Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 12.
in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št.
22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1, 112/2007, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A),
Pravilnika o
Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12),
Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta (Uradni list RS 41/09 in 72/11),
Metodologije
ocenjevanja prijav, št. 6319-2/2013-5, z dne 20. 1. 2014,
Metodologije
ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa "Zagotovimo.si hrano za jutri" za izvedbo javnega
razpisa v letu 2014, št. 6316-3/2014-2 z dne 18. 2. 2014,
Usmeritev Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega
raziskovalnega programa (CRP) "Zagotovimo.si hrano za jutri" v letu 2014, št.
430-36/2014/2, z dne 10. 2. 2014 in soglasja Ministrstva za kmetijstvo in
okolje, št. 631-3/2013/7, z dne 20. 2. 2014, objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014
I. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:
(1) Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARRS) in
(2) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
(v nadaljnjem besedilu: MKO)
II. Predmet razpisa
(1) Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si
hrano za jutri" v letu 2014 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP "Zagotovimo.si
hrano za jutri") je izbor raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in
sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem
področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in
trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in
podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
(2) Javni razpis CRP "Zagotovimo.si hrano za jutri" temelji na strateških
ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah
razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem
programu, Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim
spremembam, ki so skladne s strateškimi usmeritvami Strategiji razvoja Slovenije
(SRS), ki je krovna nacionalna razvojna strategija in tudi predstavlja okvir za
določitev vsebinskih prioritet Ciljnih raziskovalnih programov.
(3) Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKO v okviru treh
težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
(4) Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo naslednjima razvojnima
prioritetama, in sicer:
- Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast in
- Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.
(5) Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane
teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča
CRP, in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim
ciljem SRS in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Tematski sklop 1.1: Zdravstveno varstvo domačih živali
Št. teme: 1.1.1
Naslov teme: Pojavnost in kritična mesta vnosa bakterije E. coli tipa ESBL
in študija programov za zmanjševanje porabe protimikrobnih zdravil v
perutninarstvu
Cilji:
- ugotoviti in določiti kritične točke vnosa za perutnino patogene E. coli,
vključno z E. coli ESLB v rejah perutnine v Sloveniji;
- določiti pojavnost in pogostnost E. coli ESBL med za perutnino patogenimi
E. coli in za perutnino nepatogenimi tipi E. coli v celotni verigi reje
perutnine (matične jate, valilnica, piščanci brojlerji);
- ugotoviti vpliv uporabe protimikrobnih zdravil, vključujoč kokcidiostatike,
na pojavnost E. coli ESBL pri piščancih brojlerjih in puranih;
- ovrednotiti vpliv uporabe cepiv proti E. coli na pojavnost za perutnino
patogenih sevov E. coli, vključno z E. coli ESBL;
- izdelati programe za zmanjšanje okužb z za perutnino patogenimi sevi E.
coli z namenom znižanja uporabe zdravil in nastanka odpornosti;
- izdelati protokole zdravljenja pri okužbah z E. coli, vključno z okužbami z
E. coli ESBL.
Št. teme: 1.1.2
Naslov teme: Dejavniki bakterijskih in virusnih okužb klapavic
Cilji:
- evidentirati vire onesnaženja (človeškega ali živalskega izvora), ki
predstavljajo vir (bakterijske in virusne) kontaminacije proizvodnega območja
školjk;
- oceniti količine vseh organskih onesnaževalcev, sproščenih v različnih
letnih obdobjih glede na sezonska nihanja v območju ulova, vključujoč podatke o
padavinah, čiščenju odpadnih voda na območju ulova, ter opredeliti stopnjo
grožnje vira onesnaževanja;
- opredeliti parametre cirkulacije onesnaževalcev s pomočjo vzorcev tokov, batimetrije in ciklusa plimovanja in oceno tveganja za posamezno proizvodno
območje in območje prostega nabiranja školjk;
- na podlagi pridobljene ocene tveganja predlagati morebitne spremembe
klasifikacije proizvodnega območja školjk ter obsega in načina vzorčenja
(geografsko določiti odvzemna mesta vzorčenja školjk);
- na podlagi analize stanja in predhodnih ugotovitev glede nora virusov in
virusov hepatitisa A v školjkah iz slovenskih školjčišč izdelati oceno tveganja
ter predlog ukrepov za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven;
- izdelati priporočila za pristojni nadzorni organ in proizvajalce školjk.
Št. teme: 1.1.3
Naslov teme: Pojavljanje novih toksičnih substanc v slovenski krmi
Cilji:
- uvesti laboratorijske kemijske metode za določanje glavnih ergot alkaloidov
(ergometrin, ergotamin, ergozin, ergokristin, ergokriptin in ergokornin ter
njihovi -inini) in toksinov, ki jih izločajo glive iz rodu Alternaria;
- oceniti obseg pojavljanja alkaloidov in prisotnost ter razširjenost gliv Claviceps purpurea in Alternaria v Sloveniji;
- ugotoviti povezave in vplive prisotnosti omenjenih alkaloidov na težave v
intenzivnih rejah govejih pitancev;
- pridobiti podatke o prisotnosti alkaloidov rženih rožičkov v žitih in
voluminozni krmi, pridelanih v Sloveniji ter ugotoviti njihovo povezanost s
prisotnostjo sklerocija;
- oblikovati navodila in predloge za zmanjšanje tveganja pojavljanja ergot
alkaloidov in toksinov, ki jih izločajo glive iz rodu Alternaria.
Tematski sklop 1.2: Zdravstveno varstvo rastlin
Št. teme: 1.2.1
Naslov teme: Izboljšanje kakovosti nanosa FFS in zmanjšanje drifta z
uporabo šob in naprav z zmanjšanim zanašanjem
Cilji:
- preveriti kakovost in učinkovitost šob in naprav za nanos FFS z vidika
zmanjšanja zanašanja;
- klasificirati šobe po ustreznosti v smislu izpolnjevanje zahtev glede
zmanjšanja zanosa škropilne brozge;
- ovrednotiti učinkovitost nanosa v smislu učinkovitosti zatiranja škodljivih
organizmov, zmanjšanja dejanskega zanosa od deklarirane vrednosti za posamezno
kmetijsko panogo (vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo) in vplive na
ekonomiko proizvodnje ter okolje.
Št. teme: 1.2.2
Naslov teme: Razvoj tehnologij za preprečevanje novih viroidnih obolenj
hmelja
Cilji:
- ločeno ovrednotiti agresivnost viroida zakrnelosti hmelja (HSVd) in viroida
razpokanosti skorje agrumov (CBCVd)) ter ohranjanja obeh viroidov v hmeljevini
in ostalih ostankih rastlin;
- določiti gostiteljske rastline HSVd in CBCVd med kulturnimi rastlinami in
plevelno vegetacijo ter identifikacija vektorjev;
- določiti učinkovitost različnih razkužil za razkuževanje orodja in opreme;
- razviti tehnologije v pridelavi, ki preprečujejo širjenje HSVd in CBCVd ter
proučiti vlogo namakalnih sistemov pri širjenju obeh viroidov;
- razviti hitre diagnostične tehnike (Real time PCR) za identifikacijo HSVd
in CBCVd;
- izdelati tehnološka priporočila za neposredno uporabo v prakso.
Št. teme: 1.2.3
Naslov teme: Obvladovanje bolezni metličavosti jablan v nasadih sadilnega
materiala
Cilji:
- inventarizacija stanja in ugotavljanje raznolikosti fitoplazme AP in njenih
prenašalcev z namenom pridobitve širšega vpogleda v načine širjenja fitoplazme v
državi in možne vire okužbe s to fitoplazmo;
- vzpostavitev sistema spremljanja naleta prenašalcev, ugotavljanja njihove
okuženosti s fitoplazmo AP in preučevanje bionomije z namenom opredelitve
epidemiologije okužb v nasadih jablan;
- preizkušanje in ovrednotenje različnih načinov zatiranja prenašalcev;
- priprava priporočil za obvladovanje metličavosti jablan.
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Tematski sklop 2.1: Rastlinska pridelava
Št. teme: 2.1.1
Naslov teme: Tehnologije pridelovanja beljakovinskih poljščin s poudarkom
na uvajanju pridelave soje
Cilji:
- raziskati možnosti povečanja deleža v Sloveniji pridelanih poljščin z
visoko vsebnostjo beljakovin za krmo živali in prehrano ljudi;
- analizirati možnosti vključevanja beljakovinskih rastlin v kolobar za
ozelenitev prvega stebra skupne kmetijske politike;
- na podlagi poljskih poskusov na vsaj dveh prevladujočih talnih tipih na
poljedelskih območjih v Sloveniji definirati tehniko pridelovanja soje in
izdelati seznam priporočenih gensko nespremenjenih kultivarjev soje;
- oceniti pridelovalni potencial soje in primerjava možnosti rabe drugih
zrnatih stročnic ter ostankov predelave različnih oljnic (oljne buče, oljna
ogrščica, konoplja, lan,…) kot vira beljakovinske krme z namenom zmanjšanja
odvisnosti od uvoza gensko spremenjene soje;
- pripraviti podlage za izdelavo beljakovinske strategije in predlog setvene
strukture z ustreznim deležem poljščin, ki so lahko vir beljakovinske krme;
- zagotoviti prenosa rezultatov v prakso v obliki izdelave priporočil in
tehnoloških navodil.
Št. teme: 2.1.2
Naslov teme: Vrednotenje lokalno pridelane tržne zelenjave z namenom
vzpostavitve nove nacionalne sheme kakovosti zelenjave
Cilji:
- vrednosti solate, paradižnika in paprike (v nadaljnjem besedilu:
zelenjave), parametrov kakovosti ter varnosti zelenjave pridelane v Sloveniji v
različnih načinih pridelave in različnih tehnologijah pridelave od pridelave do
potrošnika;
- vrednotenje hranilne vrednosti zelenjave, parametrov kakovosti ter varnosti
zelenjave glede na primerljiv način in tehnologijo pridelave evropskih
pridelovalcev oziroma pridelovalcev iz tretjih držav, dostopno na slovenskem
trgu;
- določitev kriterijev za vrednotenje parametrov kakovosti, ki so neposredno
povezani z oddaljenostjo pridelave;
- proučitev in presoja načina vključitve razpoložljivih podatkov nacionalnega monitoringa na ostanke pesticidov;
- izdelava primerjalne analize rezultatov predhodnih vrednotenj;
- na podlagi rezultatov celovite presoje lokalno pridelane zelenjave v prvem
letu izvajanja naloge izdelati predloge ukrepov glede pridelave, predelave ali
kakovostnih parametrov, ki bodo pripomogli k lažjemu oblikovanju specifikacije
za nacionalno shemo kakovosti zelenjave.
Št. teme: 2.1.3
Naslov teme: Tehnologija pridelave hrušk in češenj
Cilji:
- proučiti vpliv različnih načinov namakanja (kapljično in mikrorazpršilci)
in količin vode v pridelavi hrušk in češenj;
- proučiti vpliv različnih količin gnojenja (predvsem N) in načinov (talno, foliarno) na količino in kakovost pridelka hrušk in češenj;
- proučiti vpliv različnih terminov obiranja na količino in kakovost pridelka
pri hruški;
- opredeliti možnosti alternativnega zatiranja plevelov ter vpliv na
vegetativno in generativno aktivnost hrušk ter kakovost pridelka;
- reševanje problemov hruševe bolšice pri hruški in pojava gnilobe pri
češnji;
- proučiti vpliv različnih tehnologij pridelave hruške na optimalne režime
skladiščenja in na kakovost proizvoda, vključno s specifično pripravo za trg;
- izdelava celovitih tehnoloških navodil pri pridelavi in skladiščenju hrušk
in pridelavi češenj za različne sisteme pridelave (trenutno veljavni integrirani
pridelavi, pridelavi z zmanjšanimi ostanki FFS, ekološki pridelavi in pridelavi
brez škropljenja), vključno s pripadajočimi ekonomskimi analizami tehnologij.
Št. teme: 2.1.4
Naslov teme: Primernost sort za pridelavo namiznega grozdja v RS
Cilji:
- preizkusiti in ovrednotiti vzgojene odporne sorte za pridelavo namiznega
grozdja, posebej prilagojenih na razmere v Sloveniji, pri čemer bi s čim manjšo
uporabo fitosanitarnih sredstev dosegli zahtevano kakovost;
- priprava priporočil glede izbire sorte in tehnologije pridelave namiznega
grozdja v Sloveniji.
Št. teme: 2.1.5
Naslov teme: Nadgradnja tehnologij pridelave oljk za obvladovanje in
blaženje posledic vremensko povzročenih stresov
Cilji:
- raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi
spremljanja različnih agronomskih (vegetativna rast, rodnost…) in fizioloških
parametrov rastline (vodni potencial, ksilemski tok, indikatorji stresa)
določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke;
- definirati vpliv namakanja oljk na kakovost in senzorične lastnosti
oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji,
sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenolih in tokoferolih);
- določiti biokemijske markerje, ki so povezani z odzivom na sušni stres;
- na podlagi pridobljenih rezultatov pripraviti tehnološke smernice za
namakanje oljk v Sloveniji, ki bodo hkrati zagotavljale uravnoteženo razmerje
med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov.
Št. teme: 2.1.6
Naslov teme: Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z
usmerjenim izborom trendovskih sort
Cilji:
- dopolniti izbor kandidatnih novih sort hmelja z ustreznimi kemijskimi in
senzoričnimi analizami;
- določiti pivovarsko vrednost izbranih kandidatnih sort;
- izdelati strokovno podprte pentagrame sort, ki se pridelujejo v Sloveniji
in kandidatnih sort z določitvijo dišavnih karakteristik;
- dopolniti in publicirati informacije o sortah hmelja z dodanimi
karakteristikami izdelanih pentagramov;
- z diseminacijo rezultatov pridobiti ocene ekspertov v tujini in doma.
Št. teme: 2.1.7
Naslov teme: Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave
semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja
Cilji:
- vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega
materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki niso zanimive
za intenzivno kmetijsko pridelavo, so pa pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti in trajnostno rabo genskih virov na kmetijah (v pridelavi),
zlasti v sonaravnih oblikah kmetovanja, s poudarkom na sortah poljščin, ki bodo
omogočale zasnovo primernega kolobarja, sortah zelenjadnic za ekološko pridelavo
ter sortah nekaterih vrst rastlin, ki se razmnožujejo vegetativno (česen, koščičarji, vinska trta);
- razvoj in vpeljava optimalne metode zdravstvene selekcije in vzdrževanja
zdravega semenskega materiala na način, da je možnost (ponovnih) okužb čim
manjša;
- optimizacija tehnologije pridelave semenskega materiala izbranih avtohtonih
in tradicionalnih vrst in sort za potrebe prenosa v prakso;
- vpis izbranih avtohtonih in tradicionalnih sort v sortno listo in
izpolnitev ostalih zahtev za pridelavo in trženje semenskega materiala, z
namenom dostopnosti semenskega materiala na trg.
Tematski sklop 2.2: Živinoreja
Št. teme: 2.2.1
Naslov teme: Trajnostni razvoj ekološke in konvencionalne živinoreje na
travinju
Cilji:
- spodbuditi razvoj ekološke in konvencionalne živinoreje na travinju z
novimi tehnološkimi, organizacijskimi in ekonomski rešitvami s ciljem povečanja
prireje mleka in mesa in ohranitve oz. povečanja delovnih mest (konvencionalna
in ekološka reja govejih pitancev, prireja kravjega mleka in reja drobnice);
- izboljšati obstoječe načine konvencionalne in ekološke reje prežvekovalcev
z vidika krmljenja živali z doma pridelano voluminozno krmo ob vključevanju
metuljnic, ohranjanju pestrosti travinja in pretežno zaprtega krogotoka hranil:
določiti kakovost doma pridelane voluminozne krme (regijsko), izdelati
priporočila za pridelavo kakovostne voluminozne krme in njene vključitve v
obroke, vključno s proučitvijo optimalnih tehnoloških možnosti za pridelavo
kakovostne lucerne;
- najti rešitve za izboljšanje kakovosti konvencionalno in ekološko
prirejenega mleka in mesa;
- izdelati najbolj primerne in ekonomsko učinkovite modele tehnologij reje in
rabe travinja z ozirom na intenzivnost, razpoložljivost človeških virov, opreme
in kapitala ob upoštevanju naravnih danosti (za konvencionalne in ekološke
kmetije);
- izdelava tehnoloških navodil za različne tipe rej (konvencionalne in
ekološke);
- krepitev znanja rejcev in strokovnih služb za iskanje in prenos razvojnih
rešitev (s povečanjem ravni znanja pri strokovnih službah ter pri rejcih);
- vpeljava pilotskih kmetij/obratov kot primer dobre prakse (konvencionalne
in ekološke) za širjenje rezultatov raziskave.
Št. teme: 2.2.2
Naslov teme: Tehnologije reje prašičev za namene proizvodov višje
kakovosti
Cilji:
- spremljanje in analiza lastnosti v pitanju, ocena vpliva genotipa,
fenotipa, okolja in postopkov pred/po zakolu na kakovost prašičjega mesa;
- spremljanje in analiza prehrane prašičev s stališča primernosti za posebne
proizvode, proizvode višje kakovosti in ekološke proizvode;
- izdelava priporočil o uporabnosti alternativnih prehranskih virov in
njihovim vključevanjem v krmne obroke s stališča kakovosti surovine in
proizvoda, vključno z vrstami in količinami primernih alternativnih krmil oz.
stranskih proizvodov, ki so dostopni za ekološko rejo;
- ekonomsko ovrednotenje in izdelava ustreznih tehnoloških podlag posameznih
načinov vzreje in pitanja (izbor pasme/križanja, prehrane, pitanje na večje
teže, uporaba alternativnih prehranskih virov) ter uporabe (sveže meso,
proizvodi višje in posebne kakovosti);
- ugotavljanje vpliva v krmo dodanih naravnih antioksidantov (delakon-1,
delakon-2, hmelj, E vitamin) na pridobljeno meso v različnih pogojih in časovnih
obdobjih skladiščenja (na barvo mišičnine, oksidacijo maščobnih tkiv, izdvajanje
vode in mikrobiološko kontaminiranost) s ciljem podaljšane obstojnosti mesa in
zmanjšanega dodajanja soli NaCl in nitritov v posebne proizvode, proizvode višje
kakovosti in ekološke proizvode.
Št. teme: 2.2.3
Naslov teme: Določitev molekularnega parametra kranjske čebele
Cilji:
- na podlagi dosedanjih raziskav in znanja izbrati ustrezne metode za
razlikovanje kranjske čebele od drugih neavtohtonih podvrst in križancev;
- ovrednotiti diverziteto na podlagi frekvenc posameznih spolnih alelov;
- na podlagi morfo-eto-molekularnih korelacij pridobiti nove genetske
markerje za razlikovanje krajevnih različkov znotraj podvrste Apis mellifera
carnica in za njeno jasnejšo opredelitev do sosednjih podvrst;
- uporaba molekularno genetskih tehnik v selekciji čebeljih matic;
- izdelati priporočila za uporabo v selekcijskem programu s ciljem ohranjanja
genetske čistosti in široke pestrosti avtohtonega genetskega materiala.
Tematski sklop 2.3: Gozdarstvo, ribištvo in lovstvo
Št. teme: 2.3.1
Naslov teme: Ocena možnosti racionalne rabe lesa listavcev
Cilji:
- ovrednotiti vpliv rastnih posebnosti na kakovost lesa listavcev in
pripraviti predlog ocenjevanja kakovosti stoječega drevja;
- ovrednotiti potenciale lesa listavcev glede kakovosti in količine v
slovenskih gozdovih ter stopnje razvrednotenja zaradi poškodovanosti v območju žledoloma v letu 2014;
- ocena možnosti racionalne izrabe lesa listavcev na podlagi načrtovanega
poseka do leta 2020 ter glede na izvajanje sanacijskega načrta za odpravo
posledic žledoloma v letu 2014;
- analiza sodobnih tehnoloških in organizacijskih oblik primarne predelave
listavcev;
- oceniti možnosti razvoja in proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo
ter njihovega učinka na gospodarstvo in zaposlitev.
Št. teme: 2.3.2
Naslov teme: Presoja in optimizacija načrtovanja in izvajanja nege mladega
gozda v Sloveniji
Cilji:
- preveritev kriterijev za določitev nujno potrebnih gojitvenih del v mladem
gozdu pri različnih gozdnogojitvenih sistemih, rastiščnih razmerah in funkcijah
gozda ter priprava izhodišč za njihovo dopolnitev;
- določitev optimalnih strategij pri izvajanju ukrepov nege v poškodovanih
gozdovih in priporočil za ukrepanje glede na stopnjo poškodovanosti;
- določitev optimalne intenzivnosti in dinamike ukrepanj;
- presoja ustreznosti obstoječih kriterijev in oblikovanje morebitnih
predlogov sprememb in dopolnitev kriterijev za (so)financiranje ukrepov nege
gozda iz javnih sredstev.
Št. teme: 2.3.3
Naslov teme: Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen
uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa
Cilji:
- ovrednotiti doseženo zgradbo slovenskih gozdov na državni ravni z vidika
zagotavljanja trajnosti vseh funkcij in presoja stanja v primerjavi s cilji
Nacionalnega gozdnega programa;
- določiti izhodiščne vrednosti indikatorjev v Nacionalnem gozdnem programu
in možne ciljne vrednosti za indikatorje, ki se nanašajo na razvojne zakonitosti
gozdov;
- pripraviti presojo ustreznosti indikatorjev za usmerjanje nacionalne
politike gospodarjenja z gozdovi, ki so vključeni v Nacionalni gozdni program in
njihova harmonizacija s pristopi, ki so uveljavljeni v mednarodnem prostoru,
zlasti v okviru procesa Forest Europe;
- oblikovanje scenarijev za gospodarjenje z gozdovi na podlagi analiz stanja
in razvoja gozdov ter njihovo ekonomsko ovrednotenje;
- ocena prihodnjega razvoja gozdov glede na sedanje trende okoljskih
sprememb, ekonomskih razmer in mednarodnih obveznosti države.
Št. teme: 2.3.4
Naslov teme: Učinki žleda na gozdove glede na sestojne in talne
značilnosti
Cilji:
- oceniti posledice žleda na gozdove glede na različne strukture sestojev,
tipe gozdnih tal in način preteklega gospodarjenja;
- preveriti odpornost gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih
razmerah;
- oceniti učinke žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti;
- predlagati optimalne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe po
opravljeni sanaciji.
Tematski sklop 2.4: Presoja učinkov politik
Št. teme: 2.4.1
Naslov teme: Analitično spremljanje in preverjanje uspešnosti poslovanja
kmetijskih gospodarstev
Cilji:
- s pregledom zbranih podatkov FADN vzorca ugotoviti kakovost standardnih
rezultatov FADN, ugotoviti odstopanja v primerjavi s kmetijskimi računi in
podati priporočila za izboljšanje kakovosti;
- zasnova celovitih mikroekonomskih orodij v podporo odločanju na ravni
kmetijskih gospodarstev in države;
- proučiti uporabnost rezultatov za potrebe ekonomskega svetovanja z namenom
učinkovitejšega vodenja kmetijskih gospodarstev in načrtovanja ukrepov kmetijske
politike;
- razvoj tehnološko-ekonomskih modelov kmetijskih gospodarstev za potrebe
ekonomskega svetovanja in testiranje rezultatov FADN.
Št. teme: 2.4.2
Naslov teme: Izvajanje zemljiških operacij na zavarovanih in varovanih
območjih
Cilji:
- analiza zakonskih in podzakonskih aktov s področja varovanj in omejitev, ki
se nanaša na zemljiške operacije in kmetijska zemljišča;
- določitev splošnih smernic za izvajanje zemljiških operacij na varovanih in
zavarovanih območjih;
- ozaveščanje institucij, ki so pristojne za izdajanje soglasij za posege na
varovana in zavarovana območja, o pomenu zemljiških operacij, njihovem posegu v
prostor in posledicah izvajanja zemljiških operacij na teh območjih;
- priprava navodil za umeščanje zemljiških operacij na varovana in zavarovana
območja.
Št. teme: 2.4.3
Naslov teme: Ocena standardiziranega prihodka kmetijskih gospodarstev in
njegova uporaba za presojo ukrepov in učinkov kmetijske politike
Cilji:
- določiti standardizirani prihodek kmetijskih gospodarstev na podlagi
proizvodnih parametrov po podatkih MKO iz registra kmetijskih gospodarstev
oziroma zbirnih vlog ter podatkih, pridobljenih v statističnih popisih;
- priprava algoritma z ustreznimi pripisi vrednosti standardiziranega
prihodka na enoto podatkom MKO (uskladitev šifrantov, prilagoditev metodologije
izračuna standardiziranega prihodka);
- analiza rezultatov z vidika možnosti uporabe standardiziranega prihodka za
potrebe ukrepov kmetijske politike;
- priprava predlogov in priporočil za izboljšave pri zbiranju podatkov.
Št. teme: 2.4.4
Naslov teme: Presoja raziskovalnih skupin na področju kmetijstva,
gozdarstva, ribištva in živilstva v Sloveniji in v primerljivih državah
Cilji:
- s pomočjo bibliometrijskih kazalcev pridobiti podatke o raziskovalnih
dosežkih na področju biotehnike v primerljivih državah Evropske unije;
- primerjalna analiza organizacije raziskovanja in raziskovalnih rezultatov
za vse oblike raziskovanja (temeljno, aplikativno, razvojno, ciljno usmerjeno
raziskovanje, ter doktorsko in postdoktorsko) med primerljivimi državami;
- analizirati vzroke za razlike med raziskovalnimi dosežki in organizacijo
raziskovanja med Slovenijo in primerljivimi državami;
- pokazati primere dobrih praks v Sloveniji in primerljivih državah in
izdelati SWOT za prihodnji razvoj raziskovanja na področju biotehnike v
Sloveniji s posebnim poudarkom na prenosu znanja v prakso;
- priprava priporočil za oblikovanje dodatnih/ustreznejših meril in načinov
ugotavljanja odličnosti;
- priprava priporočil (modela) za vzpostavljanje in delovanje aplikativno
naravnanih skupin, ki bodo vključevale končne uporabnike znanja (interaktivni/
sistemski inovacijski model);
- priprava priporočil za oblikovanje pogojev in ustreznejših meril ter
načinov ugotavljanja kakovosti sestave in delovanja omenjenih skupin ter
kakovosti njihovih projektov ter učinkovitosti njihove izvedbe in prenosa znanja
v prakso; Priprava predloga načrta aktivnosti za prihodnji razvoj raziskovanja
na področju biotehnike v Sloveniji, s posebnim poudarkom na opredelitvi nalog
javnih politik (raziskovalne, kmetijske, gozdarske), ki se izvajajo v okviru
javnih in zasebnih zavodov na tem področju, vključno z modeli za učinkovitejši
prenos znanja na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva.
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Tematski sklop 3.1: Voda, zrak, tla in podnebje
Št. teme: 3.1.1
Naslov teme: Vključitev klimatskih podatkov med kriterije za določitev
območij z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost (OMD)
Cilji:
- določiti klimatske dejavnike, ki so ključnega pomena pri pridelavi
kmetijskih kulturnih rastlin (npr.: temperaturni pragovi po sezonah, slana,
število hladnih dni, ledeni dnevi, topli dnevi, število vročih dni);
- za biofozikalne kriterije, ki so predlagani za določitev območij z
naravnimi omejitvami kot so: dolžina rastne dobe (število dni s povprečno
temperaturo višjo od 5°C), temperaturne časovne vsote za rastno sezono
definirane kot akumulirana dnevna povprečja temperatur, suhost (opredeljena z
razmerjem med letno količino padavin in letno potencialno evapotranspiracijo)
določiti klimatske podatke in opredeliti območja glede na pragove, opredeljene v
predpisih EU;
- na podlagi klimatskih podatkov izdelati digitalne karte po posameznih
biofizikalnih kriterijih za celotno Slovenijo;
- ekonomsko ovrednotiti pridobljene klimatske podatke, prilagojene za
vključitev v model za izračun plačil OMD.
Št. teme: 3.1.2
Naslov teme: Presoja parametrov stanja voda pri določanju ekološko
sprejemljivega pretoka v postopkih izdaje vodnih pravic
Cilji:
- pregled metodologij določanja ekološko sprejemljivega pretoka (v
nadaljevanju Qes) ter vključenosti elementov za oceno ekološkega stanja voda v
metodologijah določanja Qes v evropskih državah;
- ocena vplivov odvzemov vode na ekološko stanje voda v hidroekoregiji Alpe;
- izdelava kriterijev za določanje Qes za obstoječe in nove vodne pravice, ki
vključujejo elemente za oceno ekološkega stanja voda;
- preveritev vrednosti faktorjev f za izračun Qes pri povratnih odvzemih v
vodotokih v hidroekoregiji Alpe;
- izdelava priporočil za dopolnitev in nadgradnjo obstoječega načina
določanja Qes na podlagi rezultatov raziskave.
Št. teme: 3.1.3
Naslov teme: Izhodišča za izboljšanje metodologije poročanja o emisijah
toplogrednih plinov v povezavi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom
Cilji:
- razvoj metodološkega pristopa spremljanja sprememb površine rabe tal za
namen poročanja o emisijah toplogrednih plinov za področje rabe tal in
gozdarstva;
- razvoj in testiranje metodološkega pristopa ter kriterijev za korigiranje
napak matrike sprememb rabe tal, ki nastanejo zaradi vsebinskih neskladij v
časovni seriji uporabljenih zbirk podatkov;
- korekcija obstoječe matrike sprememb za vse rabe v Sloveniji za obdobje
1986 - 2013 v skladu z obvezami poročanja;
- predlog metod zbiranja in obdelave podatkov za potrebe vseh mednarodnih
zavez v povezavi z zniževanjem emisij toplogrednih plinov v katere je vključena
Slovenija.
Št. teme: 3.1.4
Naslov teme: Ocena metod določanja in stanja ekosistemskih storitev gozdov
v Sloveniji
Cilji:
- primerjava metode ovrednotenja funkcij gozdov z metodologijo določanja ekosistemskih storitev in dobrin;
- izbira oz. priprava primerne klasifikacije gozdov, katere temeljne enote
bodo predstavljale osnovo ovrednotenja ekosistemskih storitev;
- primerjava sedanje metodologije določanja funkcij in njihovih kazalnikov z
drugimi uveljavljenimi metodami (Millennium Ecosystem Assessment, Common
International Classification of Ecosystem Services, The Economics of Ecosystems
and Biodiversity);
- določitev metodologije za opredeljevanje ekosistemskih storitev na osnovi
kazalnikov, izdelava nove karte ekosistemskih storitev na pilotnih območjih,
primerjava nove karte z obstoječo in njena presoja v sodelovanju z lastniki in
javnostjo;
- ovrednotenje ekosistemskih storitev v pilotnih območjih in priprava
predloga metodologije vključevanja vrednosti v zelene nacionalne račune.
Št. teme: 3.1.5
Naslov teme: Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura
2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji
Cilji:
- opis ekoloških značilnosti, vrstne sestave, strukture in funkcije
habitatnih tipov gozdov 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih,
91D0* Barjanski gozdovi, 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, 91R0
Jugovzhodni evropski gozdovi rdečega bora (Genisto januensis-Pinetum), 9530*
(Sub)mediteranski gozdovi črnega bora, 9420 Alpski macesnovi gozdovi;
- pregled vseh obravnavanih habitatnih tipov na kartah v merilu 1:5000 in
določitev njihovih površin;
- pregled pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki ogrožajo stanje
ohranjenosti navedenih habitatnih tipov gozdov;
- predlog ukrepov za ohranjanje oziroma vzpostavitev ugodnega stanja;
- predlaganje kazalcev za monitoring stanja ohranjenosti in metode vzorčenja
za poročanje na državni ravni.
Št. teme: 3.1.6
Naslov teme: Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah
navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst
Cilji:
- identificiranje problematičnih tujerodnih invazivnih drevesnih vrst in opis
njihove ekologije;
- določitev območij, kjer tujerodne invazivne vrste predstavljajo problem pri
doseganju ciljev večnamenskega gospodarjenja z gozdovi;
- gozdnogojitvene smernice za ravnanje s tujerodnimi invazivnimi drevesnimi
vrstami v različnih rastiščnih razmerah in razmerah različnih funkcij gozdov.
Št. teme: 3.1.7
Naslov teme: Škode na travinju zaradi paše velike rastlinojede divjadi
Cilji:
- določiti obseg škod na travinju zaradi paše rastlinojede divjadi v
Sloveniji ter določiti kritična območja;
- opredeliti dopusten prag popasenosti travinja, ki ga povzroča rastlinojeda
divjad;
- pripraviti enostavno in enotno metodologijo za ocenjevanje škod zaradi paše
navadnega jelena in srne na travnikih in pašnikih;
- pripraviti predloge primernih načinov odvračanja velike rastlinojede
divjadi s problematičnih površin in jih finančno ovrednotiti.
Tematski sklop 3.2: Biotska raznovrstnost in genski viri
Št. teme: 3.2.1
Naslov teme: Določitev stroškovno učinkovitih javnih podpor za ohranjanja
avtohtonih pasem domačih živali
Cilji:
- ugotoviti obseg in pomembnost javnih dobrin povezanih z ohranjanjem
avtohtonih pasem domačih živali;
- pregled obstoječih mehanizmov in pomoči za ogrožene avtohtone pasme domačih
živali;
- presoja ustreznosti trenutnih podpor, ali le te ustrezno nadomestijo oportunitetne stroške rejca nastale pri ohranjanju ogroženih avtohtonih pasem
domačih živali;
- analizirati in oceniti dejanske in oportunitetne stroške ohranjanja rejca z
uporabo hipotetične avkcije, ki temelji na inovativnih konceptih ugotavljanja
plačil za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu;
- ugotoviti in predlagati najbolj učinkovit način ekonomskih spodbud, ki bodo
zagotovile preživetje pasme nad kritično mejo ogroženosti;
- presoja in ocena tržno zanimivih proizvodov avtohtonih pasem in ocena
potrošnikovih preferenc, kot možnost za nadaljnji razvoj proizvodov avtohtonih
pasem.
Št. teme: 3.2.2
Naslov teme: Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti,
pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti
Cilji:
- pregled dobrih praks na področju naravovarstvenega vrednotenja krajin v
svetu;
- metode za določanje značilnosti krajine in krajinsko pestrost, ki je
pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
- priprava digitalne karte krajinskih značilnosti in krajinske pestrosti na
vzorčni lokaciji;
- priprava strokovnih podlag za izdelavo smernic za ohranjanje krajinskih
značilnosti pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Št. teme: 3.2.3
Naslov teme: Trajnostno gospodarjenje z avtohtono potočno postrvjo v
Sloveniji
Cilji:
- poiskati dodatne vire genetsko čiste populacije v vseh ribiških okoliših;
- vzpostaviti sistem molekularnih markerjev, s katerim bo mogoče ločevati med
teritorialno značilnimi genetskimi profili lokalnih populacij;
- ugotoviti specifično genetsko ozadje (e.g., geni MHC), ki je odgovorno za
prilagojenost potočnih postrvi na ribogojniško okolje in/ali na okolje v
divjini;
- izdelati priporočila in predloge ukrepov za obnovo populacije domorodne
potočne postrvi.
Št. teme: 3.2.4
Naslov teme: Predlogi ustreznih tehnologij za hidorelektrarne na Savi za
ohranitev habitata sulca
Cilji:
- pregled delujočih omilitev (dobrih praks) v svetu – stez, obvodnih strug
ter elektrarn, ki ne uničujejo rečnih strug (za vsako od treh omilitev vsaj dva
primera iz drugih držav);
- zbrati vse obstoječe in dostopne podatke o sulcu na Savi in geografsko
določiti drstišča sulca;
- oceniti kakovost in moč populacij na drstišču;
- določiti »sive lise« dosedanjih popisov oz. manjkajoče podatke;
- pripraviti predlog akcijskega načrta za ohranitev sulca;
- pripraviti predlog tehnoloških rešitev (steza ali obvodna struga) za renaturacijo uničenih habitatov sulca na akumulacijah obstoječih HE na Savi;
- pripraviti predlog tehnoloških rešitev novih elektrarn na Srednji Savi, ki
ne uničijo habitata sulca oz. če to ni mogoče, predlog stez, obvodnih strug ali
drugih rešitev.
Tematski sklop 3.3: Gozdni viri
Št. teme: 3.3.1
Naslov teme: Upravljanje s populacijami sive vrane v urbanem okolju
Cilji:
- ugotoviti številčnost sive vrane v urbanih okoljih (večja mesta);
- preučiti biologijo in vedenjske vzorce »urbane« sive vrane in primerjava z
»neurbano«;
- ugotoviti vpliv sive vrane na populacije ostalih vrst ptic;
- identificirati probleme, ki jih povzroča siva vrana v mestih (napadi na
ljudi, škoda na avtomobilih, nadležno krakanje, škoda zaradi iztrebkov,…);
- pripraviti predloge za reševanje problemov in praktični preizkus
predlaganih metod;
- predlagati primerne načine obveščanja ljudi o sivi vrani in njenih
življenjskih navadah.
Št. teme: 3.3.2
Naslov teme: Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe
obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob prilagajanju na spremembe
evropskih pravnih zahtev
Cilji:
- pripraviti strokovna in organizacijska izhodišča za zagotavljanje gozdnega
genskega materiala za potrebe sanacij velikih ujm;
- pripraviti strokovna izhodišča in kriterije za morebitno spremembo provenienčnih območji v Sloveniji, ki bodo zagotavljala ustrezno količino in
kakovost GRM za raznolike rastiščne pogoje v Sloveniji, ter morebitno
spreminjanje le-teh zaradi vplivov klimatskih sprememb, vključno z naravnimi
ujmami velikega obsega;
- analizirati ustreznost ključnih dejavnikov pri dosedanji pravni ureditvi na
področju zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM);
- predlagati strokovne rešitve v sistemu zagotavljanja GRM za potrebe
slovenskega gozdarstva ob spremenjeni pristojnosti EU glede kakovosti in
sledenja GRM od lastnika izhodiščnega materiala do uporabnika GRM;
- pripraviti predlog za pridobivanje GRM in ohranjanje gozdnih semenskih
objektov v gozdovih zasebnega lastništva, glede na zahteve po kakovosti in
ustreznosti GRM ter predvidene spremembe na področju EU zakonodaje.
Št. teme: 3.3.3
Naslov teme: Razvoj novih metod detekcije, diagnostike in prognoz novo
vnesenih škodljivih organizmov za gozd
Cilji:
- razviti in uvesti v prakso (v izvajanje nalog javne gozdarske službe)
vrstno specifične metode za determinacijo škodljivih žuželk in gliv, predvsem
molekularne metode;
- izvesti preizkus novih tipov pasti za lovljenje škodljivcev, novih atraktantov in novih tehnik z uporabo zamegljevanja;
- pripraviti pregled škodljivih organizmov, ki doslej pri nas niso bili
najdeni, se pa pojavljajo v sosednjih območjih;
- definirati potencialno nevarne škodljive organizme za katere je znano, da
jih z mednarodno trgovino prenašajo in oceniti njihovo realno nevarnost,
vključno s prognostičnimi metodami;
- ugotoviti potrebnost ali nepotrebnost eradikacije oziroma uvedbe prepovedi
za vnos za škodljive organizme, ki so določeni kot potencialno nevarni v naših
razmerah.
III. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v
zbirkah podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti pri agenciji
(v nadaljnjem besedilu: evidence agencije) ter izpolnjuje predpisane pogoje.
IV. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis,
so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št.
22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1 in 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A),
Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št.
43/11 in 6/12), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za
vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS 41/09 in 72/11) (v nadaljnjem
besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav, št.
6319-2/2013-5, z dne 20. 1. 2014, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za
izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si
hrano za jutri" za izvedbo javnega razpisa v letu 2014, št. 6316-3/2014-2 z dne
18. 2. 2014 in v
Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega
razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "Zagotovimo.si hrano za jutri"
v letu 2014, št. 430-36/2014/2, z dne 10. 2. 2014.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so
objavljeni na spletni strani agencije.
(1) Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina (v nadaljnjem besedilu:
izvajalci), ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in
tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih
raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna
organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj
mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor
o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta in izvajalci morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov
proste kapacitete (celotna dovoljena kapaciteta je 1700 ur letno ali 1 FTE) in
morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni
organizaciji, izvajalki projekta.
Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijaviteljica
projekta. Pogoj mora biti izpolnjen pred podpisom pogodbe.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega
raziskovalnega projekta.
(2) Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta:
Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za vodjo
raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in v Pravilniku o kriterijih, če:
- Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v
pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, v
zadnjih petih letih.
- Izkazuje citiranost kot je določena v 2. točki prvega odstavka 3. člena
tega pravilnika ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti,
implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni
objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12,
2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na
nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
- Izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav, citiranosti
in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih.
Pri določitvi minimalnega števila točk (A1+A2+A3) iz 3. točke prvega odstavka
3. člena Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta se za izračun za oceno A3 upoštevajo podatki za leta
2009 - 2013. Mejna vrednost vsote A1+A2+A3 za ta razpis je upoštevana za
področje biotehnike iz Metodologije ARRS za ocenjevanje prijav za razpise,
objavljene v letu 2014
http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-14.asp
3.1. Aplikativni projekt:
A1+A2+A3 = 3
3.2. Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata
minilo največ 10 let
A1+A2+A3 = 2,5
3.3. Vodje projektov se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3,
če izpolnjujejo naslednje pogoje:
A1/2=600 ali A'=200 ali A"=50.
Vodje vseh projektov, razen podoktorskih projektov, morajo izpolnjevati
pogoj, da imajo A' več kot 0.
Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno
A3 večjo kot 0.1. Ta pogoj ne velja za podoktorske projekte in za vodje
aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.
- Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za vodjo
raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije
določene v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o kriterijih.
- Če raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen ali samozaposlen v
raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. in 3.
točke prvega odstavka tega člena namesto zadnjih petih let upošteva zadnje
intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni
dejavnosti. Upoštevano obdobje se podaljša za čas dejansko izrabljenega
starševskega dopusta in dokumentirane bolniške odsotnosti, daljše od treh
mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva koriščenje dopusta za
nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela.
(3) ARRS na podlagi podatkov iz SICRIS na dan zaključka razpisa ter ob
upoštevanju podatkov iz obrazca ARRS-RPROG-VPETOST-D-2014 za vodje projektov, ki
niso člani programskih skupin in ki je sestavni del razpisne dokumentacije,
preveri izpolnjevanje pogoja glede ocene A1+A2+A3. Vse prijave, v zvezi s
katerimi predlagani vodje dosegajo navedeno vsoto, ARRS posreduje v ocenjevanje
MKO.
(4) ARRS bo za izračun minimalnega števila točk uporabila podatke, ki bodo
vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidenci RO na dan zaključka javnega razpisa
(A1 in A2). Za A3 bo ARRS za člane programskih skupin upoštevala samo podatke,
ki so bili vpisani v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-A-2014 in
ARRS-RPROG-VPETOST-C-2014. Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani nobene
programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec
ARRS-RPROG-VPETOST-D-2014 in ga do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure
oddajo po elektronski pošti na naslov
vpetostprogram-2014-D@arrs.si.
Natisnjen in podpisan obrazec oddajo tudi po pošti (tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge). Raziskovalne organizacije s
podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov, navedenih obrazcih iz te
točke javnega razpisa.
Trenutno vrednost ocen A1, A2 in A3 si lahko prijavitelji ogledajo na
spletnih straneh SICRIS pod rubriko
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS.
Kadar je raziskovalna organizacija v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev
izven ARRS (grantholder), se sme v A3 šteti le lastno porabo sredstev
(delež, ki ga prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne šteje). Upoštevana
sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz
gospodarske družbe na RO - to pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz
gospodarstva le razliko med prihodki in odhodki, ki jih je ustvarila v
poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za
gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se
upoštevajo za A3.
(5) V primeru, da projekt prijavlja podoktorand, mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
Vodja podoktorskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju: podoktorand)
izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji
prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če od
zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta ter izkazuje vsaj eno
znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v pravilniku, ki
ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti ter izkazuje
minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav v zadnjih petih letih,
citiranosti v zadnjih desetih letih in dokumentiranega sodelovanja z drugimi
financerji v zadnjih petih letih. Podoktorand mora imeti opravljen zagovor
doktorata do 2011.
Če je podoktorand izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka
upošteva eno leto, se čas od zagovora podaljša nad tri leta za čas dejansko
izrabljenega dopusta. Enako velja za dokumentirano bolniško odsotnost, daljšo od
treh mesecev. Podoktorand izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta,
določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in
razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije, določene v drugem odstavku 2.
člena Pravilnika o kriterijih.
Podoktorand mora biti zaposlen v organizaciji prijaviteljici ali pa se mora
zaposliti v organizaciji prijaviteljici do podpisa pogodbe o izvajanju projekta
najmanj za čas trajanja podoktorskega projekta.
(6) Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko kot vodja
projekta sodeluje na tem razpisu samo v eni prijavi.
(7) Prijava na javni razpis mora vsebovati v celoti izpolnjen in podpisan
prijavni obrazec: ARRS-RPROJ-CRP-Prijava-2014–Predlog raziskovalnega projekta v
okviru Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si hrano za jutri" v letu
2014. Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa
gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju
raziskovalne dejavnosti, št. 007-6/2009-8 z dne 17.6.2009, predložiti tudi
izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2014.
V. Kriteriji in merila za izbor projektov
(1) Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in
potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost
predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
(2) Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav
ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo ocenjevanja in
izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa
"Zagotovimo.si hrano za jutri" za izvedbo javnega razpisa v letu 2014, ki je
skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.
VI. Čas trajanja projektov
(1) Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 7. 2014.
(2) Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti
trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
VII. Odločitev o izboru in financiranju projektov in odločitev o pritožbi
zoper sklep
Ugotovitveni Sklep o izboru projektov na razpis CRP sprejme direktor ARRS po
predhodnem sprejemu delnega Sklepa o izboru projektov s strani MKO in ARRS. O
ugovoru zoper Obvestila o rezultatih izbora prijav, katerega predmet ne morejo
biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav niti ocena prijave,
odloči Upravni odbor ARRS.
VIII. Okvirna višina sredstev
(1) Okvirna skupna višina sredstev za izvedbo predmetnega razpisa je
4.725.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v
proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARRS.
(2) Okvirna višina sredstev po financerjih za celotno obdobje trajanja
projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS: 1.890.000,00 EUR
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 2.835.000,00.EUR.
IX. Prijava na javni razpis
(1) Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2014
izpolnjuje na spletnem portalu
ARRS eObrazci.
Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidenco agencije, skrbniki
spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in
dodatni uporabniki.
(2) Prijava na spletni portal
eObrazci je
možna na dva načina:
1. z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA),
2. z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo
pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik
eObrazcev v RO ali ARRS).
(3) Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1., 11. in 12.
pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh
jezikih).
X. Način, oblika in rok za predložitev prijav
1. Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
(1) Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu
ARRS-CRP-JR-Prijava/2014 na spletni portal ARRS eObrazci. Oddana prijava je
popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oz.
pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta). Za pravočasno se šteje
prijava, ki je izpolnjena in digitalno podpisana ter oddana na spletni portal
ARRS eObrazci
do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure.
(2) Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan
razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
2. Oddaja prijavne vloge brez digitalnega podpisa
(1) V primeru, ko prijavitelj in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata
digitalnega potrdila, se prijavna vloga odda v elektronski obliki kot
nepodpisana (na spletni portal agencije eObrazci) in v pisni obliki, ki mora
biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oz. pooblaščene osebe RO in
vodje raziskovalnega projekta in žigom RO.
(2) Obe obliki prijave, elektronska in pisna, morata biti vsebinsko popolnoma
enaki.
(3) Pisne prijave je treba dostaviti v zaprtih ovojnicah, z oznako "NE
ODPIRAJ – PRIJAVA - RAZPIS ZA CRP za leto 2014" in obvezno oznako prijave
(ARRS-CRP-JR/2014/...), ter nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS,
Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana.
(4) Za pravočasno se šteje prijava, ki je v roku oddana v pisni in
elektronski obliki. Prijava je oddana pravočasno, če je v elektronski obliki
oddana na spletni portal
ARRS eObrazci
do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure in v pisni obliki prispe v
glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije do
torka, 8. 4. 2014 do 12. ure. Kot pravočasne se štejejo
tudi tiste prijave, oddane priporočeno po pošti iz Slovenije do torka, 8. 4. 2014
(poštni žig).
3. Popolnost prijave
(1) Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v
predpisani obliki (točka (X.1.) - elektronska; točka (X.2.) - elektronska in
pisna) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s Pravilnikom o Ciljnih
raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 6/12).
(2) Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav
ne bo obravnavala in bodo neodprte vrnjene prijaviteljem.
XI. Datum odpiranja prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 10. 4. 2014 ob 9. uri na sedežu Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
XII. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo obveščeni o izbiri predvidoma v roku 60 dni od zaključka
razpisa.
XIII. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo
razpisno dokumentacijo
(1) Javni razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave javnega razpisa
v Uradnem listu Republike Slovenije dostopna na spletni strani agencije
http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/.
(2) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo interesenti na spletnih
straneh agencije oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučič, po
telefonu: 01/400-59-13.
Številka: 6316-3/2014-3
Datum: 24. 2. 2014
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
dr. Franci Demšar
direktor
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 15/2014, z dne 28. 2. 2014
Razpisna dokumentacija
- Sestava projektne skupine iz sodelujoče organizacije - Vzorec B:
- Razpisane teme - dodatne informacije in obrazložitve:
- Vzorec ocenjevalnega lista:
- Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči:
- Vpetost raziskovalcev:
- Vzorec pogodbe ARRS:
- Vzorec pogodbe MKO:
|