Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Metodologija je bila v veljavi do 21.12.2011. Od 22.12.2011 se uporablja spremenjena
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise.
Prejšnja objava je bila v uporabi do 24.10.2011.
Na podlagi 28. člena
Sklepa o ustanovitvi
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 123/03 in 105/10), je Znanstveni
svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sprejel
Metodologija ocenjevanja prijav za razpise - v veljavi do 21.12.2011
KAZALO
A. SPLOŠNO
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
- Vstopni pogoji
- Postopek ocenjevanja za I. fazo
- Ocena recenzentov za I. fazo
- Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora
prijav
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
- Področja in vstopni pogoji
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
- Elementi ocenjevanja
D. ZNANSTVENI SESTANKI
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi
za izračun dotacije
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
- Elementi ocenjevanja
- Postopek ocenjevanja
- Trajanje
- Upravičeni stroški
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV
- Element ocenjevanja
- Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega
seznama prijav
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
- Element ocenjevanja
- Projekti v okvirnih programih
- Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
- Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
- Splošno
- Ocenjevanje
- Elementi ocenjevanja
I. INFRASTRUKTURNI
PROGRAMI
- Splošno
- Obrazci
- Postopek obravnave
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI
- Elementi ocenjevanja
K. VELJAVNOST METODOLOGIJE
A. SPLOŠNO
Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v
nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07)
ter na določbah Pravilnika
o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11) (v nadaljevanju: pravilnik o postopkih).
Naloga metodologije je podrobno opredeliti kriterije in kazalce ocenjevanja ter
podrobneje določiti merila in postopek ocenjevanja
- prijav glede raziskovalnih projektov, izbora mentorjev mladim raziskovalcem,
raziskovalne opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev
iz tujine, (so)financiranja nabave tuje znanstvene literature in baz podatkov
ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu:
raziskovalna dejavnost);
- poročil raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj
navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke,
družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.
Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo štirje elementi
ocenjevanja, od katerih trije merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer
objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti in normirano število
čistih citatov (ocene A1, A2 in A4),
četrti element (ocena A3) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju
sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.
Mejne vrednosti so:
A1mejna = 1500
A2mejna = 600
A3mejna = 15 FTE cenovne kategorije C programa v preteklem
letu
A4 = 1/2(A"/A1 + A'/A1)
+ 1/20(NC/NČ),
pri čemer je NČ število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih
desetih letih in NC število normiranih citatov, ki so jih prej omenjeni
članki prejeli v zadnjih desetih letih. Mejna vrednost količnika NC/NČ
je enaka 20. Prvi del formule je enak nič za tiste raziskovalce, ki imajo A' in
A" manjši 50. Za A1 v prvem delu enačbe se uporabljajo točke A1.
Podatke za izračun ocene A3 bo ARRS pridobila neposredno od
raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih
skupin v decembru preteklega leta. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec
ARRS-RPROG-VPETOST-20xx in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov.
Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob
razpisu. Oznaka "20xx" pri navajanju obrazcev v metodologiji pomeni leto, v katerem
je bil obrazec objavljen.
Ocena, povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov
v pravilnikih o:
- raziskovalnih nazivih
- delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne
dejavnosti
in pri vseh drugih razpisih, za katere ni določena v naslednjih poglavjih te
metodologije, je za vse vede: A1+A2+A3+A4=1.
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Vstopni pogoji
Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji
so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.
Kvantitativne ocene A1, A2, A3 in
A4 se določi na podlagi elementov, ki so določeni v pravilniku
o postopkih.
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega
zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki
15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I
(v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).
V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai večjo od mejne vrednosti,
prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15
prijavne vloge - I. faza.
Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je
prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.
ZSA določi mejno vrednost vsote A1+A2+A3+A4
, ki jo morajo imeti vodje projektov ob prijavi za vsako vedo posebej – vrednosti
za leto 2011 so:
Večji temeljni projekt:
A1+A2+A3+A4 = 11 naravoslovje
in tehnika
A1+A2+A3+A4 = 10 medicina in
biotehnika
A1+A2+A3+A4 = 6 družboslovje
A1+A2+A3+A4 = 5 humanistika
Temeljni projekt in večji aplikativni projekt
A1+A2+A3+A4 = 5,5 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 = 5,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 = 2,5 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 = 3,5 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 = 2,0 družboslovje
in klinična medicina
A1+A2+A3+A4 = 2,5 humanistika
Aplikativni projekt (tudi za temeljni projekt, če je pri vodji projekta
od zagovora doktorata minilo največ 10 let)
A1+A2+A3+A4 = 3,5 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 = 4,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 = 1,5 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 = 2,5 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 = 1,5 družboslovje
A1+A2+A3+A4 = 2,0 humanistika
Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ
10 let
A1+A2+A3+A4 = 3,0 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 = 3,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 = 1,0 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 = 2,0 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 = 1,0 družboslovje
A1+A2+A3+A4 = 1,5 humanistika
Ena tretjina članov projektnih skupin za temeljne in aplikativne projekte
za vse vede mora izpolnjevati pogoj: A1+A2+A3+A4
=1.
Vodje projektov (temeljni, aplikativni) se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno
oceno A1+A2+A3+A4, če kažejo svojo izjemnost
z dosežki znotraj A" (A">0).
Vodje vseh projektov, razen podoktorskih projektov, morajo izpolnjevati pogoj,
da imajo A' več kot 0. Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da
imajo A" več kot 0.
Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno
A3 večjo kot 0.1.
Pogoj iz prejšnjega odstavka ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih
projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.
Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež
sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj
interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo
vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni
projekt.
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke
o kapaciteti področij (format Excel, 31KB) po raziskovalnih področjih razdeljen
seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem letu zaključijo.
II. Postopek ocenjevanja za I. fazo
Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I.
Vsako prijavo ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list:
- obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).
V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih,
kazalcih).
Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami.
Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem
jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske
sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.
Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno
področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje,
v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta
in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV prijavitelj projekta, predlog prerazporeditve
opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.
Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani
z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.
III. Ocena recenzentov za I. fazo
Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocen
na podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli
B. Če v tabeli ni določeno drugače se:
- v I. fazi ocenjuje vodja projekta
- v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
- pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec
Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih
ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.
Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ
25:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.
V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta
na področju kulture.
V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B
= B1 + B2 + B3 + B4 + B5nižjo
kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti
vodje projektne skupine (Ocene: A1, razmerji A"/A1
in A'/A1, A2 , A3 in A4).
Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju
1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih
čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je
izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.
Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
Elementi ocenjevanja
Kriteriji |
Kriterij |
Temeljni in aplikativni projekti Kazalci in
merila |
Točke |
Podoktorski projekti
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne
skupine |
B1 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih) |
0 – 5 |
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15, dodatno
tudi točka 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 8 |
|
|
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje
|
4 - 5 |
|
|
|
A" vodje je več kot 100 |
|
A" je več kot 50 |
|
|
|
|
ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
A' je več kot 100 |
|
|
|
|
je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije |
|
je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike |
|
|
|
|
je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah
v tujini |
|
ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela |
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov
ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih) |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je
bil vabljeni urednik pri tujih revijah |
|
|
|
|
|
|
v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni
|
3 - 4 |
v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni |
3 - 4 |
|
|
|
A" vodje je več kot 50 |
|
A' je več kot 50 |
|
|
|
|
A' vodje je več kot 100 |
|
več objav v reviji z IF |
|
|
|
|
ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah |
|
nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav |
|
|
|
|
je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc |
|
prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike
|
|
|
|
|
ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja
ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti). |
|
|
|
|
|
|
ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
mednarodno in nacionalno pomembni |
2 - 3 |
|
|
|
A' vodje je več kot 50 |
|
objava v reviji z IF |
|
|
|
|
več objav v revijah z IF |
|
povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
več objav v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
|
|
|
ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah |
|
|
|
|
|
|
ima izkazano uspešno vodenje projektov |
|
|
|
|
|
|
ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav |
|
|
|
|
|
|
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
povprečni/manj pomembni |
1 -2 |
|
|
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje) |
|
objava v reviji z IF
|
|
|
|
|
objava v revijah z IF |
|
objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje |
|
|
|
|
ima citate |
|
|
|
|
|
|
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
niso doseženi osnovni standardi |
0 |
|
|
|
vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah indeksiranih
v bibl. bazah (družboslovje |
|
enako kot za temeljne projekte |
|
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
|
B2 |
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski
učitelj
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah in doktoratih
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostm
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo soustanoviteljstvo spin--off podjetja |
0 - 5 |
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo
širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem
in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec
se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-soustanoviteljstvo spin-off podjetja,
2.13. Gostovanje raziskovalcev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 9.1 |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti
so minimalne |
5 |
izjemno relevantni dosežki |
5 |
|
|
visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij. Pri
nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli |
4 |
visoko relevantni dosežki |
4 |
|
|
relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti
pomembne vrzeli |
3 |
relevantni dosežki |
3 |
|
|
manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje |
2 |
manj relevantni dosežki |
2 |
|
|
nerelevantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje |
1 |
nerelevantni dosežki |
1 |
|
|
Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev |
0 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave
|
B3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 17.1 |
Prva faza projektnega ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza projektnega ocenjevanja |
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa,
uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla
do novih odkritij |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte |
|
|
|
|
|
raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti
ali novih praks na področju uporabe |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem
merilu |
|
|
|
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno
novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele
trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo privedle do
koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj
področja |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko
privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih. |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega
vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji
vpliv na svojem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki so pomembne na domačem področju |
|
|
|
|
|
raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje
novih praks |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji,
zahtevanimi pri točkah zgoraj. |
|
|
|
|
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov
prijave |
B4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene
dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog,
za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij,
za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne
in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene
dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog,
za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij,
za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne
in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov |
0 – 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 17.2, 17.3 |
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
vrhunski projekt |
4 - 5 |
vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo
pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju
v mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
kvaliteten projekt |
3 - 4 |
|
|
iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten
vpliv v mednarodnem merilu,. |
|
|
|
|
|
povprečen projekt |
2 - 3 |
povprečen projekt |
2 - 3 |
|
|
čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem
merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt 1 |
1 - 2 |
manj kvaliteten projekt1 |
1 - 2 |
|
|
pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje
v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
manj kvaliteten projekt |
0 - 1 |
|
|
iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem
ali mednarodnem merilu. |
|
|
|
|
|
manj kvaliteten projekt |
0 |
manj kvaliteten projekt |
0 |
|
|
iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih
raziskav. |
|
|
|
|
Izvedljivost predloga |
B5 |
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi
projekti in mentorstvi),
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost),
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov, 5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
0 - 5 |
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx-I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 2, 3, 4, 5, 9.2, 13, 14, 15, 16
|
Prva faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
Vrhunski projekt |
4 - 5 |
|
|
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
Kvaliteten projekt |
2 - 4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
Manj kvaliteten projekt |
0 - 2 |
|
Druga faza ocenjevanja |
|
Vrhunski projekt
predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih
kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
Vrhunski projekt
predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih
kategorij, odstopanja minimalna |
4-5 |
|
|
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar
je predlog še izvedljiv |
2-4 |
|
|
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost
uspešne izvedbe je majhna |
0-2 |
|
IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze
izbora prijav
Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS
pozove, da oddajo prijavo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu
ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza).
Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah
sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja,
ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent
oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva
povprečna ocena treh recenzentov.
Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da
je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:
B = B1+B2+B3+B4+B5
Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.
Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.
Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je
B1+ B2 + B3 + B4 +B5 = 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.
Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov.
Vsaj 50% projektov s področja tehnike, vsaj 35 % s področja biotehnike, vsaj 25%
s področja medicine in družboslovja, vsaj 20% s področja naravoslovja, in vsaj 15%
s področja humanistike mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti
vsaj 25% takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ 10 aktivnih let
po zagovoru doktorata).
Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki
projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.
Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav
na tem razpisu.
C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM
I. Področja in vstopni pogoji
Prijave za mentorje pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno
področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje,
v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata
za mentorja in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV kandidat za mentorja,
predlog prerazporeditve opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.
Zaradi svojih posebnosti se podpodročje vodenje sistemov obravnava kot
raziskovalno področje. Obravnavi tega področja mora strokovno telo posvetiti posebno
pozornost.
ZSA je določil mejno vrednost vsote A1+A2+A3+A4,
ki jo mora imeti kandidat za mentorja ob prijavi za vsako vedo:
A1+A2+A3+A4 =5,5 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 =5,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 =2,5 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 =3,5 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 =2,0 družboslovje
in klinična medicina
A1+A2+A3+A4 =2,5 humanistika
in A1+A2+A4 = 1 za vse vede
Za mlajše mentorje veljajo naslednje mejne vrednosti:
A1+A2+A3+A4 =3,0 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 =3,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 =1,0 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 =2,0 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 =1,0 družboslovje
A1+A2+A3+A4 =1,5 humanistika
in A1+A2+A4 = 0,5 za vse vede
ARRS izračuna ocene prijavljenih kandidatov (A1+A2+A3+A4).
Mentorji v centrih odličnosti morajo izpolnjevati pogoje iz drugega oziroma tretjega
odstavka.
Centrom odličnosti mora biti dodeljeno najmanj pet mentorskih mest.
Č. RAZISKOVALNA OPREMA
I. Elementi ocenjevanja
Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj
opredeljenih elementov ocenjevanja.
Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij. Kazalec |
Možno število točk |
|
8+4 |
17 |
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
8 |
11 |
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma
infrastrukturnega programa |
8.7 |
6 |
6 let |
|
6 |
5 let |
|
6 |
4 leta |
|
3 |
3 leta |
|
0 |
novi raziskovalni programi |
|
3 |
infrastrukturni programi |
|
3 |
Višina nabavne vrednosti opreme |
8,8 |
5 |
Naravoslovje: |
|
|
140.000 in več |
|
5 |
120.000 – 139.999 |
|
4 |
80.000 - 119.999 |
|
3 |
50.000 - 79.999 |
|
1 |
Tehnika, medicina in biotehnika: |
|
|
75.000 in več |
|
5 |
70.000 – 74.999 |
|
4 |
60.000 – 69.999 |
|
3 |
50.000 – 59.999 |
|
1 |
Družboslovje, humanistika: |
|
|
40.000 in več |
|
5 |
35.000 - 39.999 |
|
4 |
25.000 - 34.999 |
|
3 |
315.000 - 24.999 |
|
1 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
6 |
Delež sredstev iz drugih virov |
4,7 |
6 |
delež lastnih sredstev 20% - 29% |
|
1 |
delež lastnih sredstev 30% - 39% |
|
2 |
delež lastnih sredstev 40% - 49% |
|
3 |
delež lastnih sredstev 50% - 59% |
|
4 |
delež lastnih sredstev 60% - 69% |
|
5 |
delež lastnih sredstev 70% ali več |
|
6 |
D. ZNANSTVENI SESTANKI
I. Elementi ocenjevanja
Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce
1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.
Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
ELEMENT OCENJEVANJA |
KRITERIJ, KAZALEC |
TOČKE |
VIR |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine |
1 |
40 |
|
Sicris točke (A1) |
1.1 |
5 |
ARRS |
Normirano število čistih citatov (A2) |
1.2 |
5 |
ARRS |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoke |
|
15 |
|
v povprečju srednje |
|
10 |
|
v povprečju nižje |
|
5 |
|
Izjemni dosežki pri citatih |
1.5 |
15 |
ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1 |
v povprečju visoki |
|
15 |
|
v povprečju srednji |
|
10 |
|
v povprečju nižji |
|
5 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
60 |
|
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke |
4.3 |
20 |
ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1 |
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen |
|
12-20 |
|
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen |
|
6-11 |
|
Manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen |
|
0-5 |
|
Delež sredstev iz drugih virov |
4.7 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx tč. 19 |
tuji viri |
|
10 |
|
domači viri |
|
5 |
|
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku |
4.9 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6 |
predvidena udeležba 50 in več % referentov |
|
10 |
|
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov |
|
5 |
|
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov |
|
3 |
|
predvidena udeležba pod 10% referentov |
|
0 |
|
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega
značaja) |
4.10 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7 |
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji
ugledne mednarodne organizacije |
|
5 |
|
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji |
|
3 |
|
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti |
4.11 |
10 |
ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15 |
velika |
|
7-10 |
|
srednja |
|
4-6 |
|
manjša |
|
0-3 |
|
Združevanje več znanstvenih disciplin |
4.12 |
5 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.13 |
Izvedljivost predloga |
5 |
15 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev |
5.7 |
15 |
ARRS-ZS-01-20xx tč.19 |
zagotovljena je zelo racionalna poraba |
|
11-15 |
|
zagotovljena je realna poraba |
|
6-10 |
|
racionalna poraba ni zagotovljena |
|
0-5 |
|
II. Postopek ocenjevanja
Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo,
kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.
Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx.
Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni
list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.
III. Razvrstitev prijav po kategorijah in
normativi za izračun dotacije
Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki,
ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek
se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.
NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih
sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov
(D2), število dni (D3), število tujih vabljenih
predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila
referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
VRSTA STROŠKOV |
EUR |
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5) |
|
do 30 referentov
|
625 |
do 100 referentov
|
1041 |
nad 100 referentov
|
1458 |
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov
v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) |
5 |
Dodatek na referenta (D7) |
14 |
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) |
3 |
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) |
104 |
DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5
- kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
- kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
- kategoriji se procentualni delež računsko določi
- kategoriji ni sofinanciranja
Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi
za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.
Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.
V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj
pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja
še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega
sestanka.
Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih
del leto pred potekom sestanka.
ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja
največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni
predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.
Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj
10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.
Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena
sredstva.
E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE
I. Elementi ocenjevanja
Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev
iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.
Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.
Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
ELEMENT OCENJEVANJA |
Kriterij
Kazalec |
Točke |
Vir |
|
1+4 |
40 |
ARRS-TURAZ-01-20xx |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
1 |
30 |
|
Statusna odličnost |
1,6 |
|
|
Nobelova in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje) |
|
10 |
tč. 9 |
druge prestižne nagrade |
|
do 10 |
|
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR |
|
8-10 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000
EUR |
|
5-7 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000
EUR |
|
3-4 |
tč. 9 |
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1-2 |
tč. 9 |
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti |
|
3 |
tč. 10 |
redni profesor ali profesor Emeritus |
|
2 |
tč. 11 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini
revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije
pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
4 |
tč. 12 |
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate
editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za
humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična
bibliografska baza |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja
tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni
mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 12 |
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne
znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij,
ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska
baza podatkov |
|
1 |
tč. 12 |
Izjemni dosežki pri publikacijah |
1.4 |
10 |
|
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem
ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad |
|
do 4 |
|
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem
drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca
nad 500.000 EUR |
|
4 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR |
|
3 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR |
|
2 |
tč. 16 |
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni
sklad na nagrajenca do 20.000 EUR |
|
1 |
tč. 16 |
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15
ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju
po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah |
|
2 |
tč. 17 |
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi |
|
2 |
tč. 18 |
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih
indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze
podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko |
|
2 |
tč. 19 |
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne
prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E) |
|
4 |
|
Izjemni dosežki pri citiranosti |
1.5 |
10 |
|
naveden med citacijskimi klasiki po ISI |
|
4 |
tč. 15 |
število citatov v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 14 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 14 |
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih |
|
do 3 |
|
skupno število citatov večje od 500 |
|
3 |
tč. 13 |
skupno število citatov večje od 250 |
|
1 |
tč. 13 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
10 |
tč. 22 |
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca |
4.16 |
1 - 5 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
1-3 |
|
sodelovanje vključuje doktorske študente ali
podoktorande |
|
0-2 |
tudi tč. 5 |
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca |
4.15 |
0 – 3 |
|
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem |
|
0-2 |
|
pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk. |
|
0-1 |
|
Pomen za Slovenijo |
4.17 |
0 - 2 |
|
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja |
|
0-1 |
|
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj |
|
0-1 |
|
*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za
razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali
1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk
pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo
možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.
II. Postopek ocenjevanja
Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo
na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo
posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne
ocene po posameznih elementih (kazalcih).
Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda
ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
III. Trajanje
Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh
mesecev.
IV. Upravičeni stroški
Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev
v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko
Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.
Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih
ur cenovne kategorije A.
F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA
IN BAZE PODATKOV
I. Elementi ocenjevanja
Dostopnost se meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa in uporabe za
vse uporabnike v Republiki Sloveniji. Pogostnost uporabe se meri s številom izposoj
in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v
preteklem letu. Kontinuiteto naročil se meri glede na dolgotrajnost naročanja in
razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja
boljše storitve uporabnikom. Strokovno usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski
strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki se izkazuje z zahtevnejšimi stopnjami
priprave gradiv za uporabnike in k temu primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja.
Kvaliteta in pomen se merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva
za posamezno področje (za SCIE in SSCI, ERIH, ACHI). Če je revija zajeta v več področij,
se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun
se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje.
Pri oceni za skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev se upoštevata cena in izpeljana
koordinacija nabave.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.
Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Relevantnost podporne dejavnosti |
7 |
21 |
|
Dostopnost |
7.1 |
1 - 8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 6 |
Število raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji: |
|
1-5 |
|
do 100 raziskovalcev |
|
1 |
|
do 200 raziskovalcev |
|
2 |
|
do 500 raziskovalcev |
|
3 |
|
do 1000 raziskovalcev |
|
4 |
|
nad 1000 raziskovalcev |
|
5 |
|
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo: |
|
1-3 |
|
velike univerzitetne knjižnice |
|
3 |
|
velike fakultetne, majhne univerzitetne |
|
2 |
|
ostale knjižnice, odprte za študente |
|
1 |
|
Pogostnost uporabe |
7.2 |
0-8 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 7 |
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij |
|
0-5 |
|
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje) |
|
0-3 |
|
Kontinuiteta naročil |
7.3 |
0-5 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 8 |
od 1 do 5 let |
|
1 |
|
od 6 do 10 let |
|
3 |
|
od 11 in več let |
|
5 |
|
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
8 |
1-15 |
|
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz
podatkov |
8.7 |
1-15 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 11 |
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije |
|
15 |
|
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije |
|
10 |
|
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A |
|
6 |
|
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B |
|
4 |
|
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH C |
|
2 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
1-3 |
|
Delež sredstev iz drugih virov: |
4.7 |
1-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 10 |
do 5 % letne nabave |
|
1 |
|
6 do 10 % letne nabave |
|
2 |
|
11% in več letne nabave |
|
3 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
6 |
|
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev |
5.7 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 12 |
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje
(koordinacija) |
|
0-3 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
0-3 |
ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 9 |
Izposoja uporabnikom |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja) |
|
1 |
|
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba
in medknjižnična izposoja):
- Uporaba COBISS3 v pravem okolju |
|
2 |
|
Zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki
z najmanj magisterijem znanosti) |
|
3 |
|
II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno
ovrednotenega seznama prijav
Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov
po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih
serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop
do vsebin v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu
(ARRS-RI-TL-03-20xx). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik
strokovnega telesa.
Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so
del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se
jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav. Revije, ki so dostopne v elektronski
obliki v okviru konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE
I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga
prednostnih seznamov ocenjenih prijav
Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje
mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni
razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov
projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog
projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju
besedila: neskladne prijave).
Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja
(v nadaljevanju: prijava) je ocena A1 - SICRIS (COBISS) točke (upoštevane
točke) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje (od 0 do 5 točk) za
vodjo projekta, določena na podlagi elementov v poglavju B te metodologije. Uporabijo
se zadnje objavljene vrednosti s spletne strani SICRIS.
Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk
v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.
II. Projekti v okvirnih programih
Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero
je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala
v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom
prijave projekta v znesku 2.500 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila
kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih
organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1.000 EUR
slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija
v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva
tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v
recenzentski oceni dosežejo polovico največjega možnega števila točk v posameznem
recenzijskem postopku ali manj.
III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje
iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga
določa spodnja tabela:
Mednarodni Razpis |
Okvirni obseg in trajanje financiranja na
mednarodnem razpisu |
Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje) |
Obseg letnega sofinanciranja (v % od zaprošenega
letnega zneska na mednarodnem razpisu oz. maksimalni možni znesek) in
trajanje sofinanciranja agencije |
ERC Starting Grant |
do 300.000 EUR/leto
(do 5 let) |
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti) |
ERC Advanced Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
pozitivno ocenjen v 1. krogu |
25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta) |
|
|
izbran za 2. krog |
37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta) |
|
|
pozitivno ocenjen v 2. krogu |
50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta) |
ESF – EUROCORES programi |
do 200.000 EUR/leto
(do 4 let) |
pozitivno ocenjen v zadnjem krogu |
100 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta) |
Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu,
predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela
upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta
in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil
mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave
članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.
Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA,
presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega
projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.
Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je
določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje
v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo,
s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi
kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim
vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.
IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji
Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski
raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung,
(FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega
dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije.
Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh
let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne
kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni
znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek
slovenskega dela.
H. RAZISKOVALNI PROGRAMI
I. Splošno
Izvajalci raziskovalnih programov na poziv ARRS posredujejo:
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/20xx: Predlog programa, program dela programske
skupine za naslednje obdobje financiranja
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PP-04/20xx -PR1: Vsebina/opis predlaganega raziskovalnega
programa
- Obrazec/ci ARRS-ZV-RPROG-DOD2/20xx
- Obrazec ARRS-ZV-RPROG-PODROCJE/20xx (samo za nove programe)
II. Ocenjevanje
Strokovno telo za vsako področje izbere dva recenzenta iz nabora tujih recenzentov,
ki ga pripravi ARRS. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja dela ocenjevanih
raziskovalnih programov.
Recenzenti podajo ocene na ocenjevalnih listih. Recenzenti vse svoje ocene tudi
kratko pisno utemeljijo oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja.
ARRS članom občasnih strokovnih teles za vsak program, ki se zaključi v naslednjem
letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem
delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za tiste programe na istem
področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pa pripravi kvantitativne
podatke o dosedanjem delu programske skupine.
V primeru novega programa se pri kriterijih raziskovalna uspešnost raziskovalca
oziroma skupine raziskovalcev ter družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev oceni rezultate
članov, ki kandidirajo za raziskovalni program.
III. Elementi ocenjevanja
Vodja programa mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta:
A1+A2+A3+A4 =5,5 naravoslovje
A1+A2+A3+A4 =5,0 tehnika
A1+A2+A3+A4 =2,5 medicina,
farmacija in geologija
A1+A2+A3+A4 =3,5 biotehnika
in biologija
A1+A2+A3+A4 =2,0 družboslovje
in klinična medicina
A1+A2+A3+A4 =2,5 humanistika
A1+A2+A3+A4 =4,5 interdisciplinarno
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli K.
Tabela H: Ocenjevanje za raziskovalne programe
Elementi ocenjevanja
Kriteriji |
Kriterij |
Raziskovalni programi
Kazalci in merila |
Točke |
Vir |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine
|
1 |
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A4);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija) |
0 – 5 |
ARRS
ARRS- ZV-RPROG-PP-04/20xx, tč. II.5.1, II.5.6, |
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem |
4 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja |
2-3 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem |
0-1 |
|
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
2 |
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno
delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev
2.14. Vključenost raziskovalcev/ strokovnjakov iz podjetij. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-RPROG-PP-04/20xx, tč. II.5.2, II.5.3, II.5.3.1, II.5.4,
II.5.5, II.5.7, II.5.8, II.5.9, II.5.10 |
|
|
Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
4 - 5 |
|
|
|
skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja,
enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa |
2-3 |
|
|
|
skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij
ali v je v celoti pod povprečjem , enako velja tudi za rezultate iztekajočega
se raziskovalnega programa |
0-1 |
|
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
3 |
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-RPROG-PP-04/20xx -PR1, tč. 5, 6, 7 |
|
|
Vrhunska prijava |
4-5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2-3 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0-1 |
|
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
4 |
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za
posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno
infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni
razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in
kulturne dediščine...);
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-RPROG-PP-04/20xx -PR1, tč. 8 |
|
|
Vrhunska prijava |
4-5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2-3 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0-1 |
|
Izvedljivost predloga |
5 |
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti
in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave tima (interdisciplinarnost, inter-institucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;r> 5.6. Vpetost v programe
in projekte. |
0 – 5 |
ARRS- ZV-RPROG-PP-04/20xx -PR1, tč. 9, 10, 11 |
|
|
Vrhunska prijava |
4-5 |
|
|
|
Kakovostna prijava |
2-3 |
|
|
|
Manj kakovostna prijava |
0-1 |
|
Rezultat dela strokovnega telesa je predlog prednostnega seznama prijav, vključno
s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev in časom trajanja raziskovalnega
programa (3 – 6 let ali ukinitev). Velikost financiranja za pozitivno ocenjene programe
ostane praviloma enaka.
ARRS za tiste raziskovalne organizacije, ki so imele več kot en raziskovalni
program, pa je bil kateri od raziskovalnih programov ukinjen in obenem ni bil sprejet
v financiranje nov raziskovalni program, pripravi nov poziv.
Na ponovni poziv lahko raziskovalne organizacije iz prejšnjega odstavka prijavijo
nov program ali predlagajo povečanje katerega od obstoječih programov. Na prijavljene
programe se ob soglasju raziskovalca in vodje raziskovalnega programa lahko z raziskovalnimi
urami prerazporedi tiste raziskovalce iz ukinjenih programov, ki izpolnjujejo pogoje
za vodjo raziskovalnega programa.
Če je raziskovalni program negativno ocenjen in je bil na raziskovalni organizaciji
edini raziskovalni program, raziskovalna organizacija izgubi sredstva.
I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI
I. Splošno
ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega
poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta
kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski
porabi sredstev po pogodbah.
II. Obrazci
JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor
ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:
- vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem
letu,
- letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče
leto ter
- letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega
in finančni načrt tekočega leta.
III. Postopek obravnave
- Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava
Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju:
ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v
RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni
materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen
oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
- Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti
strokovna komisija ARRS pripravi pregled:
- finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov
amortizacije IP ter
- potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne
dejavnosti v tekočem letu ter
- oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne
raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto
- ZSA obravnava in sprejme predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov
IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto. Odločitev ZSA temelji
na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
- ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih
stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja
več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega
postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno
obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu.
- Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot
temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:
- RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno
komisijo (v nadaljevanju: komisija);
- Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne
dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče
leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za
sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
- na temelju predloga strokovne komisije vodja IP v soglasju
z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med
OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
- posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem
postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje
OE.
- Direktor agencije nato posreduje predlog obsega financiranja upravičenih
stroškov IP za RO v obravnavo in sprejem ZSA, ki s sklepom odloči o obsegu
sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO v tekočem letu.
J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI
CENTRI
I. Elementi ocenjevanja
Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA |
Kriterij,
kazalec |
Točke |
Vir |
Izvedljivost predloga |
5 |
10 |
|
Strokovna usposobljenost osebja |
5.8 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4 |
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih
enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna
licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa |
|
|
|
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih
elementov, odstopanja so minimalna |
|
5 |
|
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne
tudi pomanjkljivosti |
|
3 - 4 |
|
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti
so velike |
|
0 - 2 |
|
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. |
5.9 |
5 |
ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3 |
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti |
|
5 |
|
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti |
|
0 -4 |
|
K. VELJAVNOST METODOLOGIJE
Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS.
Prof. dr. Vito Turk,
predsednik ZS ARRS
Številka: 6319-1/2011-4
Datum: 25.7.2011
|