Mednarodno sodelovanje

ESF - Evropska znanstvena fundacija

Predstavitev

Evropska znanstvena fundacija (ESF) je neodvisna, nevladna organizacija 77-ih nacionalnih raziskovalnih organizacij (nacionalnih agencij, svetov, fundacij in akademij) iz 30-ih držav (stanje leta 2007). Njen glavni namen je spodbujanje znanstvene kvalitete in povezovanja raziskovalne politike na evropski ravni. Zavezanost ESF znanstveni odličnosti je temeljna vrednota, ki predstavlja ključni kriterij za končni izbor prijaviteljev posameznega raziskovalnega projekta. Omogoča, da so artikulirane prioritetne znanstvene potrebe evropske raziskovalne skupnosti umeščene v globalni kontekst.

ESF deluje na različnih ravneh evropskega raziskovalnega povezovanja in sodelovanja, od kreiranja tematskih raziskovalnih programov ter evalviranja projektov, do aktualnih znanstvenih konferenc in javnih soočenj z aktualnimi izzivi raziskovalnih politik. Bistvena značilnost ESF pri oblikovanju raziskovalnih iniciativ je kombiniranje pristopov od spodaj-navzgor in od zgoraj-navzdol. Takšen pristop zagotavlja dolgoročen razvoj znanstvene sfere na evropski ravni. Uporaba pristopa od spodaj-navzgor ESF bistveno razločuje od izključne uporabe metode generiranja iniciativ od zgoraj-navzdol, ki ji je zavezana Evropska unija pri izvajanju politike na področju znanosti. ESF tako namenja vidno vlogo raziskovalni skupnosti, ki ji omogoča, da prepoznane znanstvene in raziskovalne iniciative dosežejo potrebno obravnavo odločevalcev in finančno podporo pri izvedbi raziskovalnih dejavnosti.

Na generalni skupščini ESF v Strasbourgu meseca novembra 2007 je takratni direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) dr. Franci Demšar prisostvoval slovesnosti ob sprejemu ARRS v polnopravno članstvo ESF. Temeljni kriteriji za članstvo v ESF so nacionalna reprezentativnost, vladna podpora in raziskovalna usmerjenost, neodvisnost znanstvenih odločitev in evalvacijskega procesa ter uporaba znanstvenih ekspertnih mnenj oz. t.i. "peer review" sistema.

Pomen včlanitve ARRS v ESF za slovensko raziskovalno sfero

Članstvo ARRS v ESF je za Slovenijo izjemno pomembno, saj so se s tem odprle nove možnosti sodelovanja naših raziskovalcev v (pan)evropskem prostoru, v raziskovalnih programih in aktivnostih ESF. Bistven prispevek članstva ARRS v ESF za slovensko raziskovalno sfero je finančno sodelovanje pri izvajanju evropskih raziskovalnih programov. ARRS je tako od meseca marca 2008 naprej sodelovala v razpisih EUROCORES programov, t.i. programov raziskovalnega sodelovanja, ki odličnim raziskovalnim skupinam omogočajo sodelovanje na evropski ravni. Slovenski raziskovalci so bili na razpisih ESF uspešni v sedmih primerih, od tega so štirje projekti šli v izvajanje pri ESF, trije pa so bili vključeni v komplementarno shemo.

ARRS in Slovenija sta na ta način vstopila v aktivno raziskovalno sodelovanje z ESF, ki je slovenski raziskovalni sferi prinesla nove možnosti vključevanja odličnih slovenskih znanstvenikov v odlične raziskovalne mreže na evropski in mednarodni ravni.

Slovenska raziskovalna sfera je s članstvom ARRS v ESF dobila možnost, da sooblikuje in soustvarja sinergijo evropskega in globalnega znanstvenega prostora. ARRS v sodelovanju v programih in aktivnostih ESF slovenskim raziskovalcem zagotavlja informiranje ter spodbude pri povezovanju.

ARRS kot članica ESF se je pri ESF lahko potegovala za zunanjo inštitucijsko evalvacijo, ki je bila izvršena leta 2011. Evalvacijsko poročilo je bilo objavljeno konec leta 2011 in je na razpolago na spletnih straneh ESF oz. ARRS.

Razvoj v letih 2011 - 2014

Članice ESF so leta 2011 večinsko sklenile, da del strateške in povezovalne vloge delovanja ESF prenesejo na ScienceEurope; konec leta 2014 ESF preneha izvajati pogodbo z Evropsko komisijo za administracijo programa COST. ESF tako z letom 2015 zaključuje večino svojih dejavnosti.