Novice, obvestila

Znanstveni svet agencije na razširjeni tematski seji odprl širši dialog o možnih rešitvah za nadaljnjo krepitev kakovosti evalvacijskih postopkov

V četrtek, 21. 6. 2018, je v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekala razširjena tematska seja Znanstvenega sveta agencije (ZSA), na kateri so sodelovali članice in člani SAZU, Upravni odbor agencije, predsednice in predsedniki Znanstveno raziskovalnih svetov ved (ZSV) agencije ter predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Razširjena tematska seja je bila posvečena vprašanju vstopnih pogojev pri javnih razpisih za raziskovalne projekte. Namen posveta je bil izmenjati stališča in oblikovati predloge takšnega pristopa k oblikovanju vstopnih pogojev, ki bo omogočal izvedbo javnega razpisa za raziskovalne projekte v eni fazi in s tem zagotoviti hitrejšo izvedbo postopka. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril prof. dr. Marko Topič, predsednik ZSA, se prav v teh dneh zaključuje postopek Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2018, ki je trajal 12 mesecev. »Namen današnjega posveta je tudi premislek o možnostih za skrajšanje postopka. Za vsako uspešno sintezo je potrebna temeljita analiza. Temu je posvečena današnja tematska razširjena seja«.

Po uvodnih besedah akad. prof. dr. Roberta Zorca, podpredsednika SAZU in predstavitvi uvedenih sprememb v evalvacijske postopke direktorja agencije, prof. dr. Józsefa Györkösa sta sledili predstavitvi primerov dobrih praks. Prof. dr. Roman Jerala, član ZSA in prof. dr. Igor Muševič, član UO sta predstavila evalvacijska postopka Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in mehanizmov Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA). V nadaljevanju sta udeleženke in udeležence nagovorila tudi državni sekretar, dr. Tomaž Boh in prof. dr. Rado Bohinc, ki je kot predsednik Upravnega odbora na eni izmed minulih sej tudi podal pobudo za tovrstno razpravo.

Razširjena tematska seja Znanstvenega sveta ARRS
v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Razpravljavke in razpravljavci so v nadaljevanju izpostavili pomen nadaljevanja splošnega odmika od kvantitativnih (bibliometričnih) metod, nujnost skrajšanja trajanja javnega razpisa za raziskovalne projekte, skrb za zagotavljanje kakovostnega evalvacijskega postopka (potencialno uvedbo vloge urednika (po vzoru MSCA) za koordinacijo kakovostnega dela recenzentov), zahtevo po zagotavljanju dostojnega financiranja slovenske znanosti v luči zagotavljanja mednarodne konkurenčnosti (1% BDP in vsaj delna povrnitev izgubljenih sredstev agencije v času krize) in zahtevo po nujni kadrovski okrepitvi agencije, ki bi hkrati omogočila zaposlitev znanstvenih strokovnih sodelavcev (scientific officers).