uporabljajo pri vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: objave), kot na primer BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D ureja IZUM, in so dostopni na spletnih straneh IZUM in ARRS.

 

158. člen

(dopolnjevanje, spreminjanje seznamov, verifikacija in prekategorizacija objav)

(1) Pobudo za spreminjanje seznamov (tj. uvrstitev MBP na seznam ali izbris MBP s seznama BIBLIO-A, uvrstitev revije na seznam ali izbris revije s seznama BIBLIO-B, uvrstitev založbe na seznam ali izbris založbe s seznama BIBLIO-C, uvrstitev repozitorija na seznam ali izbris repozitorija s seznama BIBLIO-D) lahko poda na primer OSIC, RO ali knjižnica. Pobudo strokovno obravnava in ovrednoti pristojni OSIC. V okviru obravnave pridobi mnenje člana ZSV ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog sklepa o dopolnitvi oziroma spremembi določenega seznama in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Predstavnik OSIC na seji pristojnega ZSV poda obrazložitev predloga OSIC. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na ZSA, ki sprejme obrazloženi sklep o dopolnitvi oziroma spremembi posameznega seznama. ARRS o sklepu obvesti pobudnika, vse OSIC in IZUM. Prevrednotenje objav zaradi sprememb seznamov BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D izvede IZUM na podlagi sklepa ZSA za obdobje od tistega leta naprej, kot je to opredeljeno v sklepu.

(2) OSIC skrbi za letne sezname revij za svoje področje znotraj posamezne MBP v okviru BIBLIO-A, ki jih pridobiva od tujih ponudnikov. Če se med letom ugotovi, da se je kakšna revija uvrstila v posamezno MBP, jo IZUM na pobudo OSIC takoj uvrsti na seznam.

(3) OSIC spremlja in nadzira ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v skladu z dokumentom Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (verificira tipologijo).

(4) Sprememba tipa in verifikacija tipa bibliografskih enot (to je spreminjanje tipa pri posameznih delih v skladu z veljavno tipologijo) poteka sproti po presoji OSIC. Pri vsebinsko spornih tipologijah, pa tudi glede izjem pri vseh tipih se izvede enak postopek, kot poteka za spreminjanje seznamov in je urejen v prvem odstavku tega člena. OSIC prevrednotenje objav zaradi prekategorizacije na podlagi sklepa ZSA izvede takoj.

 

159. člen

(prerazvrstitev objav po področjih)

RO lahko ARRS predlaga prerazporeditev objave v drugo raziskovalno vedo. Predlog obravnavata OSIC, v katerega je objava uvrščena, in OSIC, v katerega predlagatelj želi razvrstiti objavo. Obe telesi pripravita skupen predlog za obravnavo na ZSV. V nadaljevanju se izvede postopek, kot je opisan v prvem odstavku prejšnjega člena.

 

6. 5. Projekti iz Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur

160. člen

(predmet (so)financiranja)

ARRS (so)financira izvajanje mednarodnih projektov iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: projekti NRRI/ESFRI) na podlagi pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost.

 

161. člen

(upravičeni subjekti)

Projekte NRRI/ESFRI izvajajo prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost.

 

162. člen

(upravičenost (so)financiranja)

(1) ARRS s strani ministrstva, pristojnega za znanost, pridobi seznam projektov NRRI/ESFRI, ki jih izvajajo upravičeni prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma koordinatorji v posameznem letu (v nadaljnjem besedilu: upravičenci). ARRS obvesti upravičene subjekte o obsegu sredstev za izvajanje posameznega projekta NRRI/ESFRI. Upravičeni subjekti ARRS obvestijo o načrtu razdelitve sredstev po ekonomskih namenih.

(2) Sredstva za (so)financiranje projektov NRRI/ESFRI so namenjena za pokrivanje upravičenih neposrednih:

  • stroškov dela za zaposlene raziskovalce ter strokovne in tehnične sodelavce, ki so vključeni v izvajanje projekta NRRI/ESFRI;
  • stroškov materiala in storitev, ki so neposredno potrebni za izvajanje projekta NRRI/ESFRI;
  • amortizacije in investicijskega vzdrževanja opreme za izvajanje projekta NRRI/ESFRI.

(3) Pri pripravi podatkov o razmejitvi sredstev med ekonomskimi nameni sofinanciranja (stroški dela, materiala in storitev, amortizacije in investicijskega vzdrževanja opreme) se za določitev vrednosti stroškov dela upošteva veljavna cena ekvivalenta polne zaposlitve tekočega leta, ki velja za infrastrukturne programe.

(4) V primeru, ko posamezen projekt NRRI/ESFRI izvaja več soizvajalcev, izvajanje projekta NRRI/ESFRI usklajuje koordinator. Konzorcijski partnerji sklenejo konzorcijsko pogodbo, ki vsebuje dogovor o delitvi dela in sredstev. Koordinator na zahtevo ARRS konzorcijsko pogodbo predloži ARRS. 

(5) ARRS sredstva (so)financiranja nakaže prejemniku stabilnega financiranja ali koordinatorju. Koordinator je skladno s konzorcijsko pogodbo dolžan pripadajoči del sredstev za izvajanje projekta NRRI/ESFRI prenakazati v 10 dneh konzorcijskim partnerjem.

 

163. člen

(spremljanje in nadzor)

(1) Upravičeni subjekti morajo vsebino projekta NRRI/ESFRI in stroške evidentirati na ločenem stroškovnem mestu oziroma nosilcu za vsak NRRI / ESFRI projekt posebej.

(2) Spremljanje izvajanja projekta NRRI/ESFRI poteka preko vsebinskih in finančnih poročil ter poročil o letni razporeditvi obremenitev za projekt NRRI/ESFRI, ki jih ARRS posreduje prejemnik stabilnega financiranja oziroma koordinator.

(3) Upravičeni subjekti izkazujejo upravičenost do proračunskih sredstev za (so)financiranje projekte NRRI/ESFRI tako glede dejanske kot namenske porabe sredstev v skladu z uredbo, pri čemer se za opredelitev dovoljenih odstopanj smiselno uporabljajo določila predmetne uredbe o dovoljenih odstopanjih v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

164. člen

(uporaba seznama recenzentov)

 

Do vzpostavitve zbirke podatkov o recenzentih iz drugega odstavka 26. člena tega splošnega akta se namesto nje uporablja seznam recenzentov iz tretjega odstavka 225. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20 in 186/21 - ZZrID).

 

165. člen

(prepoved dopolnitve predloga prednostnega seznama prijav)

Do poteka mandatov članov ZSA oziroma članov upravnega odbora iz 95. člena zakona ne sme biti izvedena nobena dopolnitev predloga prednostnega seznama prijav iz drugega odstavka 28. člena tega splošnega akta s prijavami članov ZSA oziroma članov upravnega odbora.

 

166. člen

(prenehanje uporabe dosedanjega pravilnika)

Z dnem začetka veljavnosti tega splošnega akta se preneha uporabljati Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20 in 186/21 - ZZrID), razen če ta splošni akt ne določa drugače.

 

167. člen

(dokončanje razpisov ter tekočih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

Vsi postopki razpisov in pozivov, ki so ob začetku uporabe tega splošnega akta v teku pri ARRS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS in so v teku ob začetku uporabe tega splošnega akta, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARRS, ki so veljali do uveljavitve tega splošnega akta.

 

168. člen

(začetek veljavnost)

Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 007-10/2022-6
Ljubljana, dne 22. decembra 2022


EVA 2022-3330-0102

dr. Igor Emri
predsednik Upravnega odbora ARRS