Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi
z drugimi in tretjim odstavkom 100. člena
Zakona o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23; v nadaljnjem besedilu:
ZZrID), 15. člena Pravilnika
o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in
186/21 - ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije
ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti št. 6319-5/2022-5, z dne 9. 1. 2023, št. 6319-5/2022-6 z dne 17.
1. 2023 – popr., št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6. 2023, 6319-5/2022-8 z dne 13.
11. 2023, 6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023 in 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024 (v
nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav
na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega
programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024, št. 012-3/2024-8 z
dne 27. 3. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje
in naravni viri«), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije
za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa CRP »Naša hrana,
podeželje in naravni viri« v letu 2024, št. 631-4/2024-3360-3 z dne 20. 3.
2024,in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
št. 631-42/2023/12, z dne 27. 3. 2024, objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024
1. Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev
- Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu:
ARIS),
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000
Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2.
Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje
in naravni viri« v letu 2024 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Naša
hrana, podeželje in naravni viri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih
projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami
kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za
izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva,
gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in
nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« temelji na strateških
ciljih, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah
razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni
viri od leta 2021« in v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja in gradivih
MKGP, ter v Strategiji Republike Slovenije 2030.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč
CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«:
Težišče 1: Pametno,
odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in
živilskopredelovalni sektor; Težišče 2: Varovanje
okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri;
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske
aktivnosti na podeželju;
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika.
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim
dokumentom MKGP.
Vsebinske prioritete, prikazane v tematskih sklopih po posameznih težiščih, so
določene na podlagi predloga MKGP v skladu z njihovimi dokumenti razvojnega
načrtovanja in drugih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj in so podlaga za
oblikovanje in izvajanje CRP.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno
višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne
osebe MKGP so priloga Javnemu razpisu CRP »Naša hrana, podeželje in naravni
viri«.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo,
ribištvo in živilskopredelovalni sektor
Tematski sklop: 1.1 Preobrazba proizvodnih sistemov pridelave hrane z
inovativnimi rešitvami v smeri krepitve odpornosti, konkurenčnosti,
razogljičenja in trajnosti
Številka teme: 1.1.1
Naslov teme: Trajnostna in prehranska suverenost Slovenije
Cilji:
- nadgradnja matematičnega modela iz zaključenega projekta CRP V2-2009
»Optimizacija pristopov za trajnostno pridelavo hrane in večji delež lokalno
pridelane hrane« za določitev ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih
posledic določitev minimalne ravni samooskrbe v Sloveniji;
- oblikovanje scenarijev različne ravni samooskrbe za ključne kmetijske
proizvode z določitvijo minimalne ravni samooskrbe s temi proizvodi (prehranska
suverenost);
- ocena posledic različnih ravni prehranske suverenosti in trajnosti na
modelu tipičnih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji;
- ocene pozitivnih in negativnih eksternalij trenutne rabe kmetijskih
zemljišč v Sloveniji (z okoljske, podnebne, zdravstvene perspektive), predlog
glede usmerjanja javnih podpor v okviru slovenske kmetijske politike ob
upoštevanju rezultatov matematičnega modela in modela tipičnih kmetijskih
gospodarstev za uresničevanje cilja večje prehranske suverenosti in samooskrbe
ob zagotavljanju ravnovesja z vidika vseh treh stebrov trajnostnosti.
Številka teme: 1.1.2
Naslov teme: Razvoj trajnostne živinoreje v Sloveniji
Cilji:
- opredelitev trajnostne živinoreje z vidika vseh treh stebrov trajnosti,
s poudarkom na reji prežvekovalcev;
- strukturna in prostorska analiza stanja živinoreje v Sloveniji (npr.
koncentracija proizvodnje večjih kmetijskih gospodarstev, koncentracija GVŽ,
regionalna porazdelitev, OMD območja, ekološko kmetijstvo, vpetost v verige,
zunanjetrgovinska bilanca, obseg kmetijskih zemljišč za pridelavo krme, razmerje
med lokalno pridelano in uvoženo krmo, način kmetijske pridelave na kmetijskih
zemljiščih, namenjenih pridelavi krme, količina pridelanega mesa in potrošnje
mesa, ocena obsega kmetijskih zemljišč za potrebe prireje mesa ob upoštevanju
pričakovanih trendov na področju (zmanjšanja) potrošnje mesa in zdravstvenih
smernic …);
- analiza ključnih socio-ekonomskih dejavnikov odločanja kmetijskih
gospodarstev v povezavi s prestrukturiranjem v govedoreji (npr. razmere za
proizvodnjo, obseg reje, velikost kmetije, ekonomski in socio-ekonomski
dejavniki, demografija, dosedanje investiranje) in posledično vpliv teh
dejavnikov na strukturne spremembe v govedoreji (celovita ocena stroškov in
koristi prestrukturiranja z vidika vseh treh stebrov trajnostnosti);
- ocena oportunitetnih stroškov rabe kmetijskih zemljišč na
okolje/podnebje/zdravje ljudi;
- ocena potencialnih možnosti za ohranitev in povečanje obsega govedoreje
na območjih s prevladujočim travinjem (zlasti OMD) ob sočasnem zmanjšanju obsega
prireje v ravninskih območjih ter posledic takega premika in prestrukturiranja
(na ekonomiko, okolje/podnebje ter družbene vidike);
- simulacija prestrukturiranja njivskih površin, ki se uporabljajo za
pridelavo krme za živali v smer proizvodnje beljakovinskih rastlin za namen
diverzifikacije virov beljakovin za prehrano ljudi (ocena stroškov in koristi,
pozitivnih in negativnih eksternalij);
- razvit matematični model, ki bo na ustrezni (sektorski) ravni omogočal
modeliranje različnih scenarijev in večkriterijsko modeliranje za doseganje
optimalnega ravnovesja med različnimi možnimi scenariji razvoja slovenske
živinoreje glede na trende, cilje države;
- razvit model tipičnih živinorejskih kmetijskih gospodarstev, ki omogoča
prikaz učinkov različnih poti razvoja živinoreje v prihodnje na ravni kmetije
(npr. dohodkovno raven);
- oblikovani predlogi za odločevalce glede prihodnjega razvoja trajnostne
živinoreje (podpore I. in II. stebra SKP).
Tematski sklop: 1.2 Spodbujanje razvoja biogospodarstva na načelih
krožnosti v kmetijstvu, živilski industriji in gozdarstvu
Številka teme: 1.2.1
Naslov teme: Biometan - pogonsko gorivo v kmetijstvu
Cilji:
- raziskati potencial biometana kot obnovljivega vira energije v
kmetijstvu, vključno z njegovo proizvodnjo, shranjevanjem in uporabo v
kmetijskih strojih (traktorji);
- prikazati, kako uporaba biometana, kot pogonsko gorivo v kmetijstvu,
lahko prispeva k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, s poudarkom na
zmanjšanju ogljikovega odtisa kmetijske industrije;
- ocena ekonomske izvedljivosti uporabe biometana v kmetijstvu, vključno z
analizo stroškov proizvodnje, infrastrukture in vzdrževanja v primerjavi s
fosilnimi gorivi;
- preučiti, kako lahko uporaba biometana iz kmetijskih odpadkov, kot so
hlevski gnoj in gnojevka, prispeva k učinkovitejšemu upravljanju odpadkov in
spodbuja krožno gospodarstvo v kmetijskem sektorju;
- predlagati politike in spodbude, ki bi lahko podprle prehod kmetijstva na
uporabo biometana, vključno s predlogi za subvencije, davčne olajšave ali druge
finančne in regulativne spodbude za spodbujanje uporabe obnovljivih virov
energije v kmetijstvu.
Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri
Tematski sklop: 2.1 Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in
prilagajanju nanje ter k trajnostni proizvodnji energije
Številka teme: 2.1.1
Naslov teme: Ocenjevanje škod in dodelitev pomoči zaradi naravnih
nesreč in slabih vremenskih razmer v kmetijstvu
Cilji:
- analiza sistemskih ureditev ocenjevanja škod zaradi naravnih nesreč in
slabih vremenskih razmer in obvladovanj tveganj v nekaj državah;
- proučitev uvedbe »izračunane škode« z uporabo podatkovnih baz s katerimi
se razpolaga (podatki o vremenu, GERK-ih, strukturi in teksturi tal, …);
- proučitev spremembe praga za razglasitev naravne nesreče in slabih
vremenskih razmer (na ravni države, na ravni regije, občine) in njegova
strokovna utemeljitev;
- določitev pogojev in kriterijev za pridobitev pomoči, ki bodo imeli
spodbujevalni učinek za investiranje v preventivne ukrepe in sklenitev
zavarovanja;
- proučitev možnosti kombiniranega načina obvladovanja tveganja: kmetijsko
gospodarstvo – zavarovalnica – pomoč države;
- priprava predloga vzpostavitve učinkovitega sistema ocenjevanja škod
zaradi naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji.
Tematski sklop: 2.2 Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega
upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Številka teme: 2.2.1
Naslov teme: Možnosti rajonizacije kmetijske pridelave v Sloveniji
Cilji:
- prostorski prikaz kmetijske pridelave v Sloveniji in izdelava
prostorskega prikaza pomembnih vrst kmetijske pridelave, ki so se v preteklosti
srečale z naravnimi nesrečami (izrazite suše, poplave, pozebe itd.);
- prostorska klasifikacija kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: KZ) v
Sloveniji glede na primernost KZ za posamezno vrsto kmetijske pridelave;
- pregled in opredelitev ključnih tehnoloških parametrov, ki vplivajo na
uporabnost KZ glede na sestavo tal in posledično omejitve za kmetijsko
pridelavo;
- zasnova in izdelava ločenih informacijskih slojev primernosti KZ glede na
talno strukturo, klimatske parametre;
- pregled, analiza uporabe podatkov iz izbirke podatkov o naravnih nesrečah
in škodah na KZ in pridelkih iz aplikacije AJDA in priprava GIS karte o škodah
ter celovita analiza strukture prizadetih kmetijskih gospodarstev po velikosti
kmetijskega gospodarstva, obsegu KZ, strukturi rabe KZ, vrsti prizadetih
kmetijskih rastlin, lokaciji in velikosti škode itd.;
- združitev podatkov o škodah iz prejšnje alineje s podatki o morebitnih
podprtih investicijah teh kmetijskih gospodarstev ter njihove vključenosti v
ukrepe kmetijske politike v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 ali
Strateškega načrta SKP 2023–2027;
- priprava izbora kmetijskih kultur, za katere bi bilo smiselno izdelati
podrobnejše karte rajonizacije z utemeljitvijo;
- izdelava preglednih GIS kart rajonizacije (določitev območij) pridelave
kmetijskih kultur na KZ v Sloveniji, z upoštevanjem regionalnih podnebnih
scenarijev na podlagi podatkov Agencije za okolje RS;
- priprava zasnove orodja za modeliranje in večkriterijsko analizo glede na
različne vhodne parametre ter tipologijo kmetijskih gospodarstev;
- preveriti rezultate ugotovitev na ustreznem vzorcu kmetijskih
gospodarstev, ki so smiselno razporejena po celotnem območju RS (v različnih
npr. podnebnih regijah);
- zasnova celovite in informacijsko podprte rajonizacije KZ v Sloveniji kot
strokovne podlage za usmerjanje in podporo kmetijski pridelavi, prilagajanju
naravnim danostim/omejitvam, različnim tveganjem pridelave in podnebnim
spremembam ter optimizacijo rabe omejenih KZ;
- priprava priporočil odločevalcu glede podatkovnih vrzeli in potreb po
vzpostavitvi sistematičnega zbiranja podatkov;
- priprava priporočil glede trajnostne rabe kmetijskih zemljišč na podlagi
izbora primernih kmetijski kultur.
Številka teme: 2.2.2
Naslov teme: Tehnologije namakanja in gnojenja zelenjadnic in trajnih
rastlin
Cilji:
- na vsaj dveh namakalnih lokacijah (eno za potrebe trajnih rastline in eno
za poljščine in zelenjadnice) vzpostaviti poskus namakanja različnih tehnologij
z uporabo fertigacije;
- za kmetijske kulture v poskusu preizkusiti različne tehnologije namakanja
(kapljično, bobnasti namakalniki, mikrorazpršilci), deficitaren pristop
namakanja in fertigacijo ter ovrednotiti njihov učinek na donos rastlin;
- za vsako tehnologijo namakanja vzpostaviti kontrolo izvajanja pravilnosti
namakanja z uporabo senzorjev za spremljanje vlage v tleh;
- preučiti kakovost in učinkovitost delovanja različnih senzorjev za
meritve vlažnosti tal;
- priprava priporočil za strokovno namakanje in fertigacijo za trajne
nasade, poljščine in zelenjadnice, ki bo vključevalo različne sisteme namakanja,
tehnologije gnojenja, prilagojene potrebam rastlin, priporočila za pripravo
gnojil ter naprave za dodajanje gnojil;
- na osnovi zgoraj naštetih dejavnikov vzpostaviti dve pilotno namakalni
lokaciji, ki bosta služili demonstraciji različnih namakalnih tehnologij,
fertigacije in prenosu novih znanj, tehnologij in preverjenih praks na končnega
uporabnika (kmeta).
Številka teme: 2.2.3
Naslov teme: Namakanje in kakovost vode
Cilji:
- analizirati dejanski obseg namakalnih površin v okviru namakalnih
sistemov v Sloveniji;
- zbrati podatke in analizirati rabe zemljišč ter pridelavo kultur;
- analizirati vodo, ki vstopa v namakalne sisteme;
- evidentirati tehnologije in uporabo FFS ter gnojil na območjih namakalnih
sistemov;
- analizirati vodo, ki odteka z območja namakalnih sistemov;
- na podlagi podatkov ovrednotiti stopnjo onesnaženosti vode in vpliva na
posamezno (izbrano) vodno telo;
- opredeliti vpliv namakanja na stanje voda.
Številka teme: 2.2.4
Naslov teme: Razvoj trajnostnega načina desikacije krompirjeve cime
Cilji:
- natančen pregled praks zatiranje krompirjeve cime pri Sloveniji kmetijsko
in okoljsko podobnih državah;
- pregled alternativnih možnosti zatiranja krompirjeve cime; kemični in
nekemični načini zatiranja;
- izvedba poljskih poskusov različnih načinov zatiranja in kombinacija
le-teh v smislu učinkovitosti in v ekonomičnosti;
- priprava predloga okoljsko sprejemljivega zatiranja krompirjeve cime za
pridelavo krompirja in pridelavo semenskega krompirja v smislu vplivov in
tveganja za okolje (vode, tla in zrak), s posebnim poudarkom na podtalnico.
Tematski sklop: 2.3 Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti,
krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
Številka teme: 2.3.1
Naslov teme: Sintaksonomija, ekologija in biotska raznovrstnost gozdne
vegetacije Slovenije
Cilji:
- posodobiti sistematiko gozdnih združb Slovenije, ki bo obenem podlaga
vsem nadaljnjim sistematikam (gozdna tipologija, habitatna tipologija) in bo v
skladu z European vegetation check list;
- po enotnih kriterijih določiti značilno vrstno sestavo vseh opredeljenih
gozdnih združb. Uporabili bomo objektivno klasifikacijo (Cocktail metoda) na
podatkovni bazi vseh vegetacijskih tipov v Sloveniji (25.000 popisov), ki
omogoča odprt sistem (dodajanje novih podatkov) in avtomatsko uvrščanje novih
popisov in določanje novih rastlinskih združb;
- opisati ekološke značilnosti in posebnosti vseh opredeljenih gozdnih
združb.
- Sestaviti dihotomni ključ za prepoznavanje gozdnih združb na podlagi
ekoloških skupin rastlinskih vrst in drugih ekoloških značilnosti;
- s pomočjo modeliranja izdelati karto habitatne ustreznosti posameznih
gozdnih združb v Sloveniji in prepoznavanje njihove ogroženosti;
- izdelati kartiranje za manjšinski habitatni tip javorovja.
Številka teme: 2.3.2
Naslov teme: Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih
Cilji:
- kategorizacija okoljskih in socioekonomskih vplivov izbranih karantenskih
škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih na vsaj dveh modelnih organizmih;
- klimatska študija z opredeljenim različnimi scenariji klimatskih sprememb
za primer širjenja dveh izbranih modelnih organizmov;
- ocena tveganja za en karantenski škodljivi organizem, z vključenim
vplivom na gospodarstvo in ekologijo slovenskih gozdov;
- vzpostavitev tematske karte, z vključenimi podatki (ciljna populacija,
tvegane dejavnosti, klimatski podatki, …) za določitev območij z največjim
predvsem gospodarskim tveganjem za dva izbrana modelna organizma;
- določitev tipa, učinkovitosti in vplivnega območja pasti za izbrane
karantenske škodljive organizme, na podlagi literature in poskusa z v Sloveniji
razširjenim karantenskim škodljivim organizmom podobnimi vrstami;
- na podlagi rezultatov projekta izboljšan program preiskave za dva modelna
organizma.
Številka teme: 2.3.3
Naslov teme: Deficit opraševanja v slovenskem kmetijstvu
Cilji:
- pregled analize stanja na področju opraševanja kot osnova za nadaljevanje
projekta;
- raziskati stanje opraševalcev v izbranih sadovnjakih in/ali njivah;
- izmeriti morebiten deficit opraševanja v izbranih sadovnjakih in/ali
njivah;
- na podlagi rezultatov pripraviti predlog ukrepov za zagotovitev
zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin in v primeru nezadostnega opraševanja
vključiti tudi ukrepe za izboljšanje stanja, v primeru (še) zadostnega
opraševanja pa ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja;
- dopolnitev monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji;
- pripraviti predloge ukrepov za izvajanje ukrepov kmetijske politike za
zagotovitev oziroma ohranjanje zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin ter za
izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti.
Številka teme: 2.3.4
Naslov teme: Identifikacija in presoja antropogenih vplivov na habitate
divjadi
Cilji:
- identifikacija ključnih infrastrukturnih, kmetijskih in drugih posegov v
okolje, katerih izvedba negativno vpliva na divjad in njene habitate;
- izdelava smernic z merili za presojo posegov in morebitnimi omilitvenimi
ukrepi pri posegih v okolje oziroma v habitate divjadi;
- priprava in izvedba predlogov za večje zavedanje ključnih akterjev pri
načrtovanju posegov v okolje vlogi divjadi in potrebnih prilagoditvah zanjo v
okolju;
- zagotavljanje prenosa znanja v prakso.
Številka teme: 2.3.5
Naslov teme: Celovita kalkulacija stroškov škode na rejnih živalih ob
napadu velikih zveri
Cilji:
- pregled obstoječe modelne kalkulacije (kriterijev) za določitev višine
škode na rejnih živalih ob napadu velikih zveri;
- analiza in opredelitev vrste posrednih in transakcijskih stroškov na
višino škode po napadu velikih zveri (ankete in pregled knjigovodskih podatkov
na vzorcu kmetij);
- priprava predlogov sprememb in dopolnitev modelne kalkulacije z
vključitvijo posrednih stroškov;
- organizacija presoje predloga sprememb in dopolnitev z deležniki in
strokovno ter interesno posvetovalne skupine za sodelovanje pri upravljanju
velikih zveri.
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev
gospodarske aktivnosti na podeželju
Tematski sklop: 3.1 Zdravje rastlin in živali ter izboljšanje dobrega
počutja živali
Številka teme: 3.1.1
Naslov teme: Alternativne metode zatiranja aktualnih škodljivcev gojenih
in samoniklih vrst rastlin
Cilji:
- preučevanje učinkovitosti metode masovnega (množičnega) lovljenja in
metode motenja parjenja na primerih žuželk, ki povzročajo škodo na poljščinah,
zelenjadnicah, travinju in skladiščenih pridelkih;
- povečanje učinkovitosti in uporabnosti takšnih metod v kmetijski
pridelavi in pri skladiščenju živeža;
- optimizacija metod, ki se bodo v sklopu projekta potrdile kot
najprimernejše za obvladovanje nekaterih talnih škodljivcev, škodljivcev
nadzemnih delov rastlin in skladiščnih škodljivcev;
- uvedba metod, ki se bodo v projektu potrdile kot najbolj primerne, v
kmetijsko pridelavo in posledično zmanjšanje ostankov FFS v pridelkih ter
negativnih vplivov FFS na okolje.
Številka teme: 3.1.2
Naslov teme: Varovanje pridelave koruze z obvladovanjem karantenske
bakterijske uvelosti (Pantoea stewartii subsp. stewartii)
Cilji:
- inventarizacija plevelnih gostiteljskih rastlin v Sloveniji predvsem na
območjih z visokim tveganjem za ustalitev oziroma na območjih najdb bakterije;
- preučevanje potencialnih prenašalcev s poudarkom na spremljanjih in
preiskavah na območjih z visokim tveganjem. Izboljšanje laboratorijskih metod
detekcije bakterije v različnih gostiteljskih rastlinah v Sloveniji ter hkratna
analiza genomov za namen sledenja izvora okužbe ter
- oceniti prispevek različnih vrst bakterij Pantoea k opaženim bolezenskim
znamenjem z uporabo semi-kvantitativnih metod;
- preučiti inovativno uporabo brezpilotnih letal za celovite terenske
preglede obsežnejših območij ter učinkovitejše prepoznavanje žarišč okužbe na
njivskih površinah koruze, ciljan odvzem vzorcev ter zgodnejše zaznavanje ter
pravočasno izvajanje fitosanitarnih ukrepov;
- z integracijo historičnih podatkov o najdbah pri nas z obstoječimi
podatki mreže vremenskih postaj preveriti veljavnost predpostavk prognostičnih
modelov ter ocena tveganja za različna območja Slovenije;
- priprava predstavitev s poudarkom na območjih z večjim tveganjem ter
materialov za obveščanje in osveščanje pridelovalcev koruze in drugih deležnikov
in javnosti.
Številka teme: 3.1.3
Naslov teme: Razvoj in vpeljava metod za spremljanje pojavov in širjenja
virusov afriške prašičje kuge in visoko patogene aviarne influence
Cilji:
- vpeljava metod sledenja mikrobnim virom za ugotavljanje kontaminacije
okolja z izločki ptic, perutnine in prašičev;
- identificirati kontaminacijo zemlje, stoječih in tekočih voda z izločki
ptic, perutnine in prašičev ter določiti kritične točke za odvzem vzorcev z
namenom sledenja kužnim boleznim ptic, perutnine in prašičev;
- vpeljati metode za ugotavljanje virusov APK in HPAI v zemlji in vodi;
- določiti kontaminacijo zemlje in vode na kritičnih točkah z virusi AI in
potencialno APK;
- vpeljava modificiranih PCR metod za določanje viabilnosti virusov;
- integracija pridobljenih podatkov in priprava modela za epidemiologijo
okolja (stranski produkti, zemlja in voda) pri proučevanju pojava in širjenja
posebno nevarnih bolezni živali, kot sta visoko patogena aviarna influenca in
afriška prašičja kuga.
Številka teme: 3.1.4
Naslov teme: Ukrepi v podporo dobrobiti živali
Cilji:
- pregled in presoja obstoječih standardov dobrobiti in zaščite živali ter
nadstandardov v okviru intervencije dobrobit živali iz SN SKP 2023-2027 in
strokovnih podlag (upoštevati tudi rezultate zaključenih CRP projektov v obdobju
od 2018 – 2023) ter predpisov s področja dobrobiti in zaščite živali drugih
držav članic;
- določitev manjkajočih standardov (obvezno sodelovanje veterinarjev)
oziroma meril (normativov) za običajno rejsko prakso za govedo (razen telet),
drobnico, purane, jarkice in matične jate kokoši in priprava predloga za
morebitno posodobitev obstoječih minimalnih standardov;
- pripraviti strokovno podlago za določitev ukrepov (intervencij) s
področja dobrobiti živali za gospodarsko najpomembnejše vrste rejnih živali za
naslednje programsko obdobje SKP (2028-2035).
Tematski sklop: 3.2 Lokalni razvoj na podeželskih območjih
Številka teme: 3.2.1
Naslov teme: Organiziranje proizvajalcev v shemah kakovosti
Cilji:
- zbrati in analizirati dosedanje izkušnje o organiziranih oblikah
sodelovanja proizvajalcev pri implementaciji nacionalnih in evropskih shem
kakovosti v Sloveniji na osnovi pregleda obstoječe literature in intervjujev s
strokovnjaki in udeleženci v shemah;
- pridobiti podatke o dejanski organiziranosti proizvajalcev proizvodov iz
shem kakovosti in implementaciji shem kakovosti Zaščitena označba porekla in
Zaščitena geografska označba na območjih v Sloveniji;
- primerjalna analiza dobrih in slabih praks implementacije shem kakovosti
Zaščitena označba porekla in Zaščitena geografska označba z vidika organiziranih
oblik sodelovanja proizvajalcev v Sloveniji;
- predstavitev raziskovalnih rezultatov relevantnim deležnikom in
institucijam ter na podlagi prepoznanih možnosti oblikovati priporočila za
ukrepe in izboljšave pri upravljanju s shemami kakovosti in boljše povezovanje
proizvajalcev za njihov skupni nastop na trgu.
Tematski sklop: 3.3 Zdravje,
hrana in odpadki hrane
Številka teme: 3.3.1
Naslov teme: Vsebnost vitaminov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev v
sadju in zelenjavi
Cilji:
- pridobiti relevantne podatke o spreminjanju vsebnosti vitaminov (A,B,C in
K) v lokalnem sadju in zelenjavi od faze pobiranja do ponujenega sadja in
zelenjave na trgovinskih policah ali tržnicah;
- primerjava vsebnosti vitaminov med istimi sortami lokalnega in uvoženega
sadja in zelenjave v času polne zrelosti;
- pridobiti relevantne podatke o morebitni prisotnosti aktivnih snovi
pesticidov in njihovih metabolitov v lokalno pridelanem sadju in zelenjavi ter
primerjava prisotnosti aktivnih snovi pesticidov in njihovih metabolitov med
istimi sortami lokalnega in uvoženega sadja in zelenjave v času polne zrelosti.
Številka teme: 3.3.2
Naslov teme: Izzivi in rešitve za zmanjšanje vsebnosti kadmija pri
pridelavi zelenjadnic
Cilji:
- identifikacija kritičnih območij v Sloveniji za pridelavo zelenjadnic
glede na lastnosti tal ter drugimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za povečano
vsebnost Cd v pridelkih;
- določiti lastnosti tal, ki vplivajo na boljšo dostopnost Cd rastlinam;
- pregled možnih agrotehničnih metod za zmanjšanje vsebnosti Cd v
zelenjadnicah;
- preizkus agrotehničnih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti Cd v zelenjadnicah
in zmanjšanje dostopnosti Cd rastlinam;
- ugotoviti vpliv pH tal na odvzem Cd s strani vrtnin iz neonesnaženih tal
(mejne vrednosti za Cd v tleh niso presežene) na lahkih, srednje težkih in
težkih tleh ter preveriti kakšen vpliv ima apnjenje kislih in zmerno kislih tal
z različnimi odmerki apnenih materialov na zmanjšanje odvzema Cd s strani
rastlin;
- ugotoviti v kolikšni meri vpliva gnojenje z organskimi gnojili na
zmanjšanje sprejema Cd s strani rastlin;
- priprava priporočil z agrotehničnimi ukrepi za zmanjšanje vsebnost Cd v
zelenjadnicah oziroma zmanjšanje dostopnosti Cd rastlinam, upoštevajoč stroške
ukrepov, njihovo dolgoročno učinkovitost, komercialno razpoložljivost in splošna
sprejemljivost glede na območja v Sloveniji, načine pridelave ter lastnosti tal.
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena
politika
Tematski sklop: 4.1 Podatkovni viri in orodja v podporo odločanju
kmetijske, gozdarske in ribiške politike
Številka teme: 4.1.1
Naslov teme: Optimizacija gospodarjenja z gozdovi
Cilji:
- analizirati sisteme ureditve gospodarjenja z gozdovi v izbranih /
primerljivih državah EU s poudarkom na gospodarjenju z gozdovi (analiza pravnih
institutov, ki jih dojemamo kot omejujoče oziroma take, ki negativno vplivajo na
gospodarjenje z gozdovi in evidence poseka);
- pripraviti različne alternative možnih sprememb veljavne pravne ureditve
s poudarkom na gospodarjenju z gozdovi (možna reorganizacija in racionalizacija
vlog in nalog ključnih deležnikov ter poenostavitev ukrepov gozdarske politike
in posledično zmanjšanje administrativnih bremen);
- vzpostaviti gozdni dialog, v okviru katerega bodo vključeni ključni
akterji. Pridobilo se bo njihova stališča in mnenja glede predlaganih
alternativnih možnih sprememb;
- pripraviti predloge ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti sistemskih in
organizacijskih rešitev za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.
Številka teme: 4.1.2
Naslov teme: Razvoj sistema gozdnih inventur javne gozdarske službe
Cilji:
- analizirati časovni in stroškovni vidik ter kvaliteto obstoječe
metodologije zbiranja podatkov na sestojni ravni in stalnih vzorčnih ploskvah
javne gozdarske službe ter preveriti načine izračunov ključnih parametrov (lesna
zaloga po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah ter razvojnih fazah,
prirastek, količina in struktura odmrlih dreves) za potrebe gozdnogospodarskega
načrtovanja;
- pripraviti metodologije za izračun agregatnih vrednosti, srednjih
vrednosti in zanesljivosti ocen ključnih parametrov na različnih prostorskih
ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja;
- optimizirati spremljanje količin poseka in drugih ključnih parametrov,
ter površin krčitev in obnov v gozdnih inventurah;
- preučiti možnost prikaza izkoriščanja prirastne sposobnosti rastišča;
- preučiti možnosti uvajanja novih metod dela za racionalizacijo meritev in
povečanje kakovosti podatkov o gozdovih za povezljivost s sistemi poročanja
emisij in ponorov gozdnih zemljišč ter dejanske rabe tal;
- izdelati usmeritve za potencialno uvedbo novih tehnologij v gozdne
inventure za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja, ter
- skupaj z javno gozdarsko službo pripraviti podlage za implementacijo
izračunov v digitalna orodja v sistemu za izdelavo gozdnogospodarskega načrta.
Številka teme: 4.1.3
Naslov teme: Podnebne projekcije agroklimatskih kazalnikov do 2050
Cilji:
- iz širokega nabora že izbranih agroklimatskih kazalnikov določiti
najpomembnejše za spremljanje vpliva podnebnih sprememb na pridelavo hrane v
Sloveniji;
- modelna scenarijska projekcija najpomembnejših agroklimatskih kazalnikov
iz predstavljenega nabora do 2050 v povezavi z različnimi scenariji podnebnih
sprememb (RCP4.5 in RCP8.5);
- oblikovati modele glede na agroklimatske kazalnike za pridelavo nekaterih
najpomembnejših poljščin v Sloveniji v skladu s podnebnimi scenariji do 2050.
Številka teme: 4.1.4
Naslov teme: Digitalizacija terroirjev slovenskih vinogradov
Cilji:
- nadgradnja digitalne platforme za zbiranje, spremljanje in predstavitev
dejavnikov, ki sestavljajo terroir slovenskih vinogradov in kateri vplivajo na
značilnosti in posebnosti pridelanih slovenskih vin z geografsko označbo
(potrjenim poreklom);
- priprava natančnejše pedološke, geomorfološke in litološke karte z opisi
geogenih značilnosti;
- prikaz natančnejših kart geogenih dejavnikov terroirja za posamezne
vinorodne lege in večje vinogradniške komplekse;
- rešitve za dolgotrajnejše hranjenje zbranih podatkov (analize grozdja in
vina, tal, agrometeoroloških podatkov) za nadaljnje modeliranje digitalnih
zemljevidov slovenskih vinorodnih okolišev, podokolišev in manjših geografskih
enot;
- priprava navodil in izobraževanja pridelovalcev, kmetijskih svetovalcev
ter pristojnih, nadzornih in certifikacijskih organov za uspešno uporabo razvite
nadgradnje platforme ter v njej vsebovanih podatkov.
Številka teme: 4.1.5
Naslov teme: Nadgradnja informacijskega sistema za sladkovodno ribištvo
(RIBKAT)
Cilji:
- vzpostavitev funkcionalnih specifikacij aplikacije: obseg, vsebine,
delovanje, videz, interakcije in obveznosti deležnikov;
- posodobitev, nadgradnjo in razvoj ustreznih potrebnih programskih
orodij;
- uvedba geoinformacijskih orodij;
- georeferenciranje, grafična obdelava podatkov in umestitev novih
prostorskih slojev podatkov;
- povezljivost aplikacije z drugimi bazami podatkov, kot so npr Biološka
zbirka podatkov Zavoda za ribištvo (BIOS), sistemom NarcIS Naravoteka Slovenije
in drugimi vsebinsko sorodnimi bazami podatkov (npr. eLRD, eČuvaj).
Tematski sklop: 4.2 Uvajanje digitalizacije v kmetijstvu gozdarstvu in
živilski industriji
Številka teme: 4.2.1
Naslov teme: Tehnologije za pametno in precizno kmetijstvo
Cilji:
- socio-ekonomska in tehnološka analiza trenutnega stanja in potenciala
uporabe robotike in digitalnih tehnologij v slovenskem kmetijstvu, vključno z
identifikacijo izzivov in obravnavo obstoječih praks in infrastrukture,
tehnološke zrelosti in sprejemljivosti tehnologij med končnimi uporabniki;
- na primerih iz rastlinske pridelave in živinoreje prikazati najnovejše
trende, po potrebi tudi s primeri iz tujine;
- izvedba študije primerov na kmetijah, ki so že vpeljale avtomatizacijo in
digitalizacijo z analizo dolgoročnih učinkov: 1) vpliv na kmetijske prakse, 2)
vpliv na produktivnost in ekonomičnost, 3) vpliv na zahtevane kompetence v
pametnem kmetijstvu, vključno z oceno potreb po usposabljanju in
prekvalifikaciji, in 4) socialni, ekonomski ter okoljski/podnebni učinki;
- na modelu tipskih kmetijskih gospodarstev prikazati stroškovno
učinkovitost uvajanja posameznih oblik digitalizacije in okoljskih in drugih
prednosti (npr. prilagajanja na podnebne spremembe) uvajanja digitalnega prehoda
v kmetijstvu (npr. projekcije glede manjše rabe FFS, hranil, rabe vode na
državni ravni…);
- razvoj smernic in priporočil za integracijo robotike in digitalnih
tehnologij v obstoječe kmetijske prakse, z namenom izboljšanja učinkovitosti in
zmanjšanja okoljskega vpliva;
- priprava predlogov politik in ukrepov za spodbujanje uporabe digitalnih
tehnologij, vključno s finančnimi spodbudami, regulativnimi prilagoditvami.
Številka teme: 4.2.2
Naslov teme: Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz
Cilji:
- identificirati obstoječe informacijske sisteme in kvaliteto podatkov z
vidika možnosti povezovanja;
- nadgraditi obstoječe informacijske sisteme (EPI, VOLOS, WBT in GIS);
- vzpostaviti aplikacijo za povezovanje informacijskih sistemov, ki bo
omogočala racionalnejšo pripravo akcijskih načrtov ravnanja ob pojavu bolezni
ter načrtov preventivnih ukrepov za preprečevanje pojava / širjenja bolezni;
- prilagoditi aplikacijo androidnim pametnim mobilnim telefonom ter
računalniškim tablicam.
Številka teme: 4.2.3
Naslov teme: Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov pri nanašanju
fitofarmacevtskih sredstev
Cilji:
- razvoj tehnične specifikacije brezpiliotnih letalnikov, v zvezi s
številom in velikostjo rotorjev, koristnim tovorom, skupno težo, delovno višino
in hitrostjo;
- določitev zanašanja škropilne brozge od mesta nanašanja (delovna višina…)
ob upoštevanju vremenskih razmer (smer in hitrost vetra);
- izbor kmetijskih rastlin, kjer je uporaba brezpilotnih letalnikov
smiselna (upoštevanje topografije in velikosti površine);
- preizkušanje fitofarmacevtskih sredstev v smislu koncentracije škropilne
brozge;
- priprava priporočil na podlagi izvedenih poskusov zanašanja FFS z uporabo
z uporabo brezpilotnih letalnikov; ter
- opredelitev glede zahtev usposobljenosti operaterja brezpilotnega
letalnika.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 5.000.000,00
EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu
Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
Republike Slovenije |
2.500.000,00 |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
2.500.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v
zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju:
Evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih
raziskovalcev, ki ju vodi ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s
Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna
organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna
organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na
prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob
podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne
dejavnosti.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku
o CRP in Kriterijih
za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih
rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za
vodjo raziskovalnega projekta in programa, št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. in
št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023, (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo
projekta), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa CRP »Naša
hrana, podeželje in naravni viri« in v Usmeritvah
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa
Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v
letu 2024. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu morajo biti izpolnjeni na dan zaključka
javnega razpisa, razen če ni s tem javnim razpisom določeno drugače.
5.1. Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko
javnega razpisa.
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta,
raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih
raziskovalnih organizacijah, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi
raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in
obveznosti.
Vodja projekta mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je
vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za
vodjo projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec
ARIS-ZOP-02-2023-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja projekta izpolnjuje pogoj za mladega doktorja, če je na dan zaključka
javnega razpisa poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega
doktorata (obdobje zagovora doktorata od 1. 1. 2017 do zaključka javnega
razpisa). Za vodje projekta ženskega spola se navedeno obdobje za vsakega otroka
podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega otroka za
čas izrabljenega starševskega dopusta.
V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le
enega raziskovalnega projekta.
5.2. Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za
izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na
osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne
dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega
projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob
podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od
sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.
5.3. Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju
navedene pogoje, ki so določeni z
minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje aplikativnih projektov
oziroma z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov za vodje podoktorskih
projektov, če vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoje za status
podoktoranda, skladno s kriteriji za vodjo projekta. Raziskovalci, ki imajo
status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so
ti izrecno določeni.
Izpolnjevanje pogojev se preverja za raziskovalno vedo in raziskovalno področje
po klasifikaciji ARIS, ki ga vodje projektov označijo v prijavnem obrazcu.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti
izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda - Pogoji za vodje
aplikativnih projektov:
- Doseganje pogojev glede citiranosti in minimalnega števila točk iz
znanstvenih objav, kot to določa 2. podpoglavje I. poglavja 1. člena
kriterijev za vodjo projekta,
- A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj,
- A' > 0,
Osnovni pogoj za kandidate za vodje projektov je: A1 ≥ A1 minimalni,
CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V tabelah so za raziskovalne vede in posamezna raziskovalna področja (v
nadaljnjem besedilu: vede/področja) navedeni pogoji za A1 minimalni,
CI minimalni in A3 minimalni.
Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen
drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo
pogoji za vedo.
1. Ocena A1
-
A1 minimalni je naslednji:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,50 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
-
Za vodje projektov, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni
naslednji:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija,
Geografija |
0,40 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
2. Čisti citati
-
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je naslednji:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija |
5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija,
Šport |
15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija |
50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko
inženirstvo, Energetika, Materiali |
100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija |
200 |
-
Za vodje projektov, ki imajo status mladega doktorja, je minimalno število
čistih citatov, CI minimalni, naslednji:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo |
5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo,
Rastlinska produkcija in predelava, Geografija |
10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika |
20 |
3. Drugi kvantitativni pogoji
A3 minimalni je enak 0.
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima
status podoktoranda:
- Izkazovanje vsaj ene znanstvene objave, določene v Metodologiji,
- A1> 0,
- A' > 0.
Vodja raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za status podoktoranda, če po
letu zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (obdobje
zagovora doktorata od 1. 1. 2021 do zaključka javnega razpisa). Če je
podoktorand, to je raziskovalec, pri katerem so na dan izteka roka za oddajo
prijav na razpis potekla največ tri leta po letu zagovora njegovega prvega
doktorata znanosti, izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko
varstvo, se čas po letu zagovora za vodje projekta ženskega spola za vsakega
otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za vsakega
otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta. Čas po letu zagovora se
podaljša tudi v primeru dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb
oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem
zavarovanju, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in
sicer največ za čas upravičene odsotnosti.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno
vedo oziroma področje, ki so določena v Metodologiji, pridobi in izračuna ARIS.
ARIS bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v
bazah SICRIS (COBISS) in evidencah ARIS na dan zaključka javnega razpisa (A1)
oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom
javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca
(izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene
knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz
Evidence RO, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji:
relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma
razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter
izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z
ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7.
Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 9. 2024 in je odvisen
od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu
ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega
razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja
izvajanja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko
raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej
utemeljiti.
8.
Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga
določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni
viri«.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom
deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za ARIS in posebej za
MKGP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem
direktorju ARIS in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in MKGP
sprejmeta obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje
raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem
besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in MKGP, direktor sprejme
ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
ARIS na podlagi ugotovitvenega Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem
individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravno sredstvo
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15
dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor
ARIS.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Skladno z 41. členom ZZrID morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki
izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu.
Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali
(so)financerjih ter številko raziskovalnega projekta.
Prijavitelj mora po uvrstitvi prijave raziskovalnih projektov v (so)financiranje
na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran
oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo
dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z
osnovnimi podatki glede (so)financiranja, sestava projektne skupine s povezavami
na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije,
bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter
navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu
SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve
projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi
spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oz. letnem in zaključnem poročilu o
rezultatih izvedenega projekta.
9. Oddaja prijave
Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala
ARIS Digital
Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim
imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO,
skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah,
zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih
organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo
sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital
Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.
9.1. Oddaja prijave
Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu
ARIS-RPROJ-CRP-HRA-JR-Prijava-2024 na spletnem portalu ARIS Digital Forms.
Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni
potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje
raziskovalnega projekta.
Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec
raziskovalnega projekta nastopa gospodarska družba, skladno s Pravili o državnih
pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 007-2/2024-1 z dne 7.
3. 2024, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje
državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-HRA-JR-Prijava-2024-DP.
9.2. Rok za oddajo prijave
Prijava mora biti oddana do vključno 21. 5.2024 do 14. ure.
Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker
lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
10. Odpiranje prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 23. 5. 2024 ob 10. uri na sedežu
Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih
prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.
11. Popolnost prijav
Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v
predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa
ta javni razpis.
Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
12.
Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v avgustu 2024.
13. Kraj, čas in način, na katerega zainteresirani lahko dvignejo razpisno
dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.aris-rs.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletni strani
ARIS http://www.aris-rs.si oziroma
na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih
ur.
Kontaktni elektronski naslov: razpis-CRP@aris-rs.si.
Številka: 6316-5/2024-5
Datum: 15. 4. 2024
Dr. Špela Stres,
direktor
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 34/24, z dne 19. 4. 2024.
Pravne podlage:
- Zakon o
znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št.
186/21 in 40/23);
-
Pravilnik o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št.
43/11, 6/12 in 186/21 - ZZrID);
-
Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih
raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih
raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa,
št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. in št. 007-1/2023-1 z dne 2. 2. 2023;
-
Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti št. 6319-5/2022-5, z dne 9. 1. 2023,
št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 – popr., št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6.
2023, 6319-5/2022-8 z dne 13. 11. 2023, 6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023 in
6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024;
- Spremembe in dopolnitve
Sklepa o oblikovanju Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje
in naravni viri« v obdobju 2022 do 2027 z dne 20. 3. 2024;
- Usmeritve
za pripravo Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v obdobju
2022 do 2027 št. 631-4/2024-3360-3 z dne 20. 3. 2024;
- Metodologijo ocenjevanja in
izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024
št. 012-3/2024-8 z dne 27. 3. 2024;
-
Pravila o državnih pomočeh na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
št. 007-2/2024-1 z dne 7. 3. 2024.
Razpisna dokumentacija:
- Vzorec prijavnega obrazca:
- Razpisane teme - dodatne informacije in obrazložitve:
- Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči:
- Obrazec za pridobitev šifre raziskovalca (obvezno priložiti izjavo o nameri zaposlitve):
- Vzorec ocenjevalnega lista A:
- Vzorec ocenjevalnega lista B:
- Vzorec pogodbe ARIS:
|