Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Prejšnja objava je bila v uporabi do
10.12.2014.
Na podlagi 28. člena
Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10), je
Znanstveni
svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sprejel
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise - v veljavi do 11.02.2015
KAZALO
A. SPLOŠNO
- Kvantitativne ocene
- Vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih
projektov in programov
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
- Vstopni pogoji
- Postopek ocenjevanja za I. fazo
- Ocena recenzentov za I. fazo
- Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora
prijav
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
- Elementi ocenjevanja
D. ZNANSTVENI SESTANKI
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi
za izračun dotacije
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Trajanje
- Upravičeni stroški
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
- Element ocenjevanja
- Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega
seznama prijav
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
- Element ocenjevanja
- Projekti v okvirnih programih
- Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
- Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
- Splošno
- Ocenjevanje
- Elementi ocenjevanja
I. INFRASTRUKTURNI
PROGRAMI
- Splošno
- Obrazci
- Postopek obravnave
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI
- Elementi ocenjevanja
K. VELJAVNOST METODOLOGIJE
A. SPLOŠNO
Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju:
metodologija) temelji na določbah
Zakona
o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno
besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah
Pravilnika o postopkih (so)financiranja,
ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS,
št. 4/11) (v nadaljevanju: pravilnik o postopkih). Naloga metodologije je podrobno opredeliti kriterije in kazalce ocenjevanja ter
podrobneje določiti merila in postopek ocenjevanja
- prijav glede raziskovalnih projektov, izbora mentorjev
mladim raziskovalcem, raziskovalne opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja
uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, (so)financiranja nabave tuje znanstvene literature
in baz podatkov ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljnjem
besedilu: raziskovalna dejavnost);
- poročil raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel
v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko
in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
I. Kvantitativne ocene Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo štirje elementi ocenjevanja,
od katerih trije merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena
raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti in normirano število čistih citatov
(ocene A1, A2 in A1/2), četrti
element (ocena A3) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju
sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS. Mejne vrednosti so določene na naslednji način:
Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:
- Sicris (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
- Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2
/1500 ocena 1
Skupna mejna vrednost za A1 je tako 7 točk.
Ocena A2 je sestavljena iz dveh delov:
- Normirano število čistih citatov iz sistema Sicris (Web of Science – Wos,
Scopus): mejna vrednost 600 točk ocena 10
- faktor vpliva člankov 1/5(NC/NČ), pri čemer je NČ
število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih petih letih in NC
število citatov, ki so jih prej omenjeni članki prejeli v zadnjih petih letih
v bazi Scopus. Mejna vrednost količnika NC/NČ je enaka
5.
Skupna vrednost A2 je 10 točk
Ocena A3
A3seizračuna tako, da se sešteje vsa realizirana
pridobljena sredstva izven ARRS, razen sredstev iz gospodarstva. Maksimalna ocena
je lahko največ 5. Nato se vsoti prištejejo še sredstva pridobljena iz gospodarstva
in skupna ocena lahko doseže do 10 točk.
Podatke za izračun ocene A3 bo ARRS pridobila neposredno od
raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih
skupin v decembru preteklega leta. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec
ARRS-RPROG-VPETOST-20xx in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov.
Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob
razpisu. Oznaka "20xx" pri navajanju obrazcev v metodologiji pomeni leto, v katerem
je bil obrazec objavljen.
Kadar je raziskovalna organizacija v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev
izven ARRS (grantholder), se sme v A3 šteti le lastno porabo sredstev
(delež, ki ga prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne šteje). Upoštevana
sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske
družbe na RO - to pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva
le razliko med prihodki in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju
s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi
manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.
Struktura za A3 je naslednja:
- Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP.
- Za sredstva iz gospodarstva se smejo upoštevati le sredstva, ki izkazujejo
kvalitetno znanstveno-raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačim
ali tujim gospodarstvom.
- Sredstva morajo biti plod dokazljivega znanstveno raziskovalnega ali kvalitetnega
razvojnega dela, ki ima cilj razvoj in uvajanje novih tehnologij ali drugih
novih konceptov v domače ali tuje gospodarstvo. Načeloma morajo biti projekti
oziroma sredstva neposredno povezljiva s patenti ali patentnimi prijavami, s
kvalitetnimi znanstvenimi objavami ali inovativnimi produkti/procesi/storitvami:
- sredstva, pridobljena za raziskovalne in razvoje projekte, pridobljene
neposredno iz gospodarstva,
- licenčnine in druga sredstva, pridobljena na osnovi prodaje tehnologije
ali patenta,
- sredstva, pridobljena na osnovi prodaje vzorcev, tehnološkega demonstratorstva
ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema, ki je plod neposrednega izvajanja
znanstvenoraziskovalnega ali razvojnega dela.
Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva GOSP ne upoštevajo (za vsa
leta).
Raziskovalna organizacija mora na poziv ARRS z ustrezno dokumentacijo utemeljiti
upravičenost do razvrstitve sredstev, pridobljenih iz gospodarstva v kategorijo
GOSP.
- Faktor 1: evropski projekti - EU, drugi mednarodni projekti - MED;
- Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade
RS - MIN in
drugo – DRUGO (DRUGO/GOSP in DRUGO/OSTALO). V kategorijo DRUGO/GOSP sodijo tudi
manj zahtevna sodelovanja z gospodarstvom oz. storitve, za katere ni mogoče
nedvoumno prikazati, da so plod pomembnega znanstveno raziskovalnega in/ali
inovativnega udejstvovanja skupine/posameznika:
- manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer:
meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize lastnosti
vzorcev, standardne obdelave vzorcev, ipd.
- vse študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali
razvojnim delom, sodno-izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev,
ipd.
- izdelava naprav in programskih paketov, ki ne predstavljajo izvirnih rešitev
in ne vsebujejo znanstveno raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju
nove tehnologije.
- projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljiv
v patentih ali znanstvenih objavah.
Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva DRUGO/GOSP ne upoštevajo.
Struktura znotraj GOSP in DRUGO se evidentira za leto 2011 in nadaljnja leta.
Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polnega delovnega
časa zaposleni za raziskovalno delo (upošteva se povprečni % v zadnjem letu petletnega
obdobja pred objavo razpisa), se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor:
skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.
A3 mejna = 15 FTE cenovne kategorije
C programa v preteklem letu – ocena 10
Ocena, povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov
v pravilnikih o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne
dejavnosti in pri vseh drugih razpisih, za katere ni določena v naslednjih poglavjih
te metodologije, je za vse vede: A1+A2=1.
II. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje,
vodje raziskovalnih projektov in programov
Poleg pogojev, določenih v Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev za vodjo raziskovalnega projekta morajo kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih
programov in projektov izpolnjevati naslednje pogoje:
|
A=A1+A2+A3 |
Naravoslovje, tehnika |
|
mentor, temeljni projekt in program
|
5 |
aplikativni projekt
|
4,5 |
mladi mentor, temeljni projekt 10 let
po dr. |
4,5 |
aplikativni projekt 10 let po dr.
|
4 |
Medicina, biotehnika, družboslovje, biologija, geologija |
|
mentor, temeljni projekt in program
|
3,5 |
aplikativni projekt
|
3 |
mladi mentor, temeljni projekt 10 let
po dr. |
3 |
aplikativni projekt 10 let po dr.
|
2,5 |
Humanistika |
|
mentor, temeljni projekt in program
|
2,5 |
aplikativni projekt
|
2 |
mladi mentor, temeljni projekt 10 let
po dr. |
2 |
aplikativni projekt 10 let po dr.
|
1,5 |
ali za vse kategorije
A1/2 ≥ 600
ali za vse kategorije
A' ≥ 200
ali za vse kategorije
A" ≥ 50.
Mentorji, vodje programov in vodje vseh projektov morajo izpolnjevati pogoj,
da imajo A' več kot 0.
Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.
Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno
A3 večjo kot 0.1.
Pogoj iz prejšnjega odstavka ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih
projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.
Za mentorje, ki ne izpolnjujejo pogoja A1/2, A' ali A", velja, da
morajo poleg pogoja, določenega s točkami A1+A2+A3,
izpolnjevati tudi pogoj v enaki višini točk z oceno A1+A2.
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Vstopni pogoji
Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji
so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.
Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so
eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni
raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 135. člena ter na novo odobreni projekt,
se ne štejejo).
Kvantitativne ocene A1, A2, A3
se določi na podlagi elementov, ki so določeni v pravilniku o postopkih.
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega
zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki
15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I
(v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).
V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai večjo od mejne vrednosti,
prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15
prijavne vloge - I. faza.
Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je
prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.
Ena tretjina članov projektnih skupin, ki vključuje tudi vodjo projekta (tehnični
sodelavci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj
se preveri pri vseh projektnih skupinah ob pregledu letnih poročil.
V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom
90. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti financiranje takega projekta zmanjša ali se ga ukine.
Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež
sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj
interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo
vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni
projekt.
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o
kapaciteti
področij: po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov,
ki se v naslednjem letu zaključijo.
II. Postopek ocenjevanja za I. fazo
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I.
Vsako prijavo ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list:
- obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).
V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih,
kazalcih).
Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami.
Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem
jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske
sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.
Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno
področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje,
v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta
in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV prijavitelj projekta, predlog prerazporeditve
opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.
Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani
z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.
III. Ocena recenzentov za I. fazo
Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocen
na podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli
B. Če v tabeli ni določeno drugače se:
- v I. fazi ocenjuje vodja projekta
- v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
- pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec
Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih
ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ
25:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.
V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta
na področju kulture.
V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B
= B1 + B2 + B3 + B4 + B5
nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti
vodje projektne skupine (Ocene: A', A", A1, razmerji
A"/A1 in A'/A1, A2 , A3).
Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju
1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih
čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je
izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.
Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
Elementi ocenjevanja |
Kriterij |
Temeljni in aplikativni projekti Kazalci in merila |
Točke |
Podoktorski projekti
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine
|
B1 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih) |
0 – 5 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
|
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15, dodatno tudi točka 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 8 |
|
|
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
|
|
|
A" vodje je več kot 100 |
|
A" je več kot 50 |
|
|
|
|
ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
A' je več kot 100 |
|
|
|
|
je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije |
|
je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike |
|
|
|
|
je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah
v tujini |
|
ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela |
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov
ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih) |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je
bil vabljeni urednik pri tujih revijah |
|
|
|
|
|
|
v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni
|
3 - 4 |
v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni |
3 - 4 |
|
|
|
A" vodje je več kot 50 |
|
A' je več kot 50 |
|
|
|
|
A' vodje je več kot 100 |
|
več objav v reviji z IF |
|
|
|
|
ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah |
|
nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav |
|
|
|
|
je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc |
|
prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike
|
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja
ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti). |
|
|
|
|
|
|
ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
|
|
|
A' vodje je več kot 50 |
|
objava v reviji z IF |
|
|
|
|
več objav v revijah z IF |
|
povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
več objav v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
|
|
|
ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano uspešno vodenje projektov |
|
|
|
|
|
|
ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
|
|
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v reviji z IF
|
|
|
|
|
objava v revijah z IF |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje |
|
|
|
|
ima citate |
|
|
|
|
|
|
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
|
|
|
vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah indeksiranih
v bibl. bazah (družboslovje |
|
enako kot za temeljne projekte |
|
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov
raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
B2 |
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah in doktoratih
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-soustanoviteljstvo spin-off podjetja |
0 - 5 |
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-soustanoviteljstvo spin-off podjetja,
2.13. Gostovanje raziskovalcev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 17.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 9.1 |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti
so minimalne |
5 |
izjemno relevantni dosežki |
5 |
|
|
visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij. Pri
nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli |
4 |
visoko relevantni dosežki |
4 |
|
|
relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti
pomembne vrzeli |
3 |
relevantni dosežki |
3 |
|
|
manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje |
2 |
manj relevantni dosežki |
2 |
|
|
nerelevantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje |
1 |
nerelevantni dosežki |
1 |
|
|
Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
B3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 17.1 |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza projektnega ocenjevanja
|
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa,
uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla
do novih odkritij |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti
ali novih praks na področju uporabe |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem
merilu |
|
|
|
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno
novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele
trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo privedle do
koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj
področja |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko
privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega
vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt1
|
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji
vpliv na svojem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so pomembne na domačem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje
novih praks |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji,
zahtevanimi pri točkah zgoraj.
|
|
|
|
|
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov prijave |
B4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno
podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo,
za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje
nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno
podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo,
za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje
nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 17.2, 17.3 |
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja
|
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo
pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju
v mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten
vpliv v mednarodnem merilu,. |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem
merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt 1
|
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje
v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem
ali mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 |
manj kvaliteten projekt |
0 |
|
|
iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih
raziskav. |
|
|
|
|
Izvedljivost predloga |
B5 |
5.1. Usposobljenost vodje (vključuje mentorstvo in vodenje raziskovalnih
oziroma visokošolskih organizacij, raziskovalnih programov in projektov
ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, ravni
EU ali mednarodni ravni)
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost),
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx-I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 2, 3, 4, 5, 9.2, 13, 14, 15, 16
|
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost
vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost
vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
|
|
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
|
IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze
izbora prijav
Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS
pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx
-II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza).
Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah
sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja,
ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent
oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva
povprečna ocena treh recenzentov.
Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da
je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.
Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.
Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je
B1+ B2 + B3 + B4 +B5 = 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 35%
projektov s področja tehnike, vsaj 25% s področja biotehnike, vsaj 15% s področja
medicine in družboslovja, vsaj 10% s področja naravoslovja in vsaj 5% s področja
humanistike, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 33,3%
takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ 10 aktivnih let po zagovoru
doktorata).
Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki
projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.
Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav
na tem razpisu.
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
Pri predlogu prerazporeditve prijav ne more sodelovati član ZSV, ki se je prijavil
na razpis za mentorja, predlog prerazporeditve opravi drug član ZSV.
Zaradi svojih posebnosti se podpodročje vodenje sistemov obravnava kot raziskovalno
področje. Obravnavi tega področja mora strokovno telo posvetiti posebno pozornost.
V postopku razvrstitve mentorjev ARRS uporabi ocene prijavljenih kandidatov
(A1+A2+A3).
Pri delitvi mentorskih mest na posamezna raziskovalna področja znotraj vede se
upoštevajo naslednja odstopanja od izhodiščne vrednosti: - za velika področja: zmanjšanje
za najmanj 25% oziroma največ za 40% - za mala področja: zmanjšanje za 1 oziroma
povečanje za 1 mentorsko mesto
Velika področja so področja, pri katerih je izhodiščna vrednost (zaokroženo povprečno
število mentorskih mest v zadnjih treh letih) več kot 20% vseh odobrenih mentorskih
mest na posamezni vedi.
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
I. Elementi ocenjevanja
Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj
opredeljenih elementov ocenjevanja.
Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij, kazalec |
Možno število točk |
|
8+4 |
17 |
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
8 |
11 |
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega
programa |
8.7 |
6 |
6 let |
|
6 |
5 let |
|
6 |
4 leta |
|
3 |
3 leta |
|
0 |
novi raziskovalni programi |
|
3 |
infrastrukturni programi |
|
3 |
Višina nabavne vrednosti opreme |
8.8 |
5 |
Naravoslovje: |
|
|
140.000 in več |
|
5 |
120.000 – 139.999 |
|
4 |
80.000 - 119.999 |
|
3 |
50.000 - 79.999 |
|
1 |
Tehnika, medicina in biotehnika: |
|
|
75.000 in več |
|
5 |
70.000 – 74.999 |
|
4 |
60.000 – 69.999 |
|
3 |
50.000 – 59.999 |
|
1 |
Družboslovje, humanistika: |
|
|
40.000 in več |
|
5 |
35.000 - 39.999 |
|
4 |
25.000 - 34.999 |
|
3 |
15.000 - 24.999 |
|
1 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
6 |
Delež sredstev iz drugih virov |
4.7 |
6 |
delež lastnih sredstev 20% - 29% |
|
1 |
delež lastnih sredstev 30% - 39% |
|
2 |
delež lastnih sredstev 40% - 49% |
|
3 |
delež lastnih sredstev 50% - 59% |
|
4 |
delež lastnih sredstev 60% - 69% |
|
5 |
delež lastnih sredstev 70% ali več |
|
6 |
D. ZNANSTVENI SESTANKI
I. Elementi ocenjevanja
Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce
1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.
Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
ELEMENT OCENJEVANJA |
KRITERIJ, KAZALEC |
TOČKE |
VIR |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine |
1 |
40 |
|
Sicris točke (A1) |
1.1 |
5 |
ARRS |
Normirano število čistih citatov (A2) |
1.2 |
5 |
ARRS |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoke |
|
15 |
|
v povprečju srednje |
|
10 |
|
v povprečju nižje |
|
5 |
|
Izjemni dosežki pri citatih |
1.5 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoki |
|
15 |
|
v povprečju srednji |
|
10 |
|
v povprečju nižji |
|
5 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
60 |
|
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke |
4.3 |
20 |
ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1 |
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen |
|
12-20 |
|
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen |
|
6 – 11 |
|
Manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen |
|
0 – 5 |
|
Delež sredstev iz drugih virov |
4.7 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx tč. 19 |
tuji viri |
|
10 |
|
domači viri |
|
5 |
|
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku |
4.9 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6 |
predvidena udeležba 50 in več % referentov |
|
10 |
|
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov |
|
5 |
|
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov |
|
3 |
|
predvidena udeležba pod 10% referentov |
|
0 |
|
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega
značaja) |
4.10 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7 |
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji
ugledne mednarodne organizacije |
|
5 |
|
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji |
|
3 |
|
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti |
4.11 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15 |
velika |
|
7-10 |
|
srednja |
|
4-6 |
|
manjša |
|
0-3 |
|
Združevanje več znanstvenih disciplin |
4.12 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.13 |
Izvedljivost predloga |
5 |
15 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev |
5.7 |
15 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.19 |
zagotovljena je zelo racionalna poraba |
|
11 – 15 |
|
zagotovljena je realna poraba |
|
6 – 10 |
|
racionalna poraba ni zagotovljena |
|
0 – 5 |
|
II. Postopek ocenjevanja
Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo,
kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.
Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.
III. Razvrstitev prijav po kategorijah in
normativi za izračun dotacije
Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek
se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.
NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih
sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov
(D2), število dni (D3), število tujih vabljenih
predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila
referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
VRSTA STROŠKOV |
EUR |
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5) |
|
do 30 referentov |
625 |
do 100 referentov |
1041 |
nad 100 referentov |
1458 |
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov
v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) |
5 |
Dodatek na referenta (D7) |
14 |
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) |
3 |
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) |
104 |
Dotacija se izračuna na naslednji način:
DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5
- kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
- kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
- kategoriji se procentualni delež računsko določi
- kategoriji ni sofinanciranja
Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi
za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.
Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.
V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj
pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja
še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega
sestanka.
Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih
del leto pred potekom sestanka.
ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja
največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni
predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.
Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj
10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.
Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena
sredstva.
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
I. Elementi ocenjevanja
Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev
iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.
Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.
Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij, kazalec |
Točke |
Vir |
|
1+4 |
40 |
ARRS-TURAZ-01-20xx |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
1 |
30 |
|
Statusna odličnost |
1.6 |
10 |
|
Nobelova in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje) |
|
10 |
tč. 9 |
druge prestižne nagrade |
|
do 10 |
|
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR |
|
8-10 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000
EUR |
|
5-7 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000
EUR |
|
3-4 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1-2 |
tč. 9 |
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti |
|
3 |
tč. 10 |
redni profesor ali profesor Emeritus |
|
2 |
tč. 11 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini
revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije
pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
4 |
tč. 12 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za
humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična
bibliografska baza |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja
tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni
mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij,
ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska
baza podatkov |
|
1 |
tč. 12 |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
10 |
|
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem
ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad |
|
do 4 |
|
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem
drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca
nad 500.000 EUR |
|
4 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR |
|
3 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR |
|
2 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1 |
tč. 16 |
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15
ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju
po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah |
|
2 |
tč. 17 |
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 18 |
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih
indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze
podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko |
|
2 |
tč. 19 |
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne
prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E) |
|
4 |
|
Izjemni dosežki pri citiranosti |
1.5 |
10 |
|
naveden med citacijskimi klasiki po ISI |
|
4 |
tč. 15 |
število citatov v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 14 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 14 |
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 13 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 13 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
10 |
tč. 22 |
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca |
4.16 |
1 - 5 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
1-3 |
|
sodelovanje vključuje doktorske študente ali
podoktorande |
|
0-2 |
tudi tč. 5 |
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca |
4.15 |
0 – 3 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
0-2 |
|
pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk. |
|
0-1 |
|
Pomen za Slovenijo |
4.17 |
0 - 2 |
|
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja |
|
0-1 |
|
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj |
|
0-1 |
|
*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za
razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali
1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk
pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo
možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.
II. Postopek ocenjevanja
Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo
na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo
posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne
ocene po posameznih elementih (kazalcih).
Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda
ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
III. Trajanje
Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh
mesecev.
IV. Upravičeni stroški
Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev
v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko
Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.
Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih
ur cenovne kategorije A.
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
I. Elementi ocenjevanja
Dostopnost se meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa in uporabe za
vse uporabnike v Republiki Sloveniji. Pogostnost uporabe se meri s številom izposoj
in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v
preteklem letu. Kontinuiteto naročil se meri glede na dolgotrajnost naročanja in
razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja
boljše storitve uporabnikom. Strokovno usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski
strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki se izkazuje z zahtevnejšimi stopnjami
priprave gradiv za uporabnike in k temu primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja.
Kvaliteta in pomen se merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva
za posamezno področje (za SCIE in SSCI, ERIH, ACHI). Če je revija zajeta v več področij,
se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun
se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje.
Pri oceni za skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev se upoštevata cena in izpeljana
koordinacija nabave.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.
Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Relevantnost podporne dejavnosti |
7 |
21 |
|
Dostopnost |
7.1 |
1 - 8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 6 |
Število raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji: |
|
1-5 |
|
do 100 raziskovalcev |
|
1 |
|
do 200 raziskovalcev |
|
2 |
|
do 500 raziskovalcev |
|
3 |
|
do 1000 raziskovalcev |
|
4 |
|
nad 1000 raziskovalcev |
|
5 |
|
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo: |
|
1-3 |
|
velike univerzitetne knjižnice |
|
3 |
|
velike fakultetne, majhne univerzitetne |
|
2 |
|
ostale knjižnice, odprte za študente |
|
1 |
|
Pogostnost uporabe |
7.2 |
0-8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 7 |
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij |
|
0-5 |
|
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje) |
|
0-3 |
|
Kontinuiteta naročil |
7.3 |
0-5 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 8 |
od 1 do 5 let |
|
1 |
|
od 6 do 10 let |
|
3 |
|
od 11 in več let |
|
5 |
|
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
8 |
1-15 |
|
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz
podatkov |
8.7 |
1-15 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 11 |
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije |
|
15 |
|
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije |
|
10 |
|
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A |
|
6 |
|
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B |
|
4 |
|
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH C |
|
2 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
1-3 |
|
Delež sredstev iz drugih virov: |
4.7 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 10 |
do 5 % letne nabave |
|
1 |
|
6 do 10 % letne nabave |
|
2 |
|
11% in več letne nabave |
|
3 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
6 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
5.7 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 12 |
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje
(koordinacija) |
|
0-3 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 9 |
Izposoja uporabnikom |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja) |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja):
- Uporaba COBISS3 v pravem okolju
|
|
2 |
|
Zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki
z najmanj magisterijem znanosti) |
|
3 |
|
II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno
ovrednotenega seznama prijav
Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih
področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih
publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin
v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-20xx).
Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.
Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so
del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se
jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav. Revije, ki so dostopne v elektronski
obliki v okviru konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga
prednostnih seznamov ocenjenih prijav
Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje
mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni
razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov
projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog
projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju
besedila: neskladne prijave).
Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja
(v nadaljevanju: prijava) je ocena A1, določena na podlagi elementov
v poglavju B te metodologije.
Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk
v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.
II. Projekti v okvirnih programih
Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero
je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala
v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom
prijave projekta v znesku 2.500 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila
kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih
organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1.000 EUR
slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija
v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva
tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v
recenzentski oceni dosežejo polovico največjega možnega števila točk v posameznem
recenzijskem postopku ali manj.
III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
A) ERC
Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje
iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga
določa spodnja tabela:
Mednarodni Razpis |
Okvirni obseg in trajanje
financiranja na mednarodnem razpisu |
Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje) |
Obseg letnega sofinanciranja
(v % od zaprošenega letnega zneska na mednarodnem razpisu oz. največji
možni znesek) in trajanje sofinanciranja agencije |
ERC Starting Grant |
do 300.000 EUR/leto
(do 5 let) |
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti) |
ERC Consolidator
Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
izbran za 2. krog
|
37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta) |
ERC Advanced Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
pozitivno ocenjen v 1. krogu |
25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta) |
|
|
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta) |
Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu,
predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela
upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta
in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil
mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave
članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.
Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA,
presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega
projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.
Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je
določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje
v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo,
s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi
kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim
vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.
B) ERA-NETI, skupne programske iniciative (JPI)
Če je prijava mednarodnega konzorcija, v katerem sodelujejo slovenski raziskovalci,
na mednarodnem razpisu v okviru shem ERA-NET ali JPI predlagana v sofinanciranje,
lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga
ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR (oz.
do 150.000 EUR, če slovenski raziskovalci nastopajo kot koordinatorji v mednarodnem
konzorciju) letno v trajanju do treh let.
IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
A) FWF
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung,
(FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega
dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let
(skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije
B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja
avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.
B) FWO
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation
– Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje
slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je
300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt
je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije
B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja
flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.
C) NSF
Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta
na razpisu Materials World Network (MWN), ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija
(NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame
sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor
skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno
v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije
B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt.
Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne
Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega
sklopa projekta.
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
I. Splošno
Izvajalci raziskovalnih programov na poziv ARRS posredujejo prijavno vlogo -
Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx in poročilo o rezultatih raziskovalnega programa
za preteklo obdobje - Obrazec ARRS-RPROG-VP/20xx. V primeru prijave novega raziskovalnega
programa se posreduje le prijavna vloga - Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx.
II. Ocenjevanje
Strokovno telo za vsako področje izbere najmanj dva recenzenta iz nabora tujih
recenzentov, ki ga pripravi ARRS. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja
dela ocenjevanih raziskovalnih programov.
Recenzenti podajo ocene na ocenjevalnih listih. Recenzenti vse svoje ocene tudi
utemeljijo oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja iz tabele H.
ARRS članom občasnega strokovnega telesa za vsak program, ki se zaključi v naslednjem
letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem
delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za tiste programe na istem
področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pa pripravi kvantitativne
podatke o dosedanjem delu programske skupine.
V primeru novega programa se pri kriterijih raziskovalna uspešnost raziskovalca
oziroma skupine raziskovalcev ter družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev oceni rezultate
predlaganih članov programske skupine prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega
programa.
III. Elementi ocenjevanja
Za leto 2013 velja: ena polovica članov programskih skupin, ki vključuje tudi
vodjo programa (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo), mora za vse
vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 25 (ali A" več kot 0). Pogoj se preveri
pri vseh programskih skupinah ob pregledu letnih poročil za leto 2012. V primeru
neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom 71. člena pravilnika
o postopkih financiranje takega programa zmanjša ali se ga ukine.
Za leto 2014 in nadaljnja leta velja: dve tretjini članov programskih skupin,
ki vključuje tudi vodjo programa (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo),
mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 25 (ali A" več kot 0),
ali tri četrtine članov programskih skupin, ki vključuje tudi vodjo programa
(tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati
pogoj – A1/2 je več kot 25.
Pogoj se preveri pri vseh programskih skupinah ob podpisu pogodbe o novem obdobju
financiranja in pregledu letnih poročil za preteklo leto financiranja. V primeru
neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom 71. člena pravilnika
financiranje takega programa zmanjša ali se ga ukine.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H.
Tabela H: Ocenjevanje za raziskovalne programe
Elementi ocenjevanja
Kriteriji |
Kriterij
|
Raziskovalni programi
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine |
1 |
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija). |
0 – 5 |
ARRS
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 13 ARRS- RPROG-VP/20xx, tč.
4, 9 |
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem |
4,5 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja |
2,5 - 4 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem |
0 - 2 |
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
2 |
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno
delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/ strokovnjakov iz podjetij. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 14 ARRS- RPROG-VP/20xx,
tč. 2, 3, 5, 6.1, 6.2, 7, 8, 10, 11, 12 |
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
4,5 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
2,5 - 4 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem , enako velja tudi za rezultate iztekajočega
se raziskovalnega programa |
0 - 2 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 18, 19, 20 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2,5 - 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 - 2 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za
posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno
infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni
razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in
kulturne dediščine...);
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 21 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2,5 - 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 - 2 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti
in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta ;
5.4. Primernost sestave tima (inter-disciplinarnost, inter- institucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte. |
0 – 5 |
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 22, 23 |
|
|
Vrhunska prijava |
4,5 - 5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2,5 - 4 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0 - 2 |
|
Rezultat dela strokovnega telesa je predlog prednostnega seznama prijav, vključno
s predlogom obdobja trajanja raziskovalnega programa (3 – 6 let ali ukinitev).
Pri določitvi obdobja financiranja raziskovalnih programov strokovno telo upošteva
enotno lestvico, ki velja za vse vede:
minimum točk |
maksimum točk |
obdobje financiranja |
0,00 |
14,00 |
se ne sprejme v financiranja |
14,01 |
16,50 |
3 leta |
16,51 |
20,75 |
4 leta |
20,76 |
22,99 |
5 let |
23,00 |
25,00 |
6 let |
Pri odločanju o financiranju programskih skupin, skladno s 63. in 67. členom
pravilnika o postopkih, ARRS upošteva sredstva za financiranje raziskovalnih
programov v preteklem obdobju, pri čemer se kazalci in merila vrednotijo za
obdobje zadnjih 5 let, in sicer:
- dve merili za kriterij raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine
raziskovalcev:
- relativna citiranost glede na svetovno povprečje za področje, v katerem
programska skupina večinoma objavlja.
- količnik sredstev za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce
za humanistko se uporabita sledeči merili:
- količnik sredstev za raziskovalne projekte
- količnik sredstev za mlade raziskovalce
Pri sredstvih za raziskovalne projekte se upošteva sredstva, preračunana
iz ur iz PRU obrazcev projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine
znotraj RO izvajalk posameznega raziskovalnega programa, pri sredstvih za mlade
raziskovalce pa se upošteva sredstva za tiste mlade raziskovalce, katerim je
bil mentor član posamezne programske skupine v okviru RO izvajalk programov.
- tri relevančna merila za kriterij družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti:
- količnik EU sredstev in sredstev mednarodnega sodelovanja
- količnik sredstev iz gospodarstva
- količnik sredstev drugih ministrstev
Upoštevajo se sredstva iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v
projekte izven okvira financiranja ARRS-A3 za člane posamezne programske skupine
v okviru RO izvajalk programov.
- Po vseh merilih, navedenih v tem odstavku, razen za merilo iz prve alineje
točke a, ARRS raziskovalne programe razdeli po vedah v tri skupine:
A: vrednost nad povprečjem B: vrednost večja kot ½ povprečja in manjša kot povprečje
C: vrednost manjša kot ½ povprečje
Za merilo iz prve alineje prejšnjega odstavka velja:
A: vrednost nad svetovnim povprečjem B: vrednost večja kot ½ svetovnega povprečja in manjša kot povprečje
C: vrednost manjša kot kot ½ svetovnega povprečja
Količnik sredstev iz posameznega vira (točka b prejšnjega odstavka) oziroma
za posamezni namen (iz točke a prejšnjega odstavka) se izračuna tako, da se
sredstva deli s sredstvi, ki jih je programska skupina dobila za financiranje
raziskovalnega programa v istem obdobju. Obdobje zajema sredstev za izračun
je zadnje petletno obdobje. Če je celotno obdobje financiranja raziskovalnega
programa krajše, se upošteva ustrezno skrajšano obdobje. V primeru, da je raziskovalni
program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.
Za razdelitev raziskovalnih programov v skupine A, B ali C, razen pri merilu
relativne citiranosti, se uporabi količnik posamezne vede. Količnik vede se
določi tako, da se sredstva članov programskih skupin iz obravnavanega vira
na posamezni vedi deli s sredstvi za raziskovalne programe na posamezni vedi.
Pri izračunu se upošteva obdobje zadnjih 5 let.
Znanstveni svet agencije, v skladu s 63. in 67 členom pravilnika o postopkih,
določi financiranje raziskovalnih programov tako, da se vsem raziskovalnim programom,
ki imajo vsaj en A v obeh znanstvenih merilih in vsaj en A med tremi relevančnimi
merili, do izteka pogodbe poveča financiranje, in sicer za:
- do 5% raziskovalnim programom, ki imajo vrednost A samo pri merilu relativne
citiranosti
- do 50%, vendar ne več kot toliko, da je s povečanjem dosežen količnik
vede za drug znanstveni kriterij (količnik med vsoto sredstev za raziskovalne
projekte in sredstev za mlade raziskovalce).
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo pri pozivu na podlagi 63. člena
pravilnika o postopkih in pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje
financiranja se izteka (skladno s 67. členom pravilnika o postopkih). V primeru,
da razpoložjiva sredstva ne zadoščajo za celotno možno povečanje, se programom
sredstva povečajo sorazmerno.
Pri ocenjevanju raziskovalnih programov, katerih obdobje financiranja se
izteka (67. člen), se višina sredstev zniža pri raziskovalnih programih, ki
nimajo nobene ocene A (pri znanstvenem in relevantnem kriteriju). Za take programe
se financiranje zniža,za največ 20%, vendar ne več kot toliko, da je dosežen
količnik vede za drugi znanstveni kriterij (količnik med vsoto sredstev za raziskovalne
projekte in sredstev za mlade raziskovalce).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je znižanje lahko le do minimalne
velikosti programa (2,5 FTE za JRZ oz. 1FTE v drugih JRO in RO s koncesijo).
Za nove raziskovalne programe se obseg sredstev določi tako, da se obseg
sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih 5 letih pridobili
na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom
vede, na katerem se program ocenjuje. Med sredstva, pridobljena na razpisih
za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce se štejejo sredstva, pridobljena
v okviru predlagatelja in izvajalcev raziskovalnega programa.
I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI
I. Splošno
ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega
poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta
kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski
porabi sredstev po pogodbah.
II. Obrazci
JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor
ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:
- vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem
letu,
- letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče
leto ter
- letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega
in finančni načrt tekočega leta.
III. Postopek obravnave
- Letna poročila in programe dela infrastrukturne
dejavnosti obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave
(v nadaljevanju: ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne
dejavnosti v RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov
IP (neposredni materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne
RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
- Na podlagi letnih poročil in programov dela
infrastrukturne dejavnosti strokovna komisija ARRS pripravi pregled:
- finančne realizacije materialnih
ter nematerialnih stroškov in stroškov amortizacije IP ter
- potreb po sredstvih sofinanciranja
upravičenih stroškov infrastrukturne dejavnosti v tekočem letu ter
- oblikuje predlog obsega sofinanciranja
upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju:
RO) za tekoče leto
- ZSA obravnava predlog obsega sofinanciranja
upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto in
s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO
v tekočem letu. Odločitev ZSA temelji na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
- ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu
sofinanciranja upravičenih stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj
v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE),
na temelju opravljenega postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti
v RO ARRS povratno obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v
tekočem letu.
- Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne
dejavnosti RO kot temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje
elemente:
- RO za oceno izvajanja IP po
notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija);
- Komisija na temelju pregleda
letnega poročila o izvajanju infrastrukturne dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega
in finančnega načrta za tekoče leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega
obsega sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
- na temelju predloga strokovne
komisije vodja IP v soglasju z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog
razdelitve sredstev med OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik
RO;
- posredovanemu predlogu RO priloži
poročilo strokovne komisije o opravljenem postopku ocenjevanja izvajanja IP kot
temelja za razdelitev med notranje OE.
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI
I. Elementi ocenjevanja
Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Izvedljivost predloga |
5 |
10 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4 |
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih
enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna
licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa |
|
|
|
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih
elementov, odstopanja so minimalna |
|
5 |
|
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne
tudi pomanjkljivosti |
|
3 - 4 |
|
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti
so velike |
|
0 - 2 |
|
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. |
5.9 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3 |
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti |
|
5 |
|
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti |
|
0-4 |
|
K. VELJAVNOST METODOLOGIJE
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS.
Prof. dr. Vito Turk,
predsednik ZS ARRS
Številka: 6319-2/2013-14
Datum: 10.12.2014
|