Inovacije

Razpisi in pozivi

Pogosta vprašanja - JAVNI RAZPIS STEP – SPODBUDE ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO STRATEŠKIH TEHNOLOGIJ ZA EVROPO (kratica javnega razpisa: JR STEP)

Rokovnik
Razpis

JR STEP – Vprašanja in odgovori (od 1 do 126)

1. VPRAŠANJE

1.1. Navajate: JRO se v okviru javnega razpisa obravnavajo kot podjetja, zato tudi zanje veljajo navedena pravila in zahteve državnih pomoči.

Torej JRO nimajo 100 % sofinanciranje kot pri prejšnjih razpisih (npr. TRL 3-6), ampak upoštevamo sofinanciranje glede na njihovo velikost?

1.2. Navajate: V vlogi morajo biti za prijavitelja oz. vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih prijavitelj/konzorcijski partner (poleg zaprošene pomoči oz. zaprošenih sredstev sofinanciranja) načrtuje izplačevati stroške projekta ter navedeni tudi finančni viri za financiranje projekta do prejema zaprošenih sredstev. Financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije z lizingom ni dovoljeno.

Ali to pomeni, da če bo z lastnimi sredstvi moramo priložiti kakšno potrdilo, izpis iz računa? Ali v primeru kredita, kakšno izjavo banke?

1.3. Navajate: V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost operacije skladno s Smernicami Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027.

Torej v primeru, da je amortizacijska doba 5 let, priprava tega dokumenta ni potrebna?

Računovodski standardi določajo za opremo od 5 do 7 let - torej se podjetje glede na svojo prakso odloči, da izbere 5 let za odpis opreme in dokumenta ni potrebni pripravljati?

1.4. navajate: Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Ali lahko to podrobneje razložite? Torej, v kolikor projekt uporablja slovenske proizvode, ne more dobiti pomoči? Mora imeti torej uvožene vhodne surovine?

1.5. Navajate:

Intenzivnost pomoči se določi glede na velikost podjetja in glede na območje, kjer se bo izvedel projekt/naložba. Veljajo povišane stopnje sofinanciranja, ker gre pri operacijah za naložbe, opredeljene v Uredbi STEP. Vse operacije se bodo izvajale na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kar po regionalni shemi državne pomoči in uredbi o karti regionalne pomoči predstavlja območje »a«.

Intenzivnost pomoči (razen za upravičence na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi) znaša:

  • velika podjetja: do 40 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • srednje velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • mikro in mala podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov.

Intenzivnost pomoči za upravičence, ki bodo izvajali projekt na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, znaša:

  • velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • srednje velika podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov,
  • mikro in mala podjetja: do 70 % vrednosti upravičenih stroškov.

Kaj pa druge občine? Na primer Maribor? Ne razumemo razlike, ker so v obeh primerih navedene iste občine.

1.6. ali je lahko pilotni projekt na 2 lokacijah? Torej eni postavijo pilotno linijo za pridobivanje kritičnih surovin, drugi pa proizvodnjo novih inovativnih produktov iz kritičnih surovin?

1.7. Navajate: v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji na osnovi Smernic STEP za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.

Ali lahko objavite povezavo do Priloge 2 kjer so navedeni primeri ustreznih tehnologij?

So to prave smernice

1.8. Ali je razpis namenjen vsem kritičnim surovinam, ki so v Uredbi? V RD namreč ne omenjate fosforja, v uredbi med kritičnimi surovinami pa je omenjen.

ODGOVOR:

1.1. Drži, stopnja sofinanciranja za JRO se določi glede na velikost JRO, ki se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER.

1.2. Obrazec 2, točka 5.3 Učinkovitost in izvedljivost finančnega načrta projekta predvideva opis in utemeljitev finančnega načrta in njegove strukture po vrstah upravičenih stroškov ter navedbo finančnih virov, iz katerih namerava podjetje (prijavitelj/konzorcijski partner) financirati tisti del stroškov, ki ne bodo kriti ssofinanciranjem, ter virov financiranja izvajanja projekta do prejema sofinanciranja. Predložitev posebnih dokazil ni predvidena. Lahko pa ARIS v okviru postopka izbora, zaradi razjasnitve navedb v vlogi, zahteva tudi ta dokazila.

1.3. Drži. Če je amortizacijska doba točno 5 let ali manj, priprava dokumenta ni potrebna.

1.4. Dodelitev pomoči ne sme biti pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Gre za omejitev, ki zadeva predvsem dodeljevalca državne pomoči, ki v javni razpis ne sme vključiti pogoja oziroma zahteve, da upravičenci morajo uporabiti doma proizvedeno blago ali storitve ali da morajo uporabiti domače proizvode v breme uvoženih proizvodov. Javni razpis torej tovrstne zahteve za upravičence ne vključuje – upravičenci torej lahko, ob upoštevanju ostalih zahtev javnega razpisa, uporabljajo tako doma proizvedene kot uvožene proizvode, blago in storitve.

1.5. V prvem sklopu je navedena intenzivnost pomoči vseh ostalih občin, tudi Maribora, RAZEN občin, ki so navedene. V drugem sklopu so navedene občine, v katerih je intenzivnost pomoči višja.

1.6. Projekt se lahko izvaja na dveh različnih lokacijah, vendar se morata obe lokaciji nahajati v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Pazite na izpolnjevanje ostalih zahtev javnega razpisa, vključno z ustreznostjo vsebinske umestitve v Module javnega razpisa.

1.7. Priloga 2 k razpisni dokumentaciji se nahaja na koncu Pojasnil (dostopno na naslovu).

Dokument na povezavi, ki ste jo navedli, je bil pripravljen za potrebe izvedbe ankete za preverjanje gospodarskega potenciala za podporo razvoja in proizvodnje kritičnih tehnologij v povezavi s STEP uredbo in ni del razpisne dokumentacije.

1.8. V razpisni dokumentaciji so navedeni le določeni primeri kritičnih surovin in njihov pomen, za razpis pa so relevantne vse kritične surovine, ki so navedene v Prilogi II k aktu o kritičnih surovinah in so pomembne za proizvodnjo kritičnih tehnologij v okviru platforme STEP (dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202401252 ), ob upoštevanju vseh pogojev in zahtev javnega razpisa.

 

2. VPRAŠANJE

Kje se pridobita naslednji dve dokazili?

Dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA) (dokazilo je obvezno v primeru, da je prijavljen projekt strateški projekt, priznan v skladu z določbami NZIA)

Dokazilo Evropske komisije o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) (dokazilo je obvezno v primeru, da je prijavljen projekt strateški projekt, priznan v skladu z določbami CRMA)

ODGOVOR:

Pristojni nacionalni organ, ki izda dokazilo o strateškem projektu v skladu z aktom o neto ničelni industriji (NZIA), je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Več informacij v zvezi s strateškimi projekti (kateri projekti so upravičeni do tega naziva, kakšen je postopek prijave ipd.) v skladu z določbami NZIA je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije1 .

Dokazilo o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) izda Evropska komisija.

Več informacij v zvezi s strateškimi projekti (kateri projekti so upravičeni do tega naziva, kakšen je postopek prijave ipd.) v skladu z določbami CRMA je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije2.

 

3. VPRAŠANJE

Na katero obdobje se mora nanašati bonitetno poročilo? Glede na to, da ste navedli, da poročilo ne sme biti starejše od 30 od roka prijave, mi ni jasno, ali se poročilo nanaša na 2024 ali na 2025 (rok oddaje je 15.04.2026, kar pomeni, da so letna poročila za 2025 že oddana)?

ODGOVOR:

Na podlagi podatka, pridobljenega na AJPESu, bodo do roka prijave na voljo le podatki za leto 2024. Potrdilo o bonitetni oceni bo tako izdano na podlagi letnih poročil za leto 2024.

 

4. VPRAŠANJE

4.1. navajate:

V primeru projekta, ki zajema naložbo v osnovna sredstva, je prijavitelj/konzorcijski partner podal izjavo, da bo najkasneje pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo pridobil vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo, skladno z relevantnimi pravnimi podlagami.

Torej tudi v primeru, ko gre za Modul A in B in se bo izvedla pilotna naprava oziroma preskusna infrastruktura potrebujemo ob zaključku tudi uporabna dovoljenja? Namreč v projektu bi v začetnih aktivnosti še izvajali aktivnosti v Modulu A, nato v drugem letu pričeli v Modulu B, kjer bi hkratno z aktivnostmi Modula A razvijali in integrirali v proces predelave odpadkov pilotno napravo, ki bi omogočila produkt, ki se lahko proda. Vendar za obratovanje potrebujemo okoljsko dovoljenje in uporabno dovoljenje in zna se zgoditi, da tega ne pridobimo do 31.5.2029, ko je zadnji zahtevek in zaključek investicije. V vsakem primeru dosežemo kazalnike, da imamo nov produkt 24 mesecev po zaključku ter tudi uporabno dovoljenje. Torej imeli bomo vsa dovoljenja za izvedbo investicije, ne moremo pa še zagotoviti, da bi imeli tudi uporabno dovoljenje do 31.5.

Naše vprašanje je ali moramo imeti tudi uporabno dovoljenje do 31.5.2029?

4.2. stroški storitev predvidevamo, da so lahko izvajalci od kjerkoli, torej tudi tuja podjetja? Ni potrebno, da so samo na vzhodu?

ODGOVOR:

4.1. V primeru projekta, ki zajema naložbo v osnovna sredstva, je prijavitelj/konzorcijski partner podal izjavo, da bo najkasneje pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo pridobil vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo, skladno z relevantnimi pravnimi podlagami.

4.2. Za zunanje izvajalce, katerih stroške storitev se lahko uveljavlja v sklopu Modula A, ni pogoj, da so iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

 

5. VPRAŠANJE

V zvezi z javnim razpisom STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo (JR STEP) vas prosimo za pojasnilo.

Naše podjetje razvija platformo za trgovanje z vodikom, ki vključuje AI/ML tehnologije za napoved cen in optimizacijo trga. Podjetje ima sedež v Sevnici (Vzhodna Slovenija) in smo člani European Clean Hydrogen Alliance. Žal na dan 31.12.2024 nismo izpolnjevali pogoja najmanj 3 zaposlenih oseb.

Ali lahko naše podjetje sodeluje v projektu kot »zunanji izvajalec storitev« (v okviru upravičenih stroškov za zunanje storitve) v konzorciju, ki ga vodi drugo upravičeno podjetje ali raziskovalna organizacija?

V tem primeru bi naše tehnološko znanje in razvito platformo prispevali kot zunanjo storitev, medtem ko bi vodenje projekta in konzorcijsko partnerstvo prevzeli upravičeni subjekti.

Prosimo za pojasnilo, ali je takšna oblika sodelovanja skladna s pogoji razpisa.

ODGOVOR:

Za podjetja, ki sodelujejo kot zunanji izvajalec storitev, ni omejitev glede števila zaposlenih na dan 31. 12. 2024. Potrebno pa je upoštevati sledečo omejitev: skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. Če bo zunanji izvajalec (tudi) JRO, lahko skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev doseže največ 50 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. V slednjem primeru je dodatnih 20 % vrednosti upravičenih le, če gre za stroške storitev zunanjega izvajalca, ki je JRO.

 

6. VPRAŠANJE

Želela bi preveriti za razpis JR STEP - ali velja za JRO (javni zavod ali visokošolski zavod vpisan v evidenco RO), da mora imeti sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija?

ODGOVOR:

Če JRO pri projektu sodeluje kot konzorcijski partner, mora imeti sedež ali poslovno enoto, kjer se bo izvajala potrjena operacija, v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

 

7. VPRAŠANJE

Zanima nas ali si pravilno razlagamo, da lahko posamezno podjetje prijavi 3 projekte, v katerih nastopa kot projektni partner in v vsakem od projektov zaprosi za sredstva, ki so preračunana v skladu s 15. točko poglavja 6.1: Višina čistih prihodkov od prodaje prijavitelja oz. v primeru konzorcija posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov prijavitelja/dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu.

ODGOVOR:

Drži. V skladu s 17. točko poglavja 6.1 lahko posamezen subjekt kot kateri koli konzorcijski partner nastopa v največ treh vlogah na javni razpis. Kot prijavitelj/vodilni konzorcijski partner pa lahko posamezni subjekt nastopa zgolj enkrat (torej v eni vlogi na javni razpis). Ena vloga predstavlja en projekt, izpolnjevanje pogojev javnega razpisa se presoja ločeno za vsako vlogo.

 

8. VPRAŠANJE

Pogoj za projekt št. 16 določa, da morajo biti v projektu upoštevane vse zahteve obeh shem državnih pomoč, ki sta navedeni v točki 11 javnega razpisa. Ali to pomeni, da mora vsak projekt, ne glede na vključene Module, izpolnjevati zahteve obeh shem državnih pomoči?

ODGOVOR:

Ne, ni potrebno, da vsak projekt izpolnjuje vse zahteve obeh shem državnih pomoči. Projekt mora izpolnjevati vse zahteve shem državne pomoči glede na vključene Module, kot je natančno opredeljeno v točki 11 javnega razpisa: Prijavitelj oz. vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati splošne zahteve državnih pomoči, navedene v točki 11.1 javnega razpisa.

Prijavitelj oz. vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati posebne zahteve državnih pomoči, ki veljajo za posamezno shemo državnih pomoči, po kateri zaproša za dodelitev sredstev sofinanciranja:

Če projekt vsebuje Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.2 javnega razpisa.

Če projekt vsebuje Modul B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.3 javnega razpisa.

Če projekt vsebuje Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oz. vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.4 javnega razpisa.

 

9. VPRAŠANJE

Podjetje načrtuje gradnjo objekta in nakup nove tehnološke opreme, vse za potrebe novega izdelka, ki bo predmet razvoja v okviru projekta. Javni razpis STEP omejuje dvojno financiranje, kar nam je popolnoma jasno. Podjetje je s projektom gradnje objekta že kandidiralo na drug javni razpis in ne ve, ali bo tam uspešno ali ne, hkrati je delež sofinanciranja manjši. Zato bi tudi strošek gradnje vključili v stroške projekta v okviru razpisa STEP. Rok za dokončanje projekta po tistem razpisu se bo morda iztekel prej, kot bo podjetje izvedelo za rezultate razpisa STEP, kar pomeni, da bi podjetje lahko že počrpalo del sredstev po drugem razpisu za namen gradnje objekta.

Vprašanje: ali lahko podjetje v okviru prijavljenega projekta zaprosi tudi za sofinanciranje stroškov gradnje objekta, v primeru delnega financiranja s strani druge institucije, pa potem ta del zneska odšteje od zaprošene subvencije, ki bi mu eventuelno pripadala po razpisu STEP? Tega zneska v času priprave vloge ne more odšteti, saj ne ve, če bo ta sredstva dejansko lahko dobil.

ODGOVOR:

Glede dvojnega sofinanciranja in kumulacije državnih pomoči je potrebno striktno upoštevati določila razpisne dokumentacije.

Ob doslednem upoštevanju pravil državnih pomoči je dopustno, da v okviru vloge na javni razpis načrtujete sofinanciranje za stroške, ki jih boste uveljavljali na drugem projektu na drugem javnem razpisu, vendar sme biti načrtovano sofinanciranje največ v takšni višini, da skupno sofinanciranje ne bo preseglo največje intenzivnosti državne pomoči v skladu s shemami državne pomoči.

Dodatno vas opozarjamo, da je lahko gradnja objektov upravičen strošek izključno v Modulu C javnega razpisa, kjer gre za vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.

 

10. VPRAŠANJE

Glavni namen razpisa oz. cilj je, da se zmanjša odvisnost EU v kritičnih sektorjih. Vem, da vsebinsko ne morete ocenjevati in pisati primernosti projektov, vendar nas zanima le splošno, zaradi razumevanja. Torej predvidevamo, da ni dovolj, da podjetje izvede razvoj enega dela oz. polproizvoda svojega končnega proizvoda, ki je kritična tehnologija, s katerim bo zmanjšal uporabo določenih surovin, ki jih sedaj nabavlja na tujem trgu. Torej z razvojem ne bo več potreben določen del v polproizvodu, kar pomeni, da bo zmanjšal odvisnost od Kitajske - ampak samo za svoj proizvod, ki ga bo potem izboljšanega prodajal na trgu.

Predvidevamo, da mora, glede na to, da je cilj zmanjšanje odvisnosti EU biti dejanski vpliv na EU in ne na podjetje. Torej mora na primer vzpostaviti proizvodnjo tega polproizvoda, ki vsebuje manj materiala in ga prodajati na trgu. Omogoča izdelavo kritičnih rezervnih delov lokalno ("on-demand"), kar zmanjšuje odvisnost od dolgih in tveganih dobavnih verig. Ali mora proizvesti novo kritično surovino, ki bo omogočila prodajo na trgu EU?

ODGOVOR:

Konkretne rešitve, predlagane v okviru oddaje vloge na javni razpis, se bodo obravnavale v postopku ocenjevanja projektov.

Pri pripravi projekta bodite pozorni na vse zahteve razpisne dokumentacije.

Javni razpis v 20. točki določa, kakšni morajo biti cilji projekta, če projekt zajema določen Modul.

V vprašanju omenjate razvoj. Razvoj izdelkov, procesov in storitev je zajet v Modulu A javnega razpisa. Javni razpis v 20. točki določa, da sta v primeru, če projekt zajema Modul A, obvezna dva cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta do končne oblike razvit izdelek, proces ali storitev s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve in
  • razvit izdelek, proces ali storitev dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Potreben je torej razmislek, ali bo cilj vašega projekta do končne oblike razvit izdelek s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig, ki bo imel vsaj tri izboljšane lastnosti in ki ga boste dali na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

V vprašanju omenjate tudi proizvodnjo. Proizvodnja je zajeta v Modulu C javnega razpisa. Javni razpis v 20. točki določa, da sta v primeru, če projekt zajema Modul C, obvezna dva cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig in
  • izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Potreben je torej razmislek, ali bo cilj vašega projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig, ki jih boste dali na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Poleg tega vas glede na vaše vprašanje opozarjamo na pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa, ki se nanašata na zahteve Uredbe STEP. Pogoja sta podrobneje pojasnjena v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Pojasnila v zvezi s pogojem št. 5 podrobneje opredelijo pojme »razvoj«, »proizvodnja« in »vrednostna veriga« v kontekstu Uredbe STEP in podajo dodatne informacije glede sektorjev v okviru Uredbe STEP, ki so relevantni za javni razpis. Poleg tega podrobneje pojasnijo zahteve pogoja št. 6, in sicer, da morajo tehnologije, ki jih obravnava projekt:

  • na notranji trg Evropske unije prinašati inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom ali
  • prispevati k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.

V okviru navedenega je pojasnjeno, kaj pomeni »gospodarski potencial« pa tudi, kaj pomeni »zmanjšanje ali preprečevanje strateških odvisnosti Evropske unije«.

Pri presoji ustreznosti vsebine projekta glede na Uredbo STEP vas usmerjamo tudi na Sporočilo komisije: Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in Sporočilo komisije: Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP).

Glede na navedeno je potreben razmislek, ali gre pri izdelku v okviru vašega projekta za kritično tehnologijo oz. se umešča v vrednostno verigo kritičnih tehnologij in ali se načrtovani razvoj/proizvodnja skladata z opredelitvijo razvoja in proizvodnje glede na Uredbo STEP.

 

11. VPRAŠANJE

11.1. Vprašanje:

Podjetje je organizirano v 3 proizvodne enote:

1. Proizvodnjo A

2. Proizvodnjo B

3. Uvajamo novo proizvodnjo enoto C.

Za nas je zanimiv razpis JR STEP – spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij. Z razvojem in proizvodnjo strateških tehnologij bi se močno zasidrali na področju poslovne enote C.

Podjetje zaposluje 42% kadra s VI., VII. In VIII. stopnjo izobrazbe. Zato vidimo potencial v Modulu A z lastnim raziskovanjem in razvojem. Vendar bi poleg razvojno-raziskovalnih aktivnosti imeli vlaganja tudi v opredmetena osnovna sredstva.

V okviru Modula C so možna tudi vlaganja v opredmetena osnovna sredstva.

Glede na organiziranost podjetja smo sposobni na osnovi lastnega znanja in razvoja pripraviti načrte in izdelati specifična opredmetena osnovna sredstva. To izdela naša poslovna enota B.

V modulu C so možnosti tudi sofinanciranja v nepremičnine. Tudi obstoječe objekte – nepremičnine smo sposobni sami prilagoditi za proizvodnjo.

Ali je opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine mogoče kupiti izključno od zunanjih dobaviteljev po tržni ceni ali je možnost tudi, da določena enota znotraj podjetja izdela osnovno sredstvo in dogradi nepremičnino in se le-ta lahko uveljavlja kot upravičen strošek in je lahko sofinancirana?

11.2. Vprašanje:

V razpisu je navedeno, da načrtovana višina sofinanciranih upravičenih stroškov projekta mora znašati najmanj 1.000.000,00 EUR in največ 10 mio EUR. To pomeni, da pri 35% sofinanciranih stroškov za srednje veliko podjetje, morajo upravičeni stroški projekta znašati vsaj 2,858.000,00 EUR.

ODGOVOR:

11.1. Omejitve v zvezi z investicijami v opredmetena osnovna sredstva so med drugim pojasnjene v točkah 5.5 in 5.6.5 Pojasnil k javnemu razpisu. Stroški za sredstvo, ki je izdelano znotraj podjetja, ki je upravičenec na projektu, niso upravičeni stroški na projektu.

10.2. V primeru, da je stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov 35 % za celoten projekt, morajo upravičeni stroški znašati najmanj Upravičeni stroški velikega podjetja morajo znašati najmanj 2.857.143,00 EUR, zaokroženo navzgor, brez decimalk. Določila glede stopenj sofinanciranja so navedena v točki 12.6 javnega razpisa.

 

12. VPRAŠANJE

Vprašanje v zvezi z intenzivnostjo pomoči po shemi državne pomoči RRI (Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte): Javni razpis v točki 12.6 določa: »V primeru, da operacijo izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi vsaj dva nepovezana partnerja izvajata Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, in od katerih je vsaj en partner MSP, pri tem pa noben posamezen, nepovezan partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči po shemi državne pomoči RRI za Modul A za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk.« Ali to pomeni, da se v primeru, ko v konzorciju nastopata dve povezani podjetji, njuni upravičeni stroški seštevajo? In če seštevek preseže 70 % celotnih upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči ne poveča?

ODGOVOR:

Da, v navedenem primeru, če seštevek upravičenih stroškov za povezana podjetja preseže 70 % celotnih upravičenih stroškov za Modul A, se intenzivnost pomoči ne poveča. Opozarjamo pa vas na pogoja št. 3 in 4 v točki 6.2 javnega razpisa, ki omejujeta povezanost podjetij v posameznem konzorciju.

 

13. VPRAŠANJE

V točki 5.6 Pojasnil javnega razpisa so določene zahteve glede pridobivanja bančne garancije. Ali morajo upravičenci, ki morajo za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade RS, tudi pridobiti in predložiti bančne garancije pred izplačilom sredstev?

ODGOVOR:

V zadnjem odstavku točke 5.6 Pojasnil javnega razpisa (razdelek Bančna garancija) je napaka. Pojasnila bodo v kratkem popravljena. Zadnji odstavek se pravilno glasi: »Določila v predhodnih petih odstavkih ne veljajo za upravičenca/konzorcijskega partnerja, ki mora za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.«

Na podlagi navedenega tako upravičencem/konzorcijskim partnerjem, ki bi morali za pridobitev bančne garancije pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ni potrebno pridobiti bančne garancije.

 

14. VPRAŠANJE

Prosim vas, če mi lahko v WORD ali PDF pošljete sam razpis. Objavili ste vse priloge, sam razpis pa je viden samo na prvi strani.

ODGOVOR:

ARIS potencialnim prijaviteljem ne pošilja besedila javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa, objavljenega na spletni strani ARIS, lahko natisnete s pomočjo ikone (»Za izpis«), ki se nahaja v zgornjem desnem kotu spletne strani.

Besedilo javnega razpisa je dostopno tudi na spletni strani Uradnega lista RS, št. 107/25: Vsebina Uradnega lista | Uradni list. V zgornjem desnem kotu se nahaja zelena ikona tiskalnika, s pomočjo katere se besedilo javnega razpisa lahko natisne ali shrani kot PDF dokument.

 

15. VPRAŠANJE

Ali se lahko na modul C prijavi investicija katere rezultat bo PROCES ALI STORITEV?

ODGOVOR:

Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig
    in
  • izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

16. VPRAŠANJE

Imam vprašanje vezano na JRO. Če sem pav razumel razpis so JRO tretirane kot podjetja. Kot kakšno podjetje pa je razumljena Univerza v Mariboru in njene članice?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na vprašanje 1.1.

 

17. VPRAŠANJE  

Ali je razpis tudi za podjetja, ki so kupila nov stroj za proizvodnjo?

ODGOVOR:

Stroški nakupa strojev in opreme bi lahko sodili med upravičene stroške Modula C, seveda ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi pogoji in zahteve javnega razpisa.

 

18. VPRAŠANJE  

6.3. pogoji za projekt, 8. točka: Kako je definiran termin ''pričetek izvajanja projekta''.

ODGOVOR:

Kot pričetek izvajanja projekta je mogoče razumeti trenutek, ko je sklenjena prva pravno zavezujoča zaveza za izvajanje projektnih aktivnosti (Primer: če gre v projektu za naložbo/nakup opreme, se projekt začne s prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme oziroma vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati).

 

19. VPRAŠANJE

Prijavitelj torej lahko sodeluje v štirih (4) prijavljenih projektih, v treh (3) kot konzorcijski partner in v enem (1) kot vodilni partner konzorcija?

ODGOVOR:

Eno podjetje lahko skupno sodeluje pri največ treh projektih, tako da je lahko največ:
a. enkrat prijavitelj/vodilni konzorcijski partner in dvakrat član konzorcija;
ali
b. trikrat član konzorcija.
 

20. VPRAŠANJE

Ali je potrebno imeti registrirano raziskovalno enoto?

ODGOVOR:

Registrirana raziskovalna enota ni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu JR STEP.
 

21. VPRAŠANJE

Lokacija izvedbe (Vzhodna Slovenija): Kako se pri razpisu dokazuje, da se projekt izvaja izključno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija? Ali je merodajna lokacija investicije/pilota (objekt), ali tudi lokacija sedeža in/ali lokacija dela projektne ekipe (npr. remote delo)?

ODGOVOR:

Prijavljeni projekt se mora izvajati izključno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Prijavitelj/konzorcijski partner (vsi konzorcijski partnerji) mora imeti v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija tudi registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico.
 

22. VPRAŠANJE

Prijavitelj in konzorcij: Ali je lahko nosilec izključno podjetje, JRO pa nastopa kot konzorcijski partner za Modul A/B? Ali obstajajo posebne omejitve/pričakovanja glede vloge JRO pri vodenju delovnih paketov?

ODGOVOR:

RO kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner, lahko v okviru projekta izvaja aktivnosti v Modulu A in/ali Modulu B. Medsebojne obveznosti konzorcijskih partnerjev pri izvajanju projekta se določijo v konzorcijski pogodbi in niso vnaprej določene z razpisnimi pogoji. Kljub temu lahko način povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije med deležniki na projektu doprinese h kakovosti projekta in s tem k višji oceni projekta glede na merila, kot so opredeljena v javnem razpisu.
 

23. VPRAŠANJE

Delež JRO (30%): Omejitev “JRO max 30%” ali to pomeni 30% celotne subvencije projekta ali 30% celotne vrednosti projekta?

ODGOVOR:

Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov za vse konzorcijske partnerje v posameznem konzorciju, ki so JRO, sme skupaj znašati največ 30 % celotne načrtovane višine sofinanciranja upravičenih stroškov (= zaprošene subvencije) za projekt.
 

24. VPRAŠANJE

Modul B vs Modul C (pilot/demonstrator): Če postavimo demonstrator/pilotno linijo (testno-eksperimentalno infrastrukturo), ki proizvaja omejene količine zgolj za validacijo tehnologije, ali se to obravnava kot Modul B ali že kot Modul C?

ODGOVOR:

Vsebina konkretnih projektov se bo presojala v okviru obravnave prejetih vlog. Glede na vsebino vašega projekta in glede na določila razpisne dokumentacije presodite, v kateri Modul bi lahko umestili aktivnosti vašega projekta. Še posebej opozarjamo na 11. točko javnega razpisa in točko 5.3 Pojasnil javnega razpisa, kjer so navedene zahteve za projekt glede na izbrani Modul z vidika državnih pomoči. Zahteve glede predvidenih ciljev projektov glede na posamezen modul pa so navedene v 20. točki javnega razpisa ter v 8. točki Pojasnil javnega razpisa.
 

25. VPRAŠANJE

Kaj se šteje kot “proizvodnja” v Modulu c? Ali Modul C preferira vzpostavitev/razširitev proizvodnje strateške tehnologije/opreme (npr. modularnih enot, krmilnih sistemov, robotike), in je proizvodnja hrane (kot končni produkt) manj primerna za ta modul?

ODGOVOR:

V Modulu C je predvideno sofinanciranje vzpostavitve ali razširitve proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig. Podrobnejša pojasnila glede proizvodnje in tehnologij v povezavi z Uredbo STEP so navedena v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji.

Pri presoji ustreznosti vsebine projekta glede na Uredbo STEP vas usmerjamo tudi na Sporočilo komisije: Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) (Dosegljivo na spletni strani: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)) in Sporočilo komisije: Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP) (Dosegljivo na spletni strani: SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209).
 

26. VPRAŠANJE

Stroški osebja (1.000.000 EUR na partnerja): Ali omejitev 1.000.000 EUR velja za vse stroške osebja skupaj na partnerja ali samo za sofinancirani del? Ali velja za vse module (A/B/C) ali le za Modul A?

ODGOVOR:

Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov (= zaprošena subvencija) osebja za samostojnega prijavitelja ali za posameznega konzorcijskega partnerja ne sme presegati 1.000.000,00 EUR. Stroški osebja so upravičen strošek samo v Modulu A javnega razpisa.
 

27. VPRAŠANJE

Operativni stroški v Modulu B: Ali so v Modulu B upravičeni tudi operativni stroški testne infrastrukture (energija, voda, potrošni material, servis/kalibracije, laboratorijske analize, seme/substrati za poskuse), če so neposredno vezani na validacijo?

ODGOVOR:

V Modulu B so upravičeni le stroški investicij v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi operativni stroški testne infrastrukture.
 

28. VPRAŠANJE

Trajanje projekta (36 mesecev): Ali je dopusten “staged approach” (36-mesečni pilot A+B, kasnejši scale-up izven projekta) in ali razpis pri ocenjevanju preferira projekte, ki v 36 mesecih dosežejo jasno demonstracijo (TRL dvig)?

ODGOVOR:

Vsebina konkretnih projektov se bo presojala v okviru obravnave prejetih vlog.

Glede na vsebino vašega projekta in glede na določila razpisne dokumentacije presodite, v kateri Modul bi lahko umestili aktivnosti vašega projekta.

Še posebej vas opozarjamo na 11. točko javnega razpisa in točko 5.3 Pojasnil javnega razpisa, kjer so navedene zahteve za projekt glede na izbrani Modul z vidika državnih pomoči.

Zahteve glede predvidenih ciljev projektov glede na posamezen modul pa so navedene v 20. točki javnega razpisa ter v 8. točki Pojasnil javnega razpisa.

Aktivnosti, prijavljene v okviru projekta, morajo biti zaključene v 36 mesecih.

Podrobnejša predstavitev meril za ocenjevanje prijavljenih projektov in postopek ocenjevanja so opisani v 4. točki Pojasnil javnega razpisa. Glede TRL dviga opozarjamo predvsem na podmerilo 1.1.
 

29. VPRAŠANJE:

Dokazila o tržnem potencialu: Ali priporočate (ali je zahtevano) priložiti LOI/pisma o nameri, pilotske uporabnike ali predpogodbe kot dokaz tržnega interesa – in kaj se v praksi najbolj “šteje”?

ODGOVOR:

Tržni potencial projekta opiše prijavitelj v Obrazcu 2. Priložitev dokazil o tržnem potencialu projekta z javnim razpisom ni zahtevana, lahko pa relevantna dokazila priložite kot priloge. Ocenjevalci bodo projekte ocenili glede na celotno oddano vlogo na javni razpis.
 

30. VPRAŠANJE

Prijavljen projekt je potrebno umestiti med:

1. Tehnološka področja platforme STEP - Priloga 2 Razpisne dokumentacije.

2. Prednostna področja S5.

3. Industrijske ekosisteme.

Med Industrijskimi ekosistemi je tudi področje Agroživilstvo, ki ga ni možno umestiti med primere Tehnoloških področij iz Priloge 2. Ali pravilno sklepamo, da niso vsa področja S5 in področja Industrijskih ekosistemov upravičena za sofinanciranje, temveč le tista, ki se lahko umestijo v okvir Tehnoloških področij STEP?

Lahko napišete malo več na to temo in podate nekaj konkretnih primerov?

ODGOVOR:

Drži. Umestitev projekta v tehnologije v okviru sektorjev platforme STEP je vstopni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu (pogoj št. 5 v točki 6.3 javnega razpisa). Projekti, ki jih ni mogoče umestiti v enega od treh sektorjev (digitalne tehnologije, in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije) ne morejo pridobiti sredstev po tem javnem razpisu. Opozarjamo vas tudi na to, da je v Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.
 

31. VPRAŠANJE

Pri modulu C je pogoj, da upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašajo najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Ali se slednji pogoj upošteva glede na posameznega partnerja ali na vse partnerje, ki bodo izvajali aktivnosti v Modulu C? Je npr. ustrezno, da v projektu, ki ga bo izvajal konzorcij 4 partnerjev v Sklopu 4 (Modula A in C), 2 projektna partnerja izvajata aktivnosti Modula C, pri čemer partner X kupi stavbo v vrednosti 60% upravičenih stroškov modula C in partner Y kupi opremo za proizvodnjo v vrednosti 40% upravičenih stroškov modula C?

ODGOVOR:

Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji, morajo upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašati najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Navedena zahteva torej velja za celoten Modul C (celoten strošek vseh partnerjev) in ne za posameznega partnerja. Če zadevna zahteva v vlogi ne bo izpolnjena, se bo v Prilogi Finančni načrt (Obrazec 3) polje v zbirni preglednici obarvalo rdeče.
 

32. VPRAŠANJE

Katere vire lahko uporabi Katedra/Inštitut na Univerzi za sofinanciranje STEP projekta in kako dokazuje (katera dokazila mora predložiti) svoje sofinanciranje?

ODGOVOR:

ARIS za določanje/presojanje virov financiranja JRO ni pristojna. Ponovno pa opozarjamo, da se glede presojanja velikosti podjetij in pravil državnih pomoči za potrebe javnega razpisa JRO obravnavajo kot podjetja.
 

33. VPRAŠANJE

V Prilogi 2 Razpisne dokumentacije so našteti primeri po Tehnoloških področjih platforme STEP. Med industrijskimi ekosistemi je tudi Agroživilsvo, ki ga ni možno umestiti med primere Tehnoloških področij. Ali pravilno sklepam, da niso vsa področja S5 in področja industrijskih ekosistemov upravičena za sofinanciranje, temveč le tista, ki se lahko umestijo v okvir Tehnoloških področij STEP?

ODGOVOR:

Do sofinanciranja bodo upravičeni tisti projekti, ki bodo izpolnjevali vse pogoje javnega razpisa. Posebej opozarjamo na določbe razpisa v točki 4.1 Namen in cilj javnega razpisa ter v točki 6.3 Pogoji za projekt (pogoj št. 5 in pogoj št. 6).

V kolikor projekt ne izpolnjuje pogojev, določenih z razpisom, ni upravičen do sofinanciranja, kljub temu, da ga je mogoče uvrstiti v eno od prednostnih področij S5 ali v enega od industrijskih ekosistemov.

Prosim, glejte še odgovor na 30. vprašanje.

 

34. VPRAŠANJE

Vezano na javni razpis STEP se na vas obračam z naslednjim vprašanjem:

34.1. Pri modulu C je pogoj, da upravičeni stroški nakupa strojev in opreme znašajo najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. Ali se slednji pogoj upošteva glede na posameznega partnerja ali na vse partnerje, ki bodo izvajali aktivnosti v Modulu C?

34.2. Je npr. ustrezno, da v projektu, ki ga bo izvajal konzorcij 4 partnerjev v Sklopu 4 (Modula A in C), 2 projektna partnerja izvajata aktivnosti Modula C, pri čemer partner X kupi stavbo v vrednosti 40% upravičenih stroškov modula C in partner Y kupi opremo za proizvodnjo v vrednosti 60% upravičenih stroškov modula C?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 31. vprašanje.

 

35. VPRAŠANJE

vljudno prosimo za odgovor, ali javni razpis določa, iz katere vrste sredstev je možno zagotoviti sofinanciranje izvajanja morebiti odobrenih projektov STEP v primeru JRO (tržna sredstva, stroški dela itd)?

ODGOVOR: Prosimo, glejte odgovor na 32. vprašanje.

 

36. VPRAŠANJE

Imamo vprašanja za razpis STEP:

36.1. Ali se bo bonitetna ocena AJPES spremenila 30 dni pred oddajo vlogo? Namreč verjetno se gleda za leto 2024, glede na to, da se lahko pridobi v času od 15.3. naprej?

36.2. Ali je lahko Zdravstveni dom partner na projektu?

36.3. Ali morajo biti podjetja vpisana v bazo ARIS za kandidiranje na razpisu in raziskovalci?

ODGOVOR:

36.1. Glejte odgovor pri vprašanju št. 3.

36.2. Upravičenci so tudi JRO. To so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

36.3. Javni razpis tega pogoja ne določa.

 

37. VPRAŠANJE

Imamo vprašanja za razpis STEP: Kakšni so pogoji oziroma kdaj je oseba upravičena kot »raziskovalec« in kdaj kot »strokovno in tehnično osebje«?

ODGOVOR:

Razlika med raziskovalcem in strokovno tehničnim osebjem vključuje različne pravne in strokovne obveznosti. Raziskovalci se osredotočajo na raziskave in izobraževanje, kar jim daje pravico do izobraževanja in mentorstva. Strokovno tehnično osebje pa se osredotoča na tehnične in strokovne dejavnosti, kar vključuje izobraževanje in izvajanje tehničnih nalog.

 

38. VPRAŠANJE

Kot podjetje razmišljamo o prijavi na razpis STEP.

Zanima nas, če moramo urediti kakšne prijave projektne skupine pri vas, oziroma če morajo zaposleni imeti status raziskovalca?

ODGOVOR:

Javni razpis pogoja prijave projektne skupine ali raziskovalcev na ARIS za podjetja ne določa.

 

39. VPRAŠANJE

V besedilu je navedeno, da mora bonitetna ocena prijavitelja/konzorcijskega partnerja znašati najmanj SB6. Z odstopanjem pa je dopustna izjema za največ enega konzorcijskega partnerja (ki ni vodilni), če je bil ustanovljen vsaj 1 leto in manj kot 2 leti pred dnem oddaje vloge, pri čemer zadostuje SB7. Ali je navedena izjema (SB7) omejena izključno na konzorcijskega partnerja, ki je ustanovljen v obdobju 1–2 leti pred oddajo vloge ali lahko izjema velja tudi za podjetje, ustanovljeno pred 30 leti, ki izkazuje bonitetno oceno SB7. Ali se takšno podjetje lahko prijavi na ta razpis.

ODGOVOR:

Drži. Izjema je dovoljena izključno za enega konzorcijskega partnerja, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen v obdobju 1-2 leti pred oddajo vloge.

 

40. VPRAŠANJE

prosimo za obrazložitev glede sodelovanja javnih raziskovalnih organizacij (JRO) na javnem razpisu JR STEP. Zanima nas:

  • ali za JRO s sedežem v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (npr. regija Ljubljana) veljajo enaki pogoji kot za podjetja glede upravičenosti do sodelovanja in prejemanja sredstev;
  • ali morajo tudi JRO imeti podružnico oziroma poslovno enoto v Vzhodni kohezijski regiji, da lahko sodelujejo v konzorciju kot prijavitelj oziroma prejemnik sredstev;
  • oziroma ali JRO, ki nimajo podružnice ali poslovne enote v Vzhodni kohezijski regiji, sploh ne morejo sodelovati v konzorciju kot prijavitelj naloge in prejemnik sredstev.

Prosimo za jasno pojasnilo, ali se pogoji glede lokacije (sedež/podružnica) za JRO uporabljajo enako kot za podjetja.

ODGOVOR:

JRO v nobenem primeru ne more sodelovati kot (samostojni) prijavitelj ali kot vodilni partner v konzorciju, temveč samo kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner.

Za JRO s sedežem v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija veljajo enaki pogoji kot za podjetja glede upravičenosti do sodelovanja in prejemanja sredstev.

JRO mora imeti sedež, podružnico ali poslovno enoto v Kohezijski regiji Vzhodna Sloveija, da lahko sodeluje v konzorciju kot konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner.

Pogoji glede lokacije izvajanja projekta so enaki za JRO in podjetja.
 

41. VPRAŠANJE

V razpisu ni omejitve, da povezana podjetja ne bi smela ločeno nastopati v vlogah. Torej, podjetje A in podjetje B sta povezani podjetji. Podjetje A lahko odda samostojno vlogo na javni razpis ali kot vodilni konzorcijski partner. Hkrati pa lahko Podjetje B odda samostojno vlogo na razpis ali kot vodilni konzorcijski partner, kjer seveda ne nastopata skupaj v konzorciju. Drži?

ODGOVOR:

Drži. Omejitve glede lastniške in upravljavske nepovezanosti veljajo v primeru konzorcijev, kot je določeno v točki 6.2 javnega razpisa. Dodatno opozarjamo na vse določbe razpisne dokumentacije, posebej na točko 5.6 pojasnil javnega razpisa, ki se nanaša na dokazovanje upravičenih stroškov.

 

42. VPRAŠANJE

Zanima me ali je znano koliko sredstev se predvideva za JR step Zahodna Slovenija, ki še bo objavljen?

ODGOVOR:

Vprašanje se ne nanaša na javni razpis »JR STEP«, zato nanj ne moremo podati odgovora.

 

43. VPRAŠANJE

Naše podjetje ima vprašanje v zvezi s pridobivanjem bonitetne ocene in sicer:

Podjetje bo vse finančne podatke o poslovanju v letu 2025 na Ajpes posredovalo že v sredini februarja. V razpisu je zahteva, da pridobljena bonitetna ocena ne sme biti starejša od 30 dni od roka za oddajo vlog (rok je za oddajo vlog je 15. 4. 2026, torej bonitetna ocena mora biti pridobljena po 16. 3. 3026). Za izračun bonitetne ocene bomo zaprosili torej šele po 16. 3. 2026, bonitetna ocena pa se bo izračunala iz takratnih razpoložljivih finančnih podatkov. Prosimo za potrditev, da je takšen postopek v redu.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 3. vprašanje.

 

44. VPRAŠANJE

vljudno prosimo za odgovor, ali se velikost podjetja po prilogi I GBER za JRO, ki je javna univerza, določi na ravni celotne univerze ali za posamezno članico (fakulteto) univerze?

ODGOVOR:

Velikost podjetja se ugotavlja na podlagi Priloge I Uredbe GBER za posamezen pravni subjekt/prijavitelja/konzorcijskega partnerja. Pri tem je potrebno upoštevati lastništvo subjekta in povezave z drugimi subjekti ter ustanoviteljstvo. Posebej opozarjamo na določilo 4. odstavka 3. člena Priloge I Uredbe GBER: »Podjetje se ne obravnava kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic /…/«.

 

45.    VPRAŠANJE

Pošiljam vprašanja vezana na razpis JR STEP:

45.1.  Ali je dovoljen strošek v okviru projekta nakup osnovnega sredstva (opreme, stroja) s Kitajske, Koreje ali ZDA? Torej, ali mora biti iz EU ali bo strošek upravičen, tudi če gre za osnovno sredstvo, ki ni iz EU?

45.2. Ali mora biti rezultat projekta, ki kandidira za modul C izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, ali pa lahko gre tudi za storitev?

45.3. Kako se opredeli velikost JRO – Medicinska fakulteta v Mariboru (spada pod UM) -> torej se smatra kot Univerza kot veliko podjetje? Ali razmišljamo pravilno?

45.4. Kako se bo določala velikost podjetja ob oddaji vlog? Ali se bodo upoštevali finančni podatki za leto 2025 -> to nam je zelo pomembno pri izračunu stopnje sofinanciranja in pripravi finančnega dela vloge?

45.5. Ali so tuji recenzenti za ocenjevanje vlog?

ODGOVOR:

45.1. Javni razpis ne zahteva, da bi bila kupljena osnovna sredstva z izvorom iz Evropske unije.   

45.2. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje.

45.3. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji. Glede določanja velikosti glejte odgovor na 44. vprašanje.

45.4. Velikost podjetja se bo preverjala glede na razpoložljive podatke v dostopnih evidencah v času preverjanja teh podatkov. V kolikor bodo takrat že objavljeni finančni podatki za leto 2025, se bodo upoštevali tudi ti..

45.5 Vloge bodo ocenjevali tuji recenzenti.

 

46.    VPRAŠANJE

Vezano na razpis JR STEP imam povpraševanje naročnika, ki namerava izvesti investicijo v izgradnjo Kompostarne.

Zelo na kratko povzemam opis in namen investicije:

Podjetje XXX izvaja Javno gospodarsko službo odvajanja in čiščenja odpadne vode (koncesionar) za občine XXXXX. Vse te občine imajo lastne komunalne čistilne naprave, katerim pa se v skladu z 38.členom, Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) Ur.21/25, drugi odstavek, osma alineja, mora prevzemat blato. To blato se načeloma predaja v nadaljnjo obdelavo na večjo komunalno čistilno napravo.

Zaradi vse višjih stroškov predelave blata in preobremenjevanja večjih čistilnih naprav z muljem smo se odločili za novo tehnološko rešitev, ki bi zmanjšala strošek predelava blata, zmanjšala preobremenitev večjih čistilnih naprav in odpadek spremenila v koristni produkt – gnojilo. Investicija predstavlja Kompostarno, s kapaciteto 2 toni / dan.

Obdelovalo se bi blato iz komunalnih čistilnih naprav, v sklopu koncesij (klas.št.odpadka 19 08 05). Vse MKČN imajo predhodno stabilizacijo blata (aerobno obdelavo), po izčrpanju pa se blato še dodatno delno stabilizira (zgosti) v kanaljetu tipa recycler, katero blato izčrpava in dostavi do kompostarne. Blato se v kompostarni po predhodnem tehtanju zmeša z zelenim odrezom ali lesenimi sekanci. Na to se pokrije s folijo in prične se dozorevanje ki traja vsaj dva tedna pri temperaturi 55°C. Nenehno se vrši kontrola temperature. Kompost se mora nenehno vzorčiti in analizirati (težke kovine, patogeni, organski onesnaževalci).

Groba ocena investicije:

Gradbena dela kompostarne 350.000,00 €

Gradbena dela zalogovnika degistata 75.000,00 €

Bifilter in elektro instalacije 90.000,00 €

SKUPAJ brez DDV: 515.000,00 €

Naše vprašanje je, ali je možno investicijo prijaviti na razpis JR STEP?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 24. vprašanje.

 

47.    VPRAŠANJE

Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

- v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

- izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

Ali se v besedilu razpisa smatra izdelek tudi kot storitev oz. proces, namreč podjetje bo vzpostavilo nov sistem, ki bo razširil storitve ki jih podjetje do sedaj ponuja. Nova storitev bo sovpadala z omenjenim področjem kritičnih strateških tehnologij, ki so potrebne na ravni države. Ponudili bi torej tehnološki proizvod (integriran sistem pametne hladne logistike). Proizvodnja bo v našem primeru pomenila proces. Prosim za odgovor ali je tak projekt primeren za prijavo na razpis za Modul C.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).

 

48.    VPRAŠANJE

v povezavi z razumevanjem in interpretacijo Javnega razpisa JR STEP imamo kot potencialni prijavitelj iz kemijske industrije naslednja vprašanja:

48.1.      Umeščenost projekta v STEP sektor in podsektor

Ali je po vaši presoji projekt, usmerjen v razogljičeno in z viri učinkovito proizvodnjo anorganskega industrijskega materiala z zaprtimi snovnimi in energetskimi tokovi, ustrezno umeščen v:

  • sektor Čiste in z viri gospodarne tehnologije ter

  • podsektor Transformativne industrijske tehnologije za razogljičenje?

Ali taka umestitev ustreza namenu in ciljem platforme STEP?

48.2.      Strateška relevantnost projekta brez novega materiala

Ali lahko projekt, ki se osredotoča na razogljičenje, zapiranje snovnih tokov in bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji obstoječega industrijskega materiala, šteje kot strateško relevanten za EU industrijo, tudi če ne vključuje razvoja povsem novega materiala?

48.3..     Vključevanje kritičnih strateških surovin

Ali razpis zahteva, da projekt nujno vključuje kritične strateške surovine, navedene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije, ali zadošča, da projekt obravnava material, ki je strateško pomemben v smislu platforme STEP (tj. ključen za delovanje EU industrije in več vrednostnih verig)?

48.4.      Razmerje med CRMA in STEP

Ali je pravilno razumevanje, da material, ki ni opredeljen kot kritična surovina po CRMA, lahko vseeno šteje kot strateški material po STEP, če:

  •  ima široko uporabo v več industrijskih sektorjih (npr. gradbeništvo, mobilnost, energetsko učinkoviti proizvodi), in

  • je pomemben za delovanje več industrijskih vrednostnih verig v EU?

48.5.    Strateške tehnologije – uporaba ali razvoj

Ali razpis zahteva uporabo že vnaprej opredeljenih strateških tehnologij, ali je njegov primarni namen tudi razvoj oziroma bistvena nadgradnja tehnologij, ki:

  • prispevajo k zmanjšanju strateških odvisnosti EU, in/ali

  • prinašajo inovativen, nastajajoč element z visokim gospodarskim potencialom?

48.6.      Bistvena sprememba obstoječega industrijskega procesa

Ali lahko bistvena sprememba obstoječega industrijskega procesa (npr. znatno znižanje CO₂, manjša poraba surovin, zapiranje snovnih in energetskih tokov) šteje kot razvoj strateške tehnologije v smislu razpisa, tudi če osnovna tehnologija že obstaja?

48.7.      Stopnja novosti tehnologije

Ali pravilno razumemo, da razpis ne zahteva, da je tehnologija nova na globalni ravni, temveč zadošča, da je:

  • nova za prijavitelja,
  • dokazljivo drugačna od obstoječega procesa, in
  • strateško relevantna za EU?

48.8.      Razlaga Modula C – proizvodnja

Ali mora Modul C nujno voditi v vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij, kot so izrecno navedene v razpisni dokumentaciji, ali je sprejemljivo tudi, da gre za bistveno spremenjen proizvodni proces obstoječega strateškega materiala?

48.9.      Modul C – proces vs. izdelek

Ali je pri Modulu C sprejemljiva interpretacija, da gre za bistveno spremembo celotnega proizvodnega procesa, ne pa nujno za nov končni izdelek?

48.10.    Prihodnji razpisi STEP

Ali je predvideno, da se bo javni razpis JR STEP  v prihodnjih letih še ponovil?

ODGOVOR:

48.1. Umestitev projekta v ustrezen sektor oz. podsektor je v domeni prijavitelja projekta. Ustreznost umestitve se bo presojalo v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209.

48.2. Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209. Ob upoštevanju vseh pogojev in zahtev javnega razpisa bi lahko v okviru projekta razvijali tudi bistveno izboljšan material in ne le povsem nov material.

48.3. Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209. . Javni razpis ne zahteva, da projekt vključuje kritične strateške surovine, navedene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije. V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP.

48.4. Za kritične se štejejo surovine, kot so opredeljene v Prilogi II k Aktu o kritičnih surovinah (CRMA), na katero se sklicuje Uredba STEP. Glejte odgovor na vprašanje 1.8., kjer je tudi povezava do zadevne pravne podlage.

V okviru projekta je pomembno, da ugotovite, ali izdelek, ki ga razvijate/ki bo predmet proizvodnje, predstavlja kritično/strateško tehnologijo v skladu z Uredbo STEP oziroma v skladu s pogojema št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa (v tem primeru lahko tudi material, ki ni kritična surovina, šteje za kritično/strateško tehnologijo) ali pa se umešča v vrednostno verigo kritične/strateške tehnologije. V slednjem primeru, kot določa tudi točka 3.2 Pojasnil javnega razpisa, se »vrednostna veriga« poleg končnih izdelkov nanaša tudi na posebne sestavne dele in posebne stroje, ki se primarno uporabljajo za izdelavo končnih izdelkov, kritične surovine iz Priloge II k aktu o kritičnih surovinah ter s tem povezane storitve, ki so nepogrešljive in specifične za razvoj ali za proizvodnjo teh končnih izdelkov, ter tehnologije, ki spadajo na področje uporabe akta o neto ničelni industriji.

Pri presoji vsebine vašega projekta si lahko pomagate s prej navedenimi smernicami, ki podajajo tudi primere v zvezi s kritičnimi surovinami.

48.5. Namen, cilj in predmet javnega razpisa so navedeni v 4. točki javnega razpisa. Pogoja za projekt, ki se nanašata na Uredbo STEP, sta navedena v točki 6.3. javnega razpisa (pogoj št. 5 in pogoj št. 6). Pogoja sta bolj podrobno pojasnjena v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa.

V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP. Projekt pa lahko zajema tudi druge tehnologije, če se dokaže izpolnjevanje navedenih pogojev javnega razpisa.

48.6. Vsebina projekta se bo presojala v postopku ocenjevanja projekta.

Bodite pozorni na opredelitev razvoja v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa.

Glede na to, da omenjate razvoj, bodite pozorni na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa. Če projekt zajema Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

-  v 36 mesecih od začetka projekta do končne oblike razvit izdelek, proces ali storitev s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve

in

-  razvit izdelek, proces ali storitev dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

Eden od ciljev projekta, ki zajema Modul A, mora biti torej izdelek, proces ali storitev z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve.

48.7. Javni razpis določa, kdaj se tehnologija šteje za »kritično« in ne za »novo« tehnologijo. V zvezi s tem je pomembno, da presodite, ali projekt izpolnjuje pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Podrobnejša pojasnila o tem, kdaj se neka tehnologija za ta javni razpis šteje za kritično, se nahajajo v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. V pojasnilih je med kriteriji za kritične tehnologije pojasnjeno tudi vprašanje novosti določene tehnologije.

48.8. Modul C je namenjen  vzpostavitvi ali razširitvi proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig. V zvezi s tem je pomembno, da presodite, ali projekt izpolnjuje pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. V Prilogi 2 k razpisni dokumentaciji je za vsak sektor platforme STEP naveden okviren in neizčrpen seznam primerov in ustreznih opredelitev tehnologij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v okviru sektorjev platforme STEP. Projekt pa lahko zajema tudi druge tehnologije, če se dokaže izpolnjevanje navedenih pogojev javnega razpisa.

V zvezi v Modulom C vas opozarjamo tudi, da bodite pozorni na zahteve s področja državnih pomoči, kot so navedene v 11. točki javnega razpisa in točki 5.3 Pojasnil javnega razpisa.

Prosimo, glejte tudi odgovor na 15. vprašanje.

48.9. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje.

Glede na Uredbo STEP (pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa) se ne zahteva, da bi šlo za nov končni izdelek, če lahko dokažete izpolnjevanje navedenih pogojev. Vendar pa morate biti pozorni, da projekt izpolnjuje ostale pogoje in zahteve javnega razpisa. Posebej izpostavljamo zahteve s področja državnih pomoči, kot so navedene v 11. točki javnega razpisa in točki 5.3 Pojasnil javnega razpisa.

V zvezi z Modulom C še posebej izpostavljamo zahtevo Regionalne sheme državne pomoči:

»Pomoč se lahko dodeli izključno za začetno naložbo.  Začetna naložba pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na eno ali več od naslednjega:

-          vzpostavitev nove poslovne enote,

-          širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

-          diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali

-          bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.«

Glede na to, da omenjate proizvodnjo, bodite pozorni na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa. Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:

-  v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

-  izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.

48.10. Zaenkrat se v letu 2026 načrtuje podoben razpis za Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Prosimo, glejte tudi odgovor na 42. vprašanje.

 

49.    VPRAŠANJE

V razpisu je zapisano  da: -Pomoč ni upravičena za prometni sektor.

Ali je v slednje privzeta celotna H dejavnost po SKD 2008, tudi na primer 52. Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti. Ob tem naj zapišem, da bi se podjetje prijavilo na Modul C in bo z letošnjim letom imelo registracijo dejavnosti v prej omenjenem sektorju. Primarna dejavnost torej ni vezana na promet, je pa to spremljajoča dejavnost.

ODGOVOR:

Za aktivnosti v okviru Modula C javnega razpisa veljajo zahteve regionalne sheme državne pomoči, ki so navedene v točki 11.4 javnega razpisa. Med njimi je tudi zahteva:

»Pomoč ni upravičena za prometni sektor in povezano infrastrukturo, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.«

Prevozni sektor oz. prometni sektor je podrobneje pojasnjen v točki 5.3.3 Pojasnil javnega razpisa:

»Prevozni sektor, ki pomeni isto kot prometni sektor, je podrobneje definiran v točki 45 člena 2 Uredbe GBER. Prometni sektor pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora. Prometni sektor natančneje pomeni naslednje dejavnosti v smislu statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2), vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta:

(a) NACE 49: Kopenski promet in cevovodni transport, razen NACE 49.32 Obratovanje taksijev, 49.39 Obratovanje žičnic, sedežnic, vlečnic, če niso del mestnega ali primestnega prometa, 49.42 Selitvena dejavnost, 49.5 Cevovodni transport;

(b) NACE 50: Vodni promet;

(c) NACE 51: Zračni prevoz, razen NACE 51.22 Vesoljski promet.

 

50.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja:

50.1. V obrazcu 2 v poglavju "4.1 Pretekle strokovne reference prijavitelja/konzorcijskih partnerjev" v preglednici 3 manjka kaj kam vpišemo (stolpec najbolj levo)? (slika spodaj):

50.2. V obrazcu 2 (slo) in obrazcu 2b (eng) ja razlika pri omejitvi št. znakov:

pri 1.2.2 je v eng verziji omejitev 6.000, 6.000 in 3.000 znakov, v slo verziji je omejitev 6.000, 3.000 in 3.000 znakov s presledki?

pri 3.2 je v eng verziji omejitev 6.000 znakov, v slo verziji je omejitev 1.500 znakov s presledki?
 

50.3. Vprašanje glede obsega znakov v 3.4 Dolgoročni družbeni vplivi projekta:

Opišite in pojasnite, kakšno dodano vrednost bo imel predlagani projekt za deležnike in družbo (ciljne skupine, npr. uporabnike rešitev (novih izdelkov, procesov ali storitev)) tekom izvajanja projekta in po življenjskem ciklu projekta. Pojasnite tudi multiplikativne učinke na nacionalni in evropski ravni.

OPIS IN UTEMELJITEV [največ 3.000 znakov s presledki]:

Ali velja omejitev 3000 znakov za celotno točko ali ločeno 3000 znakov za posamezno omenjeno področje- za deležnike, družbo, posamezne ciljne skupine, uporabnike novih izdelkov ter multiplikativne učinke?

ODGOVOR50.1. in 50.2.

OBRAZEC 2 v slovenskem jeziku in OBRAZEC 2.b v angleškem jeziku sta posodobljena in usklajena. Posodobljena obrazca sta objavljena na spletni strani ARIS https://www.aris-rs.si/sl/inovac/razpisi/25/razpis-STEP-dec25.asp. Prvi stolpec v preglednici 3 je izbrisan. Število znakov v slovenski in angleški verziji je usklajeno.

50.3 Omejitev 3000 znakov velja za celotno točko.

 

51.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja:

Pri točkah:

4.2.2  Projekti, ki so trenutno v teku

4.2.3 Infrastruktura in tehnična/tehnološka oprema

Je omejitev 1500 znakov s presledki mišljena za 1 partnerja posamezno ali 1500 znakov s presledki za 5 partnerjev skupaj?

ODGOVOR:

Omejitev največ 1500 znakov velja za vse konzorcijske partnerje, ki sodelujejo pri projektu.

 

52.    VPRAŠANJE

Vezano na JR STEP imamo vprašanja vezana na Preglednico 4 v Obrazcu 2: 

1. Navedeno je, da moramo za referenčno osebo vpisati "Predvideno letno št. ur dela na projektu". Torej če pravilno razumemo, vpišemo koliko ur bo v enem koledarskem letu (12 mesecev) oseba delala na projektu? 

2. V primeru, da bo oseba delala na projektu samo prvih 6 mesecev po 10 ur vsak mesec, je pravilno da vpišemo 60 ur? 

3. V primeru, da bo oseba delala na projektu 18 mesecev po 10ur vsak mesec, je pravilno, da vpišemo 120 ur - toliko bo letno št. ur dela na projektu? Ampak v drugem letu ne bo opravil več 120 ur ampak 60 ur, kako to pravilno zapišemo?

ODGOVOR:

52.1: Da, v stolpec »Predvideno letno št. ur dela na projektu« v Preglednici 4 je potrebno za posamezno referenčno osebo vpisati število ur v posameznem koledarskem letu.

52.2: Da. Opozarjamo pa vas na določbe javnega razpisa v točki 12.1 Upravičeni stroški, ki določa  da referenčni kadri, kot so opredeljeni v Pojasnilih javnega razpisa v točki 4.2 in jih prijavitelj opredeli v OBRAZCU 2 v točki 4.1.1, morajo opraviti in uveljaviti najmanj 96 ur raziskovalno-razvojnega dela na operaciji v koledarskem letu, oz. sorazmerno glede na trajanje operacije v posameznem koledarskem letu.

53.2:  Da, v stolpec »Predvideno letno št. ur dela na projektu« v Preglednici 4 vpišite število ur, ki jih bo referenčna oseba opravila v posameznem letu na način: Leto: xxxx: YYY ur; Leto XXXX: zzz ur. Opozarjamo pa vas na določbe javnega razpisa v točki 12.1 Upravičeni stroški, ki določa  da referenčni kadri, kot so opredeljeni v Pojasnilih javnega razpisa v točki 4.2 in jih prijavitelj opredeli v OBRAZCU 2 v točki 4.1.1, morajo opraviti in uveljaviti najmanj 96 ur raziskovalno-razvojnega dela na operaciji v koledarskem letu, oz. sorazmerno glede na trajanje operacije v posameznem koledarskem letu.

 

53.    VPRAŠANJE

Ali lahko kot JRO za del lastnega financiranja prikažemo stroške plač raziskovalcev iz raziskovalnega programa ARIS, če so ti isti raziskovalci udeleženi v projektu v okviru razpisa STEP?

ODGOVOR:

Tak način financiranja ni dopusten, saj bi v tem primeru šlo za dvojno financiranje.

 

54.    VPRAŠANJE

Pri pregledu javnega razpisa JR STEP se nam je pojavilo nekaj vprašanj:

54.1. Finančna konstrukcija za Modul C: ali je pri tem modelu potrebno planirati 50 % vseh upravičenih stroškov modula za stroje in opremo na nivoju celotnega modula ali po vsakem posameznem partnerju?

54.2. Če investicijo izvaja več partnerjev, ali mora biti investicijska dokumentacija (IP, DIIP, PIZ) pripravljena za vsakega partnerja (za vsako investicijo) ali na nivoju projekta?

54.3. Na informativnem dnevu je bilo veliko govora o skladnosti z namenom STEP. Lepo prosim za delitev prezentacije in tudi obljubljenih povezav na dodatna pojasnila na spletni strani STEP Slovenija tudi na vaši spletni strani, bodisi v sami objavi razpisa bodisi med odgovori.

ODGOVOR:

54.1. Prosimo, glejte odgovor na 31. vprašanje.

54.2. Investicijska dokumentacija mora biti pripravljena na nivoju projekta, tudi če jo izvaja konzorcij partnerjev.

54.3. Povezave do relevantnih STEP smernic in druge dokumentacije so na voljo v Pojasnilih javnega razpisa oziroma na spletnih straneh:

Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP),

SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209,

Na informativnem dnevu za JR STEP več kot 100 udeležencev - STEP Slovenija.

 

55.    VPRAŠANJE

Prosimo za pojasnilo glede določanja velikosti JRO.

Ali se javni zavod – JRO, ustanovljen s strani Vlade RS, ki se za potrebe razpisa obravnava kot podjetje, v skladu s Prilogo I GBER šteje kot veliko podjetje zaradi prevladujočega javnega lastništva/nadzora?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 44. vprašanje.

 

56.    VPRAŠANJE

prosimo za pojasnilo.

56.1. Navajate, da v primeru, da projekt zajema Modul A, aktivnosti načrtujemo v zaporedju TRL lestvice - torej nikjer ni navedeno od katerega TRL je upravičeno? Glede na to, da je cilj, da so novi produkti/storitve čim bližje trga predvidevamo, da je lahko od TRL 5 naprej, vse do TRL 9. Projekt bi zajemal Modul A in B, torej bi se izvedla tudi investicija v "pilotno" oz. v laboratorjisko opremo, ki bi zajemala testiranja novega procesa, ki bi omogočil proizvodnjo novih produktov. Glede na to, da mora biti po 24 mesecih po zaključku projekta nova storitev na trgu, predvidevamo, da ni nujno, da se potrdi v realnem okolju, saj je potrjen v pilotnem okolju, ki je pomanjšana verzija realnega okolja. Kolikor vidimo "scale up" ni nujen, če lahko dokažemo izboljšavo produkta z razvitim inovativnim postopkom že v sami "pilotni proizvodnji"?

56.2. Zanima nas tudi ali lahko projekt zajema tako področje čistih in z viri gospodarnimi tehnologijami kot tudi digitalne tehnologije? Sta lahko obe področji tudi iz naslova inovativnosti v enem projektu?

56.3. Prosim za informacijo, če Modul B vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur - zajema tudi postavitev oziroma nakup opreme za laboratorijske infrastrukture?

ODGOVOR:

56.1. Kot določa točka 3.2. Pojasnil javnega razpisa, se razvoj in proizvodnja nanašata na napredek tehnologij od faze dokazane izvedljivosti (okvirno nad TRL 4) do komercialne proizvodnje.

Pri oblikovanju projekta bodite pozorni tudi na zahteve glede ciljev projektov, ki so določene v 20. točki javnega razpisa.

56.2. Projekt sme zajemati izključno razvoj in/ali proizvodnjo kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig v vsaj enem od naslednjih sektorjev: digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, biotehnologije v skladu z Uredbo STEP. Projekt se torej lahko nanaša na več kot enega od navedenih sektorjev. Izbrani sektor/sektorje navedete/utemeljite v točki 1.1 obrazca 2 vloge na javni razpis. Pri tem bodite pozorni, kateri sektor navajate kot primarni, kateri pa kot dodatni (pomembno npr. pri postopku izbora vlog, kot je opredeljen v točki 8.2 javnega razpisa).

56.3. Upravičeni stroški v Modulu B zajemajo investicije v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, slednja vključujejo investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. Stroški nakupa objektov in zemljišč ter stroški gradnje niso upravičeni do sofinanciranja.

Kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa, preskusne in eksperimentalne infrastrukture pomenijo objekte, opremo, zmogljivosti in vire, kot so preskuševalne naprave, pilotne linije, demonstratorji, objekti za testiranje ali živi laboratoriji, in s tem povezane podporne storitve, ki jih uporabljajo predvsem podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, ki iščejo podporo za preskušanje in eksperimentiranje, da bi razvila nove ali izboljšane proizvode, procese in storitve, ter za preskušanje in nadgradnjo tehnologij, da bi dosegla napredek s pomočjo industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja.

 

57.    VPRAŠANJE

Imamo naslednja vprašanja vezana na razpisno dokumentacijo za razpis JR STEP:

MERILA:

57.1. Vprašanje vezano na merilo "1.2 Omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in drugimi deležniki"

V primeru, da bo razvoj strateške tehnologije potekal v projektu od TRL5 – TRL9 in v konzorcij ne vključimo RO, ki tipično izvajajo RRI aktivnosti do TRL5/TRL6, ali bo zaradi tega vloga po merilu 1.2 slabše ocenjena?

(t.j. moramo v konzorcij vključiti RO, da po tem merilu dosežemo max. število točk!)

57.2. Vprašanje vezano na merilo "2.5 Dolgoročni okoljski vplivi projekta, vključno s prispevkom k strateškim ciljem NEPN, okoljski trajnosti in prehodu v krožno gospodarstvo "

Ali se pri ocenjevanju merila »2.5" lahko kot ustrezna upošteva kvantificirana ocena potencialnih dolgoročnih okoljskih učinkov tehnologije v fazi njene komercialne uporabe, kadar projekt obsega izključno pred komercialne RDI aktivnosti (MODUL A) in neposredni okoljski učinki v času trajanja projekta še ne nastanejo; vendar bo projekt jasno prispeval (kvantitativno ocenimo in opredelimo potencial učinkov projekta) bodisi k doseganju strateških ciljev NEPN, razogljičenju ter prehodu v krožno gospodarstvo v fazi komercializacije?

OPISI POGLAVIJ (OBRAZEC 2):

57.3. Ali se je potrebno striktno držati omejitve obsega opisov v poglavij (št. znakov s presledki!)? Če DA, ali potem dodatno gradivo (npr. preglednice/tabele), s katerim dodatno z verodostojnimi dokazili konsistentno in koherentno utemeljujemo navedbe v OBRAZCU 2, priložimo kot priloge?

57.4. Ali v preglednici 5 (pogl. 4.2.1) navedemo zgolj razvojno – raziskovalne, inovacijske projekte (RRI) sofinancirane s strani SLO/EU, ali tudi komercialne projekte, pridobljene v okviru javnih naročil, kjer so projekti financirani iz javnih sredstev. Če slednje velja (navedemo tudi komercialne projekte), ali navedemo tudi projekte, kjer smo v projektih sodelovali kot podizvajalec?

ODGOVOR:

57.1. Podmerilo se bo presojalo v postopku ocenjevanja projekta. Vnaprej ne moremo podajati informacij, kako bo konkretni projekt pri kakšnem od podmeril ocenjen. Predlagamo, da si pogledate podrobnejšo predstavitev meril za ocenjevanje v točki 4.1 Pojasnil javnega razpisa. Javni razpis ne zahteva, da bi morala biti v projekt kot eden od deležnikov (bodisi konzorcijski partner bodisi zunanji izvajalec ali drug deležnik) vključena JRO. Vnaprej ni mogoče oceniti, ali bo posamezen projekt slabše ocenjen, če bo kot enega od deležnikov imel vključeno JRO. Bodite pozorni, da boste predviden prispevek projekta na področju, kot ga določa podmerilo, celovito opisali v točki 2.2 obrazca 2 vloge na javni razpis.

57.2. Podmerilo se bo presojalo v postopku ocenjevanja projekta. Vnaprej ne moremo podajati informacij, kako bo konkretni projekt pri kakšnem od podmeril ocenjen. Predlagamo, da si pogledate podrobnejšo predstavitev meril za ocenjevanje v točki 4.1 Pojasnil javnega razpisa. Kot izhaja že iz naziva podmerila, se ocenjujejo dolgoročni učniki projekta oziroma tehnologije. Bodite pozorni, da boste predviden prispevek projekta na tem področju celovito opisali v točki 3.5 obrazca 2 vloge na javni razpis.

57.3. V OBRAZCU 2 se je potrebno držati predvidenega števila znakov. Morebitno dodatno gradivo v obliki npr.  tabel, grafov, diagramov lahko priložite kot priloge pri posamezni točki obrazca, kot je tam predvideno. Besedilnih prilog (besedilni sestavek) razen v primerih, ko je to izrecno zahtevano v Obrazcu 2, ne prilagajte.

57.4. Upoštevajte navodila v obrazcu. V preglednico 5 (točka 4.2.1 – Pretekle izkušnje z vodenjem projektov)  vpišite, tako kot obrazec predvideva, vse sofinancirane projekte s področja, na katerem prijavljate projekt, ki so bili sofinancirani s strani EU in/ali SLO in ste jih vodili ali izvajali v zadnjih petih (5) letih. Vpišite program, javni razpis/poziv, leto odobritve, trajanje projekta v mesecih, celotno vrednost projekta za podjetje v evrih.

 

58.   VPRAŠANJE

58.1.      Ali je v skladu z Uredbo (EU) 2024/795 ter z javnim razpisom JR STEP dopustno, da je pilotna naprava, vzpostavljena v okviru projekta, namenjena uporabi drugim podjetjem, saj bi odprt ali deljen dostop do demonstracijskih pilotnih naprav v farmacevtski industriji lahko vodil do razkritja procesnih parametrov, tehnoloških rešitev in podatkov, ki predstavljajo poslovne skrivnosti in ključno konkurenčno prednost nosilca tehnologije?

Poleg tega veljavna zakonodaja, regulativni okvirji ter interni predpisi podjetja za razvoj in proizvodnjo kritičnih surovin ne omogočajo deljenja razvojnih postopkov, procesnih nastavitev in pilotnih naprav z zunanjimi uporabniki, zlasti z drugimi podjetji, saj bi to predstavljalo tveganje za varnost oskrbe.

58.2.      Pilotna naprava bi se uporabljala izključno za interne raziskovalno-razvojne aktivnosti upravičenca oziroma po potrebi za omejene raziskovalne namene znotraj strogo nadzorovanega okolja, ob hkratnem vodenju evidence razpoložljivosti in uporabe infrastrukture. Ali je to dopustno?

ODGOVOR:

58.1.

Če govorite o aktivnostih v okviru Modula B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, morajo biti za aktivnosti v Modulu B izpolnjene posebne zahteve sheme državne pomoči RRI – pomoč za naložbe za preskusne in eksperimentalne infrastrukture, kot so opredeljene v točki 11.3 javnega razpisa.

V okviru Modula B se sme sofinancirati vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, pri čemer je zahteva državne pomoči, da mora biti dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Upravičenec mora izpolniti tudi vse ostale zahteve, ki se nanašajo na dostop do infrastrukture, kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa.

Opozarjamo vas tudi na 20. točko javnega razpisa, ki za projekte, ki zajemajo Modul B, določa obvezna cilja projekta:

-          v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena preskusna in eksperimentalna infrastruktura, povezana izključno s področjem kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

-          razpoložljivost infrastrukture tudi za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom. Prijavitelj v vlogi opredeli minimalno število ur, ko bo infrastruktura na voljo za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, predvsem podjetjem, v 24 mesecih po zaključku projekta.

Če podjetju veljavna zakonodaja, regulativni okvirji, interni predpisi ipd. ne omogočajo izpolnjevanja navedenih zahtev in doseganja navedenih ciljev, podjetje v okviru projekta ne more predvideti aktivnosti v okviru Modula B.

 

58.2. Prosimo, glejte zgornji odgovor.

 

59.  VPRAŠANJE

v podjetju sem bomo verjetno prijavili s kombinacijo A+C pri čemer bomo razvili nov inštrument "DEF". Modul C bo obsegal gradnjo objekta, ki bo stal npr. 1000 enot pri čemer bo 25 % objekta namenjeno izdelavi obstoječih izdelkov, 30 % bo obsegala izdelava novega izdelka DEF, 45 % površine pa bodo skladiščni prostori (delno povezano s proizvodnjo).

VPR: Koliko del objekta, katerega investicija bo 1000 denarnih enot lahko štejemo kot upravičene stroške novega izdelka DEF? Po našem mnenju se bo uporabilo načelo sorazmernosti in je v tem primeru to 30 % ali 300 denarnih enot. Prosim za potrditev, če je naše razmišljanje pravilno. V kolikor ne, pa vas prosimo za odgovor v številkah.

Prosim tudi za odgovor, če imate v mislih kakšne robne pogoje, ki se jih opisuje z besedami kot so " večinoma", "v pretežni meri" in podobno, da  jih prevedete v matematično obliko (večje, manjša, enako). 

Če ni načela sorazmernosti potem nam prosim vsem prijaviteljem jasno razložite na primerih in številkami kako boste izračunali naslednje primere:

a.) Novi izdelek obsega  60 % površine,  stari izdelki se bodo delali na 40 % površine.

b.) Nov izdelek obsega 20 % površine, preostalo  so skladiščni prostori (ni direktno proizvodnja, je pa vezano na proizvodnjo).

c.) Nov izdelek obsega 80 % površine, stari izdelki 20 %.

Za sedaj ne bom dodatno zapletal še s stroji (nekateri v novem objektu, drugi v starem objektu) na katerih se bodo tudi delali obstoječi kot tudi nov izdelek. Brez načela sorazmernosti bo karkoli težko kredibilno zagovarjati, kar velja za razpisodajalca in prijavitelje.

Predlagam vam tudi, da tistemu, ki vam je postavil vprašanje odgovorite na mail, da ne bo izgubljal vsak dan časa  ter gledal ali je slučajno odgovor na njegovo vprašanje že objavljen.

Glede na hitrost dajanja odgovorov tudi na zelo enostavna vprašanja se bojim, da bomo spet prišli v časovno stisko. Zato bi bilo nujno okrepiti ekipo, ki daje odgovore in hkrati tudi dati popolno prioriteto pri delu na tem področju vsem, ki so v to verigo odgovorov vpeti tako pri ARIS kot tudi MGTŠ. Verjamem, da je to za ARIS precej težavno, saj so vajeni predvsem razpisov za akademsko sfero. Ta zadnji odstavek vam ni potrebno objaviti.

ODGOVOR:

Razpisna dokumentacija ne prepoveduje načrtovanja in uveljavljanja stroškov v okviru Modula C za gradnjo stavbe, ki se bo le delno uporabljala za namen projekta. Del stroškov, ki se bo lahko uveljavljal na projektu, se izračuna po načelu sorazmernosti po najprimernejšem kriteriju, kar bo predmet dokazovanja tekom samega izvajanja projekta in bo potrebno v takšnih primerih podati tudi jasno metodologijo razmejitve stroškov.

 

60.  VPRAŠANJE

prosim za pojasnila:

1. Navajate: Za sofinanciranje Modula A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa,  so upravičene le raziskovalno-razvojne aktivnosti predlaganega projekta, ki morajo spadati v kategorijo industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja.

V pojasnilih nikjer ne pojasnjujete katere so industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj. Navajate samo TRL lestvico.

V prijavnem obrazcu pa med aktivnosti pričnete s TRL 5. Torej, če prav razumemo so upravičene aktivnosti od TRL 5 naprej - torej niso upravičena testiranja v laboratoriju (TRL 4), ampak od simuliranega okolja - torej mora posledično biti nujno vključen kupec, ki to testira v svoji proizvodnji?

2. Glede na prijavi obrazec, kjer se aktivnosti pričnejo s TRL 5 to pomeni, da mora biti testiranje izvedene na dejanski velikosti? V primeru, da podjetje, ki razvija nove postopke in ima svoj laboratorij in svojo pilotno proizvodnjo dejansko sploh lahko upravičeno? Razvijale bi se nove metode, ki se potem prodajajo kot storitve.

ODGOVOR:

Kot določa točka 3.2. Pojasnil javnega razpisa, se razvoj in proizvodnja nanašata na napredek tehnologij od faze dokazane izvedljivosti (okvirno nad TRL 4) do komercialne proizvodnje. TRL lestvica je predstavljena v točki 2.3 Pojasnil javnega razpisa. Pojasnjeno je, katere aktivnosti okvirno zajema posamezna TRL stopnja. Javni razpis ne zahteva, da bi moral biti v testiranja vključen kupec, ki izvaja testiranja v svoji proizvodnji.

Definiciji industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja sta zapisani v točki 5.3.2 Pojasnil javnega razpisa.

Konkretne vsebine posameznih projektov v odgovorih na vprašanja ne moremo komentirati.

 

61.  VPRAŠANJE

prosimo vas za konkretni odgovor na vprašanje ali sta pri modulu C pod proizvod, ki ga je potrebno dati po zaključku projekta na trg, mišljena tudi proces in storitev. Podjetje bi namreč v modulu A razvil visokotehnološko inovativno storitev, v moduli C pa bi kupilo strojno opremo za izvajanje te storitve.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).
 

62.  VPRAŠANJE

62.1. Ali se lahko na modul C prijavi investicija, katere rezultat bo izključno izdelek, ali se lahko prijavi na modul C tudi investicija, katere rezultat bo vzpostavljena ali razširjena proizvodnja STORITEV na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig?

62.2. Ali mora vsak partner v konzorciju za svoj del projekta priložiti DIIP, IP in PIZ (nad 2,5 mio EUR) ali se priloži enotna investicijska dokumentacija za cel projekt?

ODGOVOR:

62.1. Prosimo, glejte odgovor na 15. vprašanje. V skladu z Uredbo STEP je lahko predmet projekta razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig. Kaj v skladu z Uredbo STEP zajema proizvodnja (zajeto v Modulu C), je podrobneje opredeljeno  v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa. Ravno tako je v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa podrobneje opredeljeno, kaj zajemajo povezane storitve, ki so ključne za okrepitev celotne vrednostne verige, povezane z razvojem ali proizvodnjo kritičnih tehnologij. Razvoj takih povezanih storitev je lahko upravičen do financiranja v okviru javnega razpisa kot samostojni projekt (zajeto kot razvoj v Modulu A in B).

62.2. Prosimo, glejte odgovor na 54.2. vprašanje.

 

63. VPRAŠANJE

prosimo za uradno razlago upravičenosti prijave na JR STEP v primeru prijavitelja, katerega glavna dejavnost je primarna kmetijska proizvodnja (SKD A01.130 – pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic), vendar je predmet prijave razvoj in raziskave samostojnega robota za obiranje kmetijskih pridelkov.

Razumemo, da je prijava v okviru Modula A možna. Dodatno pa nas zanima razlaga glede Modula B (preskusna/eksperimentalna infrastruktura oz. demonstracijske aktivnosti), saj razpisna dokumentacija v poglavju o pravilih državnih pomoči navaja, da “pomoč ni dovoljena v sektorju primarne kmetijske proizvodnje” (pri shemi državne pomoči RRI – preskusne/eksperimentalne infrastrukture ter pri regionalni pomoči za naložbe).

Ključno vprašanje:

Ali je Modul B dopusten, če je predmet naložbe/aktivnosti izključno demonstracija in validacija razvitega robota (strateške tehnologije) v realnem okolju (npr. na lastnih površinah prijavitelja), pri čemer:

  • so upravičeni stroški vezani na razvoj/validacijo tehnologije (testiranje, merilna oprema, integracija, demonstracijski setup, podatkovna infrastruktura ipd.),
  • naložba ni namenjena povečanju kapacitet, produktivnosti ali razširitvi primarne kmetijske proizvodnje kot take,
  • rezultat je tehnološki produkt (robot) z namenom trženja / uporabe pri različnih uporabnikih.

Prosimo za pojasnilo, kako ARIS pri presoji “sektorja primarne kmetijske proizvodnje” razmejuje:

  1. status prijavitelja (glavna dejavnost A01.130) v primerjavi z dejavnostjo, za katero se dodeljuje pomoč (RRI / razvoj in demonstracija tehnologije),
  2. ali se demonstracija tehnologije na kmetiji prijavitelja šteje kot nedopustna pomoč primarni proizvodnji že zaradi lokacije/končnega namena (kmetijska raba), ali je odločilno, ali gre za razvojno-testni namen, časovno omejeno pilotiranje in dokazovanje TRL.

ODGOVOR:

V zvezi z Modulom B najprej opozarjamo, da se sme v okviru tega Modula sofinancirati vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, pri čemer je zahteva državne pomoči, da mora biti dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Upravičenec mora izpolniti tudi vse ostale zahteve, ki se nanašajo na dostop do infrastrukture, kot je opredeljeno v točki 11.3 javnega razpisa.

Glede državne pomoči za primarno kmetijsko proizvodnjo pojasnjujemo, da je pri dodelitvi državnih pomoči (Modul B in Modul C) potrebno upoštevati oboje, sektorje, v katerih je podjetje registrirano in v okviru katere dejavnosti kandidira za pomoč, ter tudi vsebino prijavljenega projekta. V primeru, da je podjetje dejavno na področju primarne kmetijske proizvodnje (ali v drugih izključenih sektorjih), se lahko državna pomoč podjetju dodeli, če se zagotovi, da dejavnost primarne kmetijske proizvodnje (ali druge dejavnosti v izključenih sektorjih) ne prejema državne pomoči (npr. z ločevanjem dejavnosti ali ločevanjem računovodskih izkazov znotraj podjetja). V primeru, ki ga navajate, se glede na navedene podatke lahko razbere, da gre tako pri sektorju, v katerem je podjetje registrirano, kot pri vsebini projekta za področje primarne kmetijske dejavnosti.

 

64. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje v zvezi s pogojem št. 16 v točki 6.1 javnega razpisa. Pogoj določa: »Bonitetna ocena prijavitelja/konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, mora po metodologiji AJPES znašati najmanj SB6 na podlagi priloženega dokazila, ki ne sme biti starejše od 30 dni od roka za oddajo vlog na javni razpis in ne sme biti pridobljeno po izteku roka za oddajo vlog na javni razpis.« Kaj to pomeni za subjekte, ki niso ustanovljeni po ZGD-1 in ki ne morejo pridobiti bonitetne ocene. Ali se taki subjekti torej ne morejo kot prijavitelji/konzorcijski partnerji prijaviti na javni razpis?

ODGOVOR:

Tudi subjekti, ki niso ustanovljeni po ZGD-1, lahko nastopajo kot prijavitelji/konzorcijski partnerji, ob upoštevanju pogojev in zahtev javnega razpisa. Zanje izpolnjevanje navedenega pogoja ni potrebno.

 

64. VPRAŠANJE

V nadaljevanju podajamo repliko na vaš odgovor.

V odgovoru na zastavljeno vprašanje navajate, da bodo do roka za oddajo prijave na voljo zgolj podatki za leto 2024, zato naj bi AJPES bonitetno oceno izdal na podlagi letnih poročil za leto 2024. Navedeno v našem primeru ne drži, saj bo imel AJPES na voljo tudi podatke iz letnega poročila za leto 2025, na podlagi katerih lahko v  določenih primerih izda bonitetno oceno. Poleg tega v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da mora biti bonitetna ocena izračunana na podlagi podatkov letnega poročila za leto 2024, temveč zgolj obdobje od 16.3.2026 do 15.4.2026 v katerem mora biti pridobljena bonitetna ocena.

Vljudno vas prosimo za ponoven pregled zastavljenega vprašanja.

ODGOVOR:

Splošni pogoj javnega razpisa bo izpolnjen, če bo dokazilo o bonitetni oceni prijavitelja/konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, izdano v obdobju 30 dni do roka za oddajo vlog (15. 4. 2026) in bo izkazovalo bonitetno oceno po metodologiji AJPES vsaj SB6, oziroma izjemoma SB7 za enega od partnerjev v primeru konzorcija, kot je določeno v 16. točki Splošnih pogojev za kandidiranje v 6. točki javnega razpisa (konzorcijski partner, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen vsaj eno (1) leto pred dnem oddaje vloge in manj kot dve (2) leti pred dnem oddaje vloge).

Javni razpis ne določa podlage (letnih poročil) za določitev bonitetne ocene.

ARIS tako nima vpliva na pripravo bonitetne ocene in ne določa/odloča/nalaga, na katerih podatkih AJPES pripravlja bonitetno oceno podjetja. AJPES kot samostojna inštitucija izvaja naloge na način, kot ga določajo zanjo zavezujoči predpisi in postopki.

 

65. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje glede upravičenih partnerjev v projektih STEP:

Ali je raziskovalna organizacija, ki ima koncesijo za opravljanje javne raziskovalne dejavnosti in njen pravni status je javni zavod (ustanovitelj je mestna občina) tudi upravičen partner v okviru JR STEP (5. tčk razpisa)?

ODGOVOR:

Kot je določeno v 5. točki javnega razpisa, so upravičeni prejemniki sredstev javnega razpisa podjetja, kot so opredeljena v skladu z ZPOP-1, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz priloge I Uredbe GBER).

V ZPOP-1 je »podjetje« opredeljeno kot pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko.

Upravičenci so tudi JRO. To so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji.

Če se vaša organizacija umešča v zgornje definicije, lahko kandidira na javni razpis, v skladu z ostalimi pogoji in zahtevami javnega razpisa.

 

66. VPRAŠANJE

66.1. Ali med uporabnike infrastrukture modula B lahko spada konzorcijski partner?

66.2. Ali lahko med uporabnike infrastrukture modula B lahko spadajo interni oddelki istega podjetja?

ODGOVOR:

Prosimo, poglejte si določila glede preskusne in eksperimentalne infrastrukture, ki so navedena v točki 11.3 javnega razpisa, in zahteve glede postavljenih ciljev projekta, ki so navedene v točki 20 javnega razpisa.

Če projekt zajema Modul B,

morata biti cilja projekta:

  • v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena preskusna in eksperimentalna infrastruktura, povezana izključno s področjem kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig

in

  • razpoložljivost infrastrukture tudi za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom. Prijavitelj v vlogi opredeli minimalno število ur, ko bo infrastruktura na voljo za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, predvsem podjetjem, v 24 mesecih po zaključku projekta.

 

Javni razpis ne omejuje uporabe preskusne in eksperimentalne infrastrukture s strani konzorcijskih partnerjev niti s strani različnih oddelkov istega podjetja. Opozarjamo pa vas na upoštevanje zahtev v točki 11.3 javnega razpisa, predvsem v smislu, da mora biti dostop do infrastrukture zagotovljen tudi drugim uporabnikom, izven konzorcija.

 

67. VPRAŠANJE

Ali se bo JR STEP za V koh. regijo v prihodnjih letih ponovil?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 48.10 vprašanje.

 

68. VPRAŠANJE

Na osnovi objavljenega JR Spodbude za razvoj in proizv.strateških tehnologij za Evropo (JR STEP) v vzhodni kohezijski regiji, nas zanima ali spodaj opisani projekt sodi v okvir razpisa, da se lahko prijavimo, kot sledi:

Osnova za prijavo je Modul C javnega razpisa STEP, ki  govori o vzpostavitvi in razširitvi proizvodnje ….. in daje rok treh let za realizacijo.

Obrazložitev:

Podjetje Stavbno pohištvo Mitos d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva in prodajo.

V letu 2026 in dalje bomo v novih proizvodnih prostorih v občini Radlje ob Dravi vzpostavili popolnoma novo tehnološko razvito /avtomatizirano/  proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, ki bo omogočila 100 in več % večjo proizvodnjo PVC stavbnega pohištva s poudarkom na večji kvaliteti PVC  izdelkov in produktivnosti.

Vzporedno bomo uvedli  digitalizacijo poslovanja.

Že kupljeni, novi tehnološko razviti stroji, bodo omogočili avtomatizacijo proizvodnje PVC stavbnega pohištva in s tem popolnoma  NOVO VZPOSTAVITEV IN RAZŠIRITEV  PROIZVODNJE.

Z nakupom novih strojev za obdelavo ALU okvirjev bi pričeli z dodatno proizvodnjo ALU stavbnega pohištva s poudarkom na razvoju in proizvodnji novih ALU POŽARNIH VRAT.

Novo vzpostavljeno in razširjeno proizvodnjo PVC stavbnega pohištva bomo razširili z novo proizvodnjo Alu stavbnega pohištva in proizvodnjo Alu požarnih vrat, ki bo dopolnila našo ponudbo proizvodnje PVC in ALU stavbnega pohištva ter Alu požarnih vrat,  potencialnim kupcem.

ODGOVOR:

V okviru odgovorov na vprašanja ne moremo komentirati konkretnih predlogov projektov.

Prosimo, natančno si poglejte vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Prosimo, glejte tudi odgovor na 48.1. in 48.2. vprašanje. V zvezi s tem vas še posebej opozarjamo, da presodite, ali vsebina vašega projekta spada na področje razvoja in/ali proizvodnje kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig.

 

69. VPRAŠANJE

prosimo za pojasnilo:

v prijavnem obrazcu navajate: Ali gre pri vašem projektu za strateški projekt, priznan v skladu z ustrezno določbo akta o neto ničelni industriji (NZIA), ki izpolnjuje merila o odpornosti ali merila o konkurenčnosti akta o neto ničelni industriji - torej v koliko smatramo, da izpolnjujemo merila o konkurenčnosti o neto ničelni industriji lahko sami smatramo, da je strateški projekt? Ali so tukaj samo projekti, ki so na listi na povezavi? Oziroma so to projekti, ki pridobijo oziroma so se prijavili v postopek strateškega projekta?

Akt o neto ničelni industriji (NZIA) določa seznam strateških tehnologij, ki so ključne za razogljičenje in energetsko neodvisnost Evrope. 8 prednostnih (strateških) kategorij tehnologij:

1. Sončna energija (fotovoltaika in termalna): Tehnologije za pretvorbo sončne energije v električno ali toplotno energijo.

2. Vetrna energija na kopnem in na morju: Proizvodnja turbin in pripadajoče opreme za izkoriščanje vetra.

3. Baterije in tehnologije za shranjevanje energije: Sistemi za shranjevanje električne energije, ki so ključni za stabilizacijo omrežja in električno mobilnost.

4. Toplotne črpalke in geotermalna energija: Rešitve za učinkovito ogrevanje in hlajenje stavb ter industrijskih procesov.

5. Elektrolizatorji in gorivne celice (vodik): Tehnologije za proizvodnjo in uporabo zelenega vodika.

6. Trajnostni bioplin in biometaun: Sistemi za predelavo organskih odpadkov v obnovljive vire energije.

7. Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS): Tehnologije, ki preprečujejo izpust CO2 v ozračje z njegovim zajemanjem na viru in shranjevanjem.

8. Tehnologije za električna omrežja: Napredne rešitve za digitalizacijo, upravljanje in širitev prenosnih ter distribucijskih omrežij.

Torej, če naš projekt spada v eno od teh strateških prednostnih področij in uresničuje merila, ki so skoraj identična cilju razpisa STEP (zmanjšanje odvisnost EU, diverzifikacija, inovativnost itd...) lahko sami menimo, da je naš projekt strateški projekt in v Obrazcu 2 tudi opišemo skladnost z zgoraj napisanim. Ali kot že omenjeno tukaj pišejo samo projekti, ki so že oddali vlogo ali prejeli potrditev, da je njihov projekt strateški projekt?

ODGOVOR:

Če je projekt priznan kot strateški v skladu z določbami NZIA, potem označite DA in priložite dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA).

Če projekt (še) ni priznan kot strateški (ne razpolaga z dokazilom pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta), označite NE ter izpolnite vse rubrike v točki 1.1.

Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 2.

 

70. VPRAŠANJE

Smo skupina podjetij in se nameravamo prijaviti na javni razpis STEP – SPODBUDE ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO STRATEŠKIH TEHNOLOGIJ ZA EVROPO.

Zanima nas, ali je v skladu z razpisnimi pogoji dopustno, da se dve lastniško povezani družbi, in sicer podjetje A d.o.o. in podjetje B d.o.o., ki sta več kot 25 % povezani preko lastništva fizičnih oseb, prijavita na razpis kot vodilna konzorcijska partnerja v dveh (2) ločenih konzorcijih.

V vsakem konzorciju bi posamezna družba nastopala kot edini vodilni konzorcijski partner, konzorcija pa bi bila med seboj ločena. Podjetje A d.o.o. in podjetje B d.o.o. ne bi bila člana v konzorciju drugega povezanega podjetja.

Vljudno prosimo za potrditev, da je takšen način prijave skladen z razpisnimi pogoji.

ODGOVOR:

Pogoji za konzorcije so navedeni v točki 6.2 javnega razpisa. Omejitev glede lastniške povezanosti podjetij velja znotraj posameznega konzorcija. Dve več kot 25 % lastniško povezani podjetji lahko kandidirata na javnem razpisu v različnih konzorcijih.

 

71. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje glede javnega razpisa STEP:

V točki 3.2 Pojasnil, se pojasnila dotikajo petega odstavka točke 6.3 pogojev javnega razpisa. Tam se omenjata NZIA in CRMA, kot dokazili za potrditev strateškosti projektov. Če prav razumemo to nista obvezni prilogi, temveč le avtomatsko potrjujeta izpolnjevanje tega pogoja?

Postopek obravnave projektov na NZIA je 30 dni, pri CRMA je 90 dni. Iz razvidnega seznama CRMA Slovenija še nima nobenega potrjenega projekta, in glede na rok prijave 15.4., ga bo do takrat verjetno težko imela, razen če so vloge že v obravnavi.

ODGOVOR:

Da, dokazili potrjujeta, da je projekt strateški v smislu NZIA ali CRMA, in nista obvezni prilogi vloge na javni razpis.

V prijavnem obrazcu (OBRAZEC 1) je označeno, da je dokazilo pristojnega nacionalnega organa o potrditvi strateškega projekta, skladnega z aktom o neto ničelni industriji (NZIA) potrebno priložiti le v primeru, ča je prijavljeni projekt strateški projekt, priznan z določbami NZIA ter da je dokazilo Evropske komisije o priznavanju strateškega projekta, skladnega z določbami akta o kritičnih surovinah (CRMA) potrebno priložiti le v primeru, da je prijavljeni projekt priznan v skladu z določbami CRMA. V primeru, da prijavitelj ima katerega od navedenih dokumentov in ga priloži vlogi na javni razpis, to pomeni, da se ne bo izvedlo preverjanje izpolnjevanja pogojev iz uredbe STEP, temveč se bo na podlagi priloženega dokumenta štelo, da je za ta projekt že ugotovljena skladnost s cilji uredbe STEP.

Pravilno tudi ugotavljate, da trenutno še noben projekt iz Slovenije ni potrjen kot strateški v smislu NZIA ali CRMA.

Glejte tudi odgovor na vprašanji št. 2 in 69.

 

72. VPRAŠANJE

Naslavljam še eno vprašanje za razpis STEP. 

Prosimo za pojasnilo glede dopustne povezave med moduli v okviru JR STEP. Imamo projekt, kjer bi v Modulu A izvedli RRI aktivnosti (npr. razvoj/optimizacija modularnega koncepta, načrtovanje, validacija rešitev) in uveljavljali stroške dela (ure raziskovalnega/razvojnega osebja) ter druge upravičene stroške Modula A. Rezultati Modula A (znanje, prototipna rešitev, specifikacije) bi se nato uporabili pri Modulu C, kjer bi šli v vzpostavitev/razširitev proizvodnje in uveljavljali investicijske stroške (npr. oprema/stroji). Vprašanje:

72.1.Ali je takšna logika (RRI v Modulu A → implementacija rezultatov v proizvodnjo v Modulu C) dopustna v okviru iste operacije?

72.2.Kako natančno priporočate razmejitev, če se določena oprema uporablja delno v razvojni fazi in nato v proizvodnji (npr. ali se v tem primeru oprema lahko uvrsti v Modul C ali je treba del za RRI uveljavljati kot amortizacijo v Modulu A)?

Ali obstajajo posebne omejitve glede “prenosa rezultatov” iz A v C, ki bi jih morali izrecno upoštevati v opisu aktivnosti in časovnici (da se izognemo očitku, da gre v A za rutinsko proizvodnjo)?

ODGOVOR:

72.1: Da, prijavljen projekt se v tem primeru opravlja v Sklopu 4, kot je določeno v točki 4.2 javnega razpisa.

72.2: V skladu s točko 12.1 javnega razpisa za aktivnosti v Modulu A ni mogoče uveljavljati stroškov nakupa opreme, pač pa je možno uveljavljati stroške amortizacije opredmetenih sredstev/opreme. Za aktivnosti v Modulu C pa je možno uveljavljati stroške nakupa opredmetenih sredstev/opreme. Še posebej je pomembno, da se zagotovi, da pri tem ne pride do dvojnega sofinanciranja oziroma podvajanja dodeljene pomoči. Bodite pozorni predvsem na določila glede upravičenosti stroškov v točkah 5.6.4. in 5.6.5. Pojasnil javnega razpisa.

Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt. Prosimo, upoštevajte določbe javnega razpisa in Pojasnil javnega razpisa, še posebej točke »5 Način in pogoji izvajanja operacij«.

Javni razpis posebnih omejitev glede prenosa rezultatov ne določa.

 

73. VPRAŠANJE

Splošni pogoj na razpisu je ? Višina čistih prihodkov od prodaje prijavitelja oz. v primeru konzorcija posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov prijavitelja/dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu?.

Kaj to pomeni v primeru, če prijavitelj kandidira na dve ali treh konzorcijih (kot konzorcijski partner)? Ali to pomeni, da:

  • je vsakič višina upravičenih stroškov lahko trikratnik prihodkov od prodaje prijavitelja v letu 2024 oz.

  • ali se vrednosti seštevajo, in je lahko višina upravičenih prijavitelja v npr. vseh treh projektih skupaj trikratnik prihodkov od prodaje prijavitelja v letu 2024.

ODGOVOR:

Pogoj se preverja za vsak prijavljen projekt posebej. Vrednosti se med sabo ne seštevajo.

 


74. VPRAŠANJE

zanima me:

74.1.ali je lahko končni produkt tudi sistem (npr. sistem za podporo izbire bivalnega okolja),

74.2.ali mora takšen sitem zadovoljiti vsem trem delom cilja razpisa – kritičnih strateških tehnologij IN nastajajočih strateških tehnologij IN njihovih vrednostnih verig  (torej je vmes povsod IN ali je lahko ALI) – torej sistem bi namreč zadovoljil del cilja, in sicer nastajajočih strateških tehnologij,

74.3.JRO s 40 zaposlenimi je smatrano kot malo, srednje ali veliko podjetje?

ODGOVOR:

74.1 in  74.2: Prosimo, glejte odgovor na 15. in 47. vprašanje.

Vsebina projekta se bo presojala v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209

74.3: Velikost podjetja se določa v skladu s Prilogo I Uredbe GBER. Velikost posameznih prijaviteljev se bo presojala tekom pregleda prejetih vlog. Pri presoji velikosti število zaposlenih ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati, temveč se upoštevajo tudi lastniške povezave, vpliv in udeležba javnih organov. V primeru, da je ustanovitelj država, se bo (verjetno) JRO obravnavala kot veliko podjetje.

 

75. VPRAŠANJE

V obrazcu (Obrazec 2) v poglavju 1.1 v zagovarjanju ustreznosti projekta Tehnologije, ki jih obravnava projekt, morajo izpolnjevati vsaj eno od naslednjih zahtev, da veljajo za kritične:

a) na notranji trg Evropske unije prinašajo inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom;

b) prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.

Pred utemeljitvijo navajate: Podrobno utemeljite izpolnjevanje obeh zgoraj prikazanih elementov te zahteve. Priporočamo, da k utemeljitvam kot priloge priložite dodatna dokazila.

Predvidevamo, da so ta dokazila lahko na primer še podrobnejša analiza konkurence, kjer je razvidno, da takšna rešitev na trgu še ne obstaja in s tem dokazujemo inovativnost? Ali so kakšni pogoji pri dodatnih dokazilih?

ODGOVOR:

V OBRAZCU 2 mora prijavitelj utemeljiti skladnost s pogojema uredbe STEP oz. s 5 in 6 pogojem javnega razpisa za projekt. Dodatnih zahtev glede dokazil javni razpis ne postavlja.

 

76. VPRAŠANJE

V odgovoru na vprašanje št. 3 ste zapisali, da bodo ob roku za oddajo prijave na voljo le podatki za leto 2024, zato naj bi AJPES bonitetno oceno izdal na podlagi letnih poročil za leto 2024. Vendar to v našem primeru ne drži, saj bo podjetje vse finančne podatke o poslovanju za leto 2025 na AJPES posredovalo že v sredini februarja. Ob pridobitvi bonitetne ocene bo imel AJPES za izračun na voljo tudi podatke iz letnega poročila za leto 2025, na podlagi katerih lahko v  določenih primerih izda bonitetno oceno. Poleg tega razpisna dokumentacija ne določa, da mora biti bonitetna ocena izračunana zgolj na osnovi podatkov iz letnega poročila za leto 2024, temveč določa le obdobje med 16. 3. 2026 in 15. 4. 2026, v katerem mora biti bonitetna ocena pridobljena.

Za izračun bonitetne ocene bomo zaprosili torej šele po 16. 3. 2026, bonitetna ocena pa se bo izračunala iz takratnih razpoložljivih finančnih podatkov. Prosimo za potrditev, da je takšen postopek v redu.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 64. vprašanje.

 

77.  VPRAŠANJE

V zvezi z odgovorom na vprašanje 44. in 45.3. prosimo za še bolj podrobno razlago, ali se članice Univerze v Mariboru, ki se po javnem razpisu štejejo kot posamezne JRO, pri določanju velikosti podjetja obravnavajo kot neodvisna podjetja v smislu Priloge I Uredbe GBER, tako da se njihova velikost ugotavlja izključno na podlagi podatkov posamezne članice, ali pa se štejejo za partnerska podjetja ali povezana podjetja in ali za članice Univerze v Mariboru velja 4. odstavek 3. člena Priloge I Uredbe GBER.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 74.3. vprašanje. Kot ste zapisali, menimo, da je pri presojanju velikosti za članice Univerze v Mariboru relevanten predvsem 4. odstavek 3. člena Priloge I Uredbe GBER.

 

78. VPRAŠANJE

prosim za pojasnilo:

Navajate:

57.3. V OBRAZCU 2 se je potrebno držati predvidenega števila znakov. Morebitno dodatno gradivo v obliki npr.  tabel, grafov, diagramov lahko priložite kot priloge pri posamezni točki obrazca, kot je tam predvideno. Besedilnih prilog (besedilni sestavek) razen v primerih, ko je to izrecno zahtevano v Obrazcu 2, ne prilagajte.

Torej v obrazcu 2, v poglavju kjer navajate: Podrobno utemeljite izpolnjevanje obeh zgoraj prikazanih elementov te zahteve. Priporočamo, da k utemeljitvam kot priloge priložite dodatna dokazila. Torej te priloge so lahko samo slike, grafi? Vsebinskih podrobnih pojasnil ni mogoče prilagati?

Ne razumem zakaj bi slike in grafe prilagali k prilogi, če jih smiselno lahko umestimo v vsebino, saj ne vplivajo na število znakov, ki so omejeni?

Ali OPIS IN UTEMELJITEV [največ 6.000 znakov s presledki]: ne dovoljuje, da med besedilo vnašamo tudi slike (grafe, tabele)?

ODGOVOR:

Obrazec 2 je predviden za pisno predstavitev in utemeljitev prijavljenega projekta, zato upoštevajte omejitev glede števila znakov in presledkov. Morebitne slike in grafe lahko kot PDF dokument priložite prijavnemu obrazcu (OBRAZEC 1) v za to predviden prostor. Besedilne priloge (vsebinsko podrobna pojasnila) so dovoljene za točko 1.1 (utemeljitev skladnosti z zahtevami Uredbe STEP) ter točko 4.1.1 (življenjepisi za referenčni kader v slovenskem in angleškem jeziku). Besedilne priloge naj bodo izčrpne in vsebinsko koncizne.

Prosimo, glejte tudi odgovor na vprašanje 57.3.

 

79.  VPRAŠANJE

V vsebini popolne vloge sta pod točko 20 in 21 navedena dokumenta ali sta to obvezna dokumenta (v primeru da gre za NZIA ali CRMA)? ali le doprineseta dodatne točke in je mogoča prijava tudi pod to brez teh dokumentov?

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor pri 71. vprašanju.

Dokumenta ne doprineseta dodatnih točk pri ocenjevanju vloge v skladu z merili v točki 8.1 javnega razpisa.

 

80. VPRAŠANJE

Lahko kot JRO delež lastnega sofinanciranja modula A pokrijemo z nakupom opreme v modulu B, za katerega ne zahtevamo sofinanciranja. Je to dovoljeno, ali sta modula A in B popolnoma ločena z vidika finančne konstrukcije?

ODGOVOR:

V obrazcu Finančni načrt (OBRAZEC 3) je potrebno opredeliti stroške (upravičene in neupravičene) za vsak Modul in vsako vrsto stroška ločeno. Za vsak strošek, ki ga boste kasneje (v primeru potrjenega projekta za sofinanciranje) pri posameznem zahtevku uveljavljali, boste v primeru, da gre za upravičen strošek, dobili povrnjen del sredstev (=sofinanciranje, subvencija) glede na določeno stopnjo sofinanciranja upravičenih stroškov. 

 

81. VPRAŠANJE

prosim za potrditev razumevanja: 

20. V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost operacije skladno s Smernicami Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027[11].

Ali moramo oceno priložiti (dokument na podlagi katerega so vzeti podatki v izjavi) ali zadostuje le izjava, ki je priloga razpisa (9 – Izjava krepitev podnebne odpornosti (OBRAZEC 9) 

ODGOVOR:

V primeru, da je amortizacijska doba 5 let ali manj, je potrebno izpolniti preglednico na strani 1 in sicer v razdelku a se označi »DA«, kjer zakoniti zastopnik tudi izjavo podpiše. V razdelku b preglednice 1 je potrebno označiti »NE«. Podpis zakonitega zastopnika v tem primeru na strani 3 obrazca 9 ni potreben.

V primeru, da je amortizacijska doba daljša od 5 let, je potrebno v razdelku a označiti »NE« in v razdelku b označiti »DA«. V nadaljevanju obrazca je potrebno izpolniti vse rubrike v Izjavi o krepitvi podnebne odpornosti in jo na strani tri podpisati s strani zakonitega zastopnika. Podporno dokumentacijo, v kolikor jo imate, navedete v razdelku »priloge k izjavi« in jih priložite k prijavnemu obrazcu (OBRAZEC 1).

Ne glede na to, ali bo amortizacijska doba krajša ali enaka 5 let oziroma daljša od 5 let, je potrebno obrazec 9 oddati v celoti.

 

82. VPRAŠANJE

Tuje podjetje bo pred začetkom aktivnosti ustanovilo podružnico v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Ali morajo njihovi zaposleni, ki bodo prerazporejeni na projekt, delo opravljati v fizičnih prostorih podružnice ali lahko razvojne aktivnosti izvajajo na sedežu matičnega podjetja v tujini?

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini. Če torej prijavljeni projekt zajema razvojne aktivnosti, se morajo le-te izvajati v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in ne na sedežu matičnega podjetja v tujini.

 

83. VPRAŠANJE

Konzorcijski partner bi za namene projekta načrtoval nakup robota (osnovno sredstvo), vendar bi pred končno investicijsko odločitvijo robota vzel v najem. Najem bi bil namenjen izključno izvedbi raziskovalnih aktivnosti (preizkus koncepta, testiranje, validacija parametrov), na podlagi katerih bi se opredelile končne tehnične zahteve in sprejela odločitev o morebitnem nakupu prilagojene (tailor-made) opreme.

Prosimo za pojasnilo, ali se lahko strošek najema takšne raziskovalne opreme, ki je neposredno povezana z izvedbo aktivnosti v Modulu A in je časovno omejena na obdobje testiranja, šteje kot upravičen strošek projekta.

ODGOVOR:

Najem robota ni mogoče šteti med stroške v okviru Modula A. Možni upravičeni stroški v okviru Modula A so navedeni v točki 11.4 javnega razpisa. V zvezi z najemom je v tem smislu možen izključno najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo.

 

84. VPRAŠANJE

Prijavitelj bi v okviru modula C sam ''naredil'' stroje. V praksi to pomeni, da se kupijo komponente, ki se knjižijo na osnovna sredstva, zaposleni pa to sami sestavijo v končno obliko stroja. Predvidevamo, da je v takem primeru nakup opreme upravičen (v kolikor jo knjižimo na osnovna sredstva), stroški dela in materiala pa seveda ne, ali to drži?

ODGOVOR:

Drži, kot upravičen strošek se priznajo nabavne cene komponent, ki so knjižena kot osnovna sredstva v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, iz katerih bo podjetje samo sestavilo stroj in ki jih podjetje kupi po običajnih tržnih pogojih. Opozarjamo, da morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve javnega razpisa glede Modula C.

 

85. VPRAŠANJE

Podjetje ima sedež v Zahodni regiji, Poslovno enoto (PE) pa v Vzhodi regiji. Razumemo, da so stroški upravičeni do sofinanciranja zgolj tisti, ki nastajajo v PE (Vzhod). Ali lahko za celovito izvedbo projekta (Modul A), ki na koncu rezultira v končni produkt, v izvedbo projekta vključimo tudi procese/aktivnosti, ki potekajo v Zahodni regiji, kjer stroške ne vodimo kot upravičene (do subvencije)? (t.j. v projektnem planu planiramo/prikažemo pod: Preglednica 12 – Druge aktivnosti, povezane s projektom: H1, H2, …. Rezultat teh aktivnosti sicer prispeva k doseženi višji stopnji TRL.

Namreč, skladno s procesom PLC (Product Life Cycle), se določene funkcije razvojnega procesa izvajajo na lokaciji matičnega podjetja – je pa izvedba teh procesnih funkcij nujno potrebna, da se zagotovi končni produkt.

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini.

Projekt se torej mora izvajati v celoti v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija.

 

86. VPRAŠANJE

Ali se lahko aktivnosti, kot je npr. »Demonstracija prototipa tehnološkega sistema v operativnem okolju« geografsko izvajajo izven Vhodne kohezijske regije…Npr., na ozemlju EU, kjer je/bo vzpostavljeno skupno (EU) operativno okolje za demonstratorje.

ODGOVOR:

Javni razpis v točki 4.3 določa, da se bodo operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija. Javni razpis v isti točki določa, da bodo prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. To velja tudi za prijavitelja, ki ima sedež v tujini.

Projekt se torej mora izvajati v celoti v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija.

 

87. VPRAŠANJE

v zvezi z razpisom STEP (december 2025) vas prosimo za naslednja pojasnila:

87.1. Uporaba umetne inteligence pri pripravi vloge V razpisni dokumentaciji je predvidena navedba, ali je bila pri pripravi obrazcev uporabljena umetna inteligenca. Prosimo za dodatna pojasnila:

  • Kaj se v kontekstu tega razpisa šteje kot ?uporaba umetne inteligence??
  • Kakšna je razlika (v vsebinskem, formalnem ali ocenjevalnem smislu), če prijavitelj pri pripravi vloge uporablja umetno inteligenco ali ne?
  • Ali je potrebno kot uporabo umetne inteligence označiti tudi naslednje primere:
    • uporaba orodij umetne inteligence za prevod besedila v angleški jezik
    • uporaba orodij umetne inteligence za slovnično ali slogovno izboljšavo besedila (lektura, preoblikovanje stavkov ipd.)

Prosimo za jasno opredelitev, kateri primeri sodijo pod obveznost označitve uporabe umetne inteligence.

87.2. Opredelitev vrste naložbe v primeru konzorcija

V primeru konzorcijskega projekta nas zanima:

  • Kako se pravilno opredeli vrsta naložbe (npr. diverzifikacija proizvodnje, razširitev zmogljivosti, temeljita sprememba proizvodnega procesa ipd.)?
  • Ali se vrsta naložbe določa na ravni celotnega konzorcijskega projekta ali ločeno za vsakega partnerja glede na njegovo investicijo – npr. če ima vsak partner drugo vrsto investicije?

Prosimo za pojasnilo.

87.3. Dinamika oddaje zahtevkov in časovnica odločitev

Po našem razumevanju je predvidenih šest (6) zahtevkov za izplačilo.

  • Ali to pomeni, da so zahtevki predvideni na polletni ravni (na vsakih šest mesecev)?
  • V kolikor prijavitelj z izvedbo projekta začne takoj po oddaji vloge, ali obstaja možnost, da do oddaje prvega zahtevka odločitev o odobritvi sredstev še ne bo izdana?

ODGOVOR:

87.1. Za uporabo umetne inteligence v okviru tega razpisa se šteje uporaba ali razvoj računalniških metod, ki omogočajo sistemu samodejno sklepanje, napovedovanje, razvrščanje, generiranje ali odločanje na podlagi podatkov z uporabo modelov, ki se učijo iz podatkov ali formaliziranega znanja ter katerih vedenje ni v celoti vnaprej določeno z eksplicitno programiranimi pravili.
V postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev in ocenjevanja vlog se vse vloge obravnavajo enako, ne glede na to, ali so bile pripravljene s pomočjo umetne inteligence ali ne.
Uporaba orodja za strojno prevajanje in urejevalnik besedila ne sodijo v kategorijo umetne inteligence, ki jo je v vlogi potrebno označiti.

87.2. V vlogi se opredeli, kateri Sklop se bo s projektom izvajal. Sklopi lahko vsebujejo en ali kombinacijo več Modulov. V vlogi prijavitelj za vsakega konzorcijskega partnerja opredeli, kateri/e Modul/e bo izvajal. Glede na izbrani/e Modul/e se za vsakega partnerja ločeno izpolni preglednico v Finančnem načrtu (OBRAZEC 3). Glede izvajanja Modulov velja omejitev le za konzorcijskega partnerja, ki je JRO, za katere je določeno, da ne smejo izvajati Modula C. Predvidevamo, da bosta tako projekt sam kot Modul C predstavljala zaokroženo celoto aktivnosti, ki se bodo med seboj povezovale in dopolnjevale, torej bo Modul C zajemal investicijo posameznega podjetja.

Modul C v skladu s točko 4.2 javnega razpisa zajema vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.

Subvencija oziroma državna pomoč za ta modul se dodeli v skladu z regionalno shemo državne pomoči (zahteve te sheme so navedene v točki 11.4 javnega razpisa), in sicer za začetne naložbe.

Začetna naložba pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na eno ali več od naslednjega:

  • vzpostavitev nove poslovne enote,
  • širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
  • diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali
  • bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.

Naložbo, ki jo načrtujete v okviru projekta, presodite po vsebini in ugotovite, v katero od navedenih kategorij spada. Predvidevamo, da bo šlo za eno celovito naložbo. Pri tem bodite pozorni, da bo projekt kot celota izpolnjeval vse pogoje in zahteve javnega razpisa in da bodo cilji projekta glede na izbrane Module postavljeni v skladu z zahtevami v 20. točki javnega razpisa. Bodite tudi pozorni, da se naložba ne bo umetno drobila z namenom pridobiti višjo državno pomoč in da bodo izpolnjene zahteve, povezane z enotnim naložbenim projektom.

Primera, ki ga navajate, glede na preskromne navedene podatke ne moremo komentirati.

87.3. Dinamika oddaje zahtevkov bo opredeljena v pogodbi o sofinanciranju. V vsakem primeru bo možno prvi zahtevek oddati šele po podpisu pogodbe o sofinanciranju, preostali zahtevki pa si bodo predvidoma sledili v razmiku šestih mesecev.

 

88. VPRAŠANJE

Zanima me ali je v Modulu B upravičen strošek najema pilotne eksperimentalne infrastrukture?

ODGOVOR:

V okviru javnega razpisa se v Modulu B upoštevajo sledeče kategorije/vrste upravičenih stroškov:

Investicije v neopredmetena osnovna sredstva – zajemajo stroške neopredmetenih osnovnih sredstev, kupljenih od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture.

Investicije v opredmetena osnovna sredstva – zajemajo Investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva - stroški opredmetenih osnovnih sredstev, kupljenih od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. Stroški nakupa objektov in zemljišč ter stroški gradnje niso upravičeni do sofinanciranja.

Strošek najema pilotne eksperimentalne infrastrukture torej ne spada med upravičene stroške v Modulu B javnega razpisa.

 

89. VPRAŠANJE

Na vas se obračam z vprašanjem v zvezi z javnim razpisom STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo in vas prosim za dodatno pojasnilo glede financiranja projektov.

V razpisni dokumentaciji je sicer opredeljena višina sofinanciranja, a me v zvezi s tem zanima, ali si lahko raziskovalne organizacije za namen izvajanja projekta zagotovijo tudi druge vire financiranja - sredstva javnih virov, ki bi dopolnjevali razpisana sredstva ali morajo biti le-ta zagotovljena iz trga?

ODGOVOR:

ARIS za določanje/presojanje virov financiranja ni pristojna. Potrebno pa je paziti, da ne bo prišlo do dvojnega financiranja iz javnih virov.

 

90. VPRAŠANJE

Zanima nas ali se sklicevanje na literaturo šteje v število znakov? Določene trditve, ki jih potrjujemo s strokovno literaturo bomo s sklici dodali v nogo - predvidevamo, da se spletne povezave, kjer smo vir trditve pridobili ne šteje v število omejenih znakov pri posameznem podatku?

ODGOVOR:

Sklicevanje na literaturo v besedilu se šteje k številu znakov. Če je v nogi dokumenta zgolj navedba določene literature, na katero se sklicujete v besedilu in potrjuje vaše navedbe, to ne bo štelo k številu znakov.

 

91. VPRAŠANJE

Ali se lahko aktivnosti, kot je npr. »Demonstracija prototipa tehnološkega sistema v operativnem okolju« geografsko izvajajo izven Vhodne kohezijske regije…npr., na ozemlju EU, kjer je/bo vzpostavljeno skupno (EU) operativno okolje za demonstratorje in pilote.

Vprašanje se nanaša na primer, ko razvijamo strateško tehnologijo, ki se bo uvajala na evropskem trgu (na ozemlju celotne Evrope), ker operativnega okolja za preizkus (aktivnost za potrditev zrelosti TRL8) ne bo zagotovljeno v času izvedbe projekta v Sloveniji, je pa takšno pilotski okolje vzpostavljeno v Evropi; podjetje ima tudi zagotovljen dostop. Investicija v takšno pilotsko okolje v Sloveniji (MODUL B) z vidika ekonomske smotrnosti ni upravičena.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 86. vprašanje.

Vprašanje je nekoliko nejasno.

Če imate v mislih izvajanje aktivnosti v okviru Modula B javnega razpisa, potem velja, da mora biti preskusna/eksperimentalna infrastruktura vzpostavljena na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Če pa imate v mislih aktivnosti v okviru Modula A, kjer bi šlo za storitev, ki jo za potrebe projekta izvede zunanji izvajalec, in je neobhodno potrebna za doseganje ciljev projekta, glejte odgovor na vprašanje 4.2 (Za zunanje izvajalce, katerih stroške storitev se lahko uveljavlja v sklopu Modula A, ni pogoj, da so iz Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.) Ravno tako se smejo v okviru projekta med upravičenimi stroški uveljavljati stroški ur dela, ki so jih zaposleni pri upravičencu, ki sicer delajo na lokaciji sedeža, poslovne enote ali podružnice podjetja v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, za potrebe izvedbe projekta opravili na službenih poteh, tudi izven Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

 

92. VPRAŠANJE

glede na podane odgovore vam pošiljamo dve dodatni vprašanji. Eno se nanaša na vaš odgovor št. 59, drugo pa na vaš odgovor št. 81.

92.1  Vprašanje: nakup osnovnih sredstev

O predmetih na osnovna sredstva bi radi vprašali, ali je potrebno izpolniti obrazec 9 prav za vsako osnovno sredstvo. Eno je pri nas računalniška oprema, drugo je zgradba, tretjo je oprema za sestavljanje, četrto so stroj in podobno, pri čemer ima vsaka od njih drugačno amortizacijsko dobo. Nabavili bomo okoli 20 postavk. Kot razumemo je potrebno za vsako osnovno sredstvo izpolniti Obrazec 9 ali pa tabelo smiselno predelamo, da bo na enem obrazcu 20 postavk v neki tabeli, da bo pregled boljši, podpis direktorja pa samo eden? Bodite prosim pragmatični.

Kaj narediti v primeru, da npr. lokalni gradbenik ali inštalater centralnega ogrevanja ne zna / ne zmore / ne upa izdati ocene za podnebno odpornost v skladi s Smernicami? Sami menimo, da je takšna izjava npr. lokalnega gradbenika brez vrednosti, lahko je popolna izmišljotina, obrazec 9 pa bo podpisan in priložen. Če je gradbeni objekt projektiran danes in zgrajen v letu 2027 bomo morali upoštevati PURES, ki določa vrednosti tako za objekt kot tudi za centralno kurjavo ter prezračevanje. To je konkreten predpis, s konkretnimi številkami, mejami, izračunom ter je v primerjavi z neko izjava po pomembnosti veliko več vreden. Ne vemo tudi ali bo dobavitelj centralnega računalnika sploh sposoben oceniti ter podpisati takšno izjavo. Vodovodni inštalater bo samo izvedel cevi, ogrevanje in hlajenje tako kot je po projektu, ki ga je ustvaril pooblaščeni inženir. Koliko je vredna njegova izjava, če pa on samo spaja cevi in montira ventile, kot so predpisani v projektu. Enako velja za gradbenika. Zadeva me spominja na pot, ki je v EU tipična in sicer, da se nekaj predpisuje na področju zelenega prehoda in se s tem dela neki »Green wash«. Kot če bi dobavitelj nafte sadil drevesa po Krvavcu ali pa če dobavitelj jogurt napiše ne vem kakšne oznake o reciklaži na embalažo, ne pove pa, da je potrebno tetrapak splahniti z vodo, ker zasušeni jogurt močno poslabša možnosti reciklaže oz. jo celo onemogoča. Enako velja za pisemske kuverte z okni.

92.2  Nadaljevanje vprašanja št. 59

Bolj kot analiziramo, bolj se stvari zapletajo. V vprašanju 59, ki smo ga postavili ste govorili, da se bo pri določitvi upravičenih stroškov določalo delež upravičenih stroškov stavbe po načelu sorazmernosti. Razvoj izdelka »DEF«  iz modul A bo po naši najboljši moči mogoče napovedi (best effort basis) v obliki zaslužka. Na primer v  letu bo prihodek 2029 obsegal 5 mio EUR letno ali 10 % celotne prodaje današnje prodaje. Ali moramo napovedi o prodaji napovedati v mio EUR ali v % od prodaje. Če je to v % od prodaje potem je to dvakrat težje, saj je potrebno zadeti tako vrednost prodaje celotnega portfelja, kot tudi vrednost prodanega izdelka DEF. Ker gre za nove izdelke za katere še ne vemo 1.) kako dobro se bodo prijeli na trgu ter 2.) kakšna bo sploh gospodarska situacija v naslednjih letih na globalnem trgu. Jasno je, da prihajamo v območje večjih gospodarskih turbulenc, saj se geopolitična tveganja izdatno povečujejo na ravni, ki jih nismo doživeli 30 let in jih nihče, ne mi, ne UMAR in ne OECD ne zna kvantificirati. Ker prodajamo po celem svetu,  40 % tudi v USD se izpostavljamo še valutnemu tveganju in napovedovanje je zaradi tega dejstva še dodatno oteženo, četudi si želimo napovedati realno in točno. S toliko variabilnimi faktorji od katerih je samo en delno odvisen od nas je težko napovedovati prodajo izdelkov, ki v svetu še ne obstajajo.

Zakaj toliko pišem o napovedi prodaje? Ker je to tega najbolj odvisno koliko odstotkov od prihodkov bomo ustvarili z novim izdelkom »DEF«, saj je to osnova za izračun po načelu sorazmernosti (tako si vsaj predstavljam). Namreč gradnja objekta s pripadajočo opremo bo zahtevala naslednje postavke ( v oklepaju je delež opreme in zgradbe, ki jih bo predvidoma deležen novi proizvod DEF):

1.       Zgradba (10 %),

2.       ogrevanje, hlajenje, (10 %),

3.       ventilacija, (20 %),

4.       pohištvo, (10 %),

5.       merilna oprema, (30 %),

6.       računalniški center, (20 %),

7.       specialne temperaturne komore (30 %).

V teh prostorih ne bomo izdelovali samo izdelka DEF, ampak tudi vse ostale izdelke in verjamem, da bo pri večini prijaviteljev podobno. Izdelka DEF zaradi zahtevnosti ne moremo izdelovati v obstoječih proizvodnih prostorih in na obstoječi opremo zato nujno potrebujemo opremo od 1 do 7.

92.3  VPRAŠANJE:

1. Ali boste vrednost upravičenih stroškov novozgrajenega objekta ter opreme ter po načelu sorazmernosti izračunavali po napovedanih odstotkih v oklepaju? Če DA, potem se bo vsem zelo zapletlo, saj se bo vse osredotočilo na določevanje odstotka zasedenosti z novim izdelkom. Alternativo vidimo v poenostavitvi in sicer, da se v primeru, da se izdelek DEF izdeluje tudi na tej opremi, da se vzame kategorije sorazmernosti npr. 25 %, 50 %, 75 % ali 100 % opreme (ker so načeloma manjši zneski), objekt pa v sorazmernem deležu (večji zneski).

2. Metodologija na katero se sklicujete v odgovoru št. 59 je že predpisana iz vaše strani ali je vnaprej napove prijavitelj?

3. Če napovemo vrednost prodaje v mio EUR nas zanima kako boste izračunali sorazmerni delež, torej na podatke z osnovo v letu 2025, 2026, 2027, 2028 ali 2029? Katero leto bo izhodišče? Je bolje, da prodajo napovemo v mio EUR letno, ocenjeno po letih? Kako boste tolerirali napake pri napovedih, ker napake zagotovo bodo? Naj povem, da ne ta Slovenija, ne EU in ne ZDA ne zmore natančno napovedati rasti BDP niti v tekočem letu, ker so to vse izračuni na predpostavkah, ki ni nujno, da čas potrdi njihovo realnost. To velja še posebej v časih, ki prinašajo večje tveganje napovedovanja.

ODGOVOR:

92.1 Obrazca 9 kakor tudi drugih obrazcev ni dovoljeno spreminjati (npr. brisati vsebine). V primeru nakupa več opredmetenih osnovnih sredstev pa lahko smiselno vključite v obrazec več opredmetenih osnovnih sredstev, pri čemer poskrbite, da bo jasno razvidno, na katera sredstva se obrazec nanaša.

Pri izpolnjevanju obrazca si pomagajte z usmeritvami v prilogi 6 k razpisni dokumentaciji. K upoštevanju teh usmeritev in k izpolnjevanju izjave nas zavezujejo Smernice Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027.

Glede podpisa obrazca vas opozarjamo, da Obrazec 9 podpiše zakoniti zastopnik prijavitelja in ne zakoniti zastopnik dobavitelja opreme.

92.2 in 92.3 Kot že zapisano pri odgovoru na vprašanje 59, razpisna dokumentacija ne prepoveduje načrtovanja in uveljavljanja stroškov v okviru Modula C za gradnjo stavbe, ki se bo le delno uporabljala za namen projekta.

Del stroškov stavbe, ki se bo lahko uveljavljal na projektu, se izračuna po načelu sorazmernosti po najprimernejšem kriteriju, kar bo predmet dokazovanja tekom samega izvajanja projekta in bo potrebno v takšnih primerih podati tudi jasno metodologijo razmejitve stroškov. Za vzpostavitev metodologije se bodo uporabili primerni kriteriji, ki bodo omogočili jasno razmejitev med stroški stavbe, ki se bodo nanašali na aktivnosti v okviru projekta (proizvodnjo, vzpostavljeno v okviru projekta) in stroški stavbe, ki se bodo nanašali na ostale aktivnosti upravičena (proizvodnja izven okvira projekta). Izračun prihodkov ni edina možnost za vzpostavitev metodologije za delitev stroškov. Ena od možnosti za vzpostavitev metodologije je npr. glede na površino stavbe, ki bo namenjena za potrebe projekta, in površino stavbe, ki bo namenjena za druge potrebe. Kot že zapisano, pa bo ARIS konkretno metodologijo potrdila glede na konkretno vsebino tekom izvajanja projekta.

V času priprave vloge predvidite metodologijo delitve stroškov in jo upoštevajte pri načrtovanju projekta. Če bo projekt izbran za sofinanciranje, boste metodologijo predstavili pri poročanju in utemeljevanju upravičenih stroškov, ARIS pa bo ustreznost metodologije presodila v okviru pregleda upravičenosti stroškov.

Podobno velja za stroške opreme.

 

93. VPRAŠANJE

Izdelek A od prijavitelja se bo razvijal v modulu A,B,C, kjer bo konzorcijski partner vključen v modulu A in B. Konzorcijski partner bo s pomočjo izdelka A izdeloval v modulu C svoj izdelek B. Oba bosta v modulu C širila svojo proizvodnjo - vsak na svoji lokaciji podjetja. Brez izdelka A ni možno izdelati izdelka B. Pri tem gre za krepitev vrednostnih verig, saj se s proizvodnjo obeh izdelkov proizvede kritična strateška tehnologija.

Ali je takšna razporeditev mogoča glede na cilje modula C? Ali imamo lahko dva izdelka kot cilj modula C? Kako definiramo potem cilj modula C?

ODGOVOR:

Kot cilj v Modulu C navedite oba izdelka. V predstavitvenem obrazcu (OBRAZEC 2 in OBRAZEC 2.a) navedite vse tehnološke ravni za oba izdelka in ustrezno vnesite vse podatke, da bodo za vse Module in za vse investicije jasno in pregledno razvidni vsi zahtevani podatki.

Glede na to, da se sklicujete na krepitev vrednostnih verig, vam predlagamo, da si pri presoji ustreznosti vsebine projekta glede na Uredbo STEP temeljito pogledate informacije in usmeritve v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa.

S tega vidika vas usmerjamo tudi na Sporočilo komisije: Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) (Dosegljivo na spletni strani: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)) in Sporočilo komisije: Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP) (Dosegljivo na spletni strani: SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209).  

Prosimo, glejte tudi odgovor na vprašanje 87.2.

 

94. VPRAŠANJE

V zvezi z javnim razpisom vas vljudno prosimo za informacijo o možnosti podaljšanja roka za oddajo prijave.

Trenutno intenzivno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo, vendar je zaradi obsežnosti zahtevane investicijske dokumentacije ter potrebnega usklajevanja med konzorcijskimi partnerji časovni okvir za oddajo izjemno kratek. Da bi zagotovili kakovostno, celovito in strokovno pripravljeno prijavo, bi nam dodatni čas bistveno pripomogel k ustrezni uskladitvi vseh vsebinskih, finančnih in tehničnih elementov projekta.

Vljudno vas prosimo za informacijo, ali obstaja možnost podaljšanja roka oddaje prijave oziroma ali je predvidena kakršnakoli prilagoditev časovnice.

ODGOVOR:

Podaljšanje roka za oddajo vlog trenutno ni predvideno.

 

95.  VPRAŠANJE

Vprašanje vezano na določila v pogl. 4.3 Območje izvajanja

»Operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, se bodo izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija….«

Prosim za enoumno razlago upravičenosti stroškov dela vezano na določila v pogl. 4.3. za primer, ko ima podjetje registriran sedež podjetja v zahodni kohezijski regiji, ter registrirano poslovno enoto v vzhodni kohezijski regiji. Vsi zaposleni v podjetju imajo v pogodbi o zaposlitvi enako določilo, ne glede na to, kje je njihovo »primarno delovno mesto« (na sedežu, v PE), t.j. da se delo lahko opravlja na sedežu podjetja, v poslovnih enotah, na domu (v kolikor so za to izpolnjeni pogoji) oziroma, na drugih lokacija, izven podjetja, v kolikor je za izvedbo delovnih nalog to potrebno  (službena potovanja).

Podjetje ima na sedežu in v poslovni enoti organizirana deljena delovna mesta (t.j. niso vezana na zaposlenega), ki zagotavljajo izvedbo delovnih nalog, katerega koli zaposlenega v podjetju. Kateri stroški dela za zaposlenega v podjetju, ki opravlja delo na projektu (s sklepom direktorja o razporeditvi na projekt) so UPRAVIČENI:

a) Delo je zaposleni opravil na (deljenem) delovnem mestu v poslovni enoti, registrirani v vzhodni Kohezijski regiji; za ta primer predvidevamo, da je strošek UPRAVIČEN, ne glede na lokacijo (na sedežu, v PE) njegovega »primarnega« delovnega mesta?

b) Delo na domu?

c) Službena pot, povezana z izvedbo projekta, četudi destinacija službene poti ni Vzhodna Slovenija, npr. izvedba TRL8 razvojnih aktivnosti v operativnem okolju, ki vzpostavljeno v EU (ne bo del (npr. MODUL B) STEP sofinancirane operacije) izven Slovenije?

d) Drugo?

Prosim za čimprejšnjo objavo odgovora.

ODGOVOR:

Upravičenec bo moral zagotoviti in dokazati, da zaposleni, ki opravljajo aktivnosti v okviru Modula A javnega razpisa (in za katere se uveljavljajo upravičeni stroški), opravljajo delo na sedežu/poslovni enoti/podružnici podjetja, kjer se izvaja projekt, torej v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Predlagamo, da se z ustrezno pravno podlago določi delo zaposlenih na tej lokaciji, kjer morajo zaposleni tudi dejansko opravljati delo.

Javni razpis ne postavlja posebnih zahtev glede dela zaposlenih na domu.

V okviru projekta lahko na Modulu A med upravičenimi stroški uveljavljate tudi stroške ur dela, ki so jih zaposleni pri upravičencu, ki sicer delajo na lokaciji sedeža, poslovne enote ali podružnice podjetja v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, za potrebe izvedbe projekta opravili na službenih poteh tudi izven  Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Strošek za aktivnosti, ki niso del potrjene operacije, ni upravičen strošek.

Prosimo, glejte tudi odgovor na 85. vprašanje.

 

96. VPRAŠANJE

Prosim za pojasnila.

V pojasnilih JR navajate:

  • DIIP mora zajemati celoten projekt (vse Module) in biti pripravljen v skladu z usmeritvami v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji.
  • IP mora zajemati celoten projekt (vse Module) in biti pripravljen v skladu z usmeritvami v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji.
  • PIZ mora zajemati celoten projekt (vse Module) in biti pripravljen v skladu z usmeritvami v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. 

Glede na to, da je minimalna vrednost projekta 1mio eur, posledično torej vsi, ki imajo Modul A in Modul B pripravijo vse tri dokumente.

Namreč v našem primeru investicija znaša 300.000 eur - Modul B. Glede na Uredbo to pomeni priprava DIIP. Ampak glede na vašo pojasnilo moramo vključiti tudi Modul A, ki je v našem primeru 1.000.000 eur. Torej skupna vrednost projekta znaša 1.300.000 eur. Tako, da vsi, ki imajo Modul A ali B ali C morajo pripraviti vse tri dokumente - IP, DIIP, PIZ...

ODGOVOR:

Kot je razvidno iz točke 10.1 Pojasnil javnega razpisa, je potrebno vlogi priložiti:

– Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) oz. za prijavitelje, ki so zasebni subjekti, vsebinsko enakovreden dokument (v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C)

– Investicijski program (IP) oz. za prijavitelje, ki so zasebni subjekti, vsebinsko enakovreden dokument (v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C)

– Predinvesticijska zasnova (PIZ) oz. za prijavitelje, ki so zasebni subjekti, vsebinsko enakovreden dokument (v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C, če je predvidena skupna vrednost projekta nad 2.500.000,00 EUR)

Navedeni dokumenti so torej obvezna priloga k vlogi samo v primeru, če projekt zajema aktivnosti v Modulu B in/ali Modulu C, od tega PIZ pod pogojem, da je skupna vrednost celotnega projekta v znesku, kot je naveden v zgornjih alinejah.

V dokumente vključite celoten projekt, torej aktivnosti vseh Modulov, ki so vključeni v projekt (tudi Modul A, če je vključen v projekt).

V primeru, da projekt zajema samo aktivnosti v Modulu A, navedenih dokumentov ni potrebno prilagati vlogi.

 

97. VPRAŠANJE

V razpisu je navedeno:

97.1….  in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. Sedež, poslovna enota ali podružnica morajo biti na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registrirani najkasneje na dan začetka izvajanja projektnih aktivnosti….

Torej, pri tem razpisu ni nobene zaveze, da imajo podjetja ustanovljene podružnice pred oddajo vloge na razpis? Podružnica se potemtakem lahko ustanovi po odobritvi vloge?

97.2 Potem je ta pogoj »14. Mora na dan 31. 12. 2024 zaposlovati najmanj tri (3) osebe, pri čemer se upoštevajo podatki o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan, ki izhajajo iz potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ali za podjetje, ki za navedeno obdobje še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji, drugega ustreznega potrdila.« vezan na matično podjetje in ne na podružnico. Drži?

97.3 Enako pogoj 13 glede ustanovitve podjetja »13. Mora biti ustanovljen vsaj dve (2) leti pred dnem oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register)[6]. Pogoj ne velja v primeru podružnice tujega podjetja. V primeru prijave konzorcija z odstopanjem od prvega stavka tega pogoja velja za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni prijavitelj, da je lahko ustanovljen vsaj eno (1) leto pred datumom oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register).« Torej matično podjetje, ki je lahko v Z regiji, mora biti ustanovljeno vsaj 2 leti pred dnem oddaje vloge in ne podružnica, ki mora biti v V kohezijski regiji. Drži?

ODGOVOR:

97.1 Drži.

97.2 Drži.

97.3 Drži.

 

98. VPRAŠANJE

prosim za dodatno obrazložitev  6. pogoja v točki 6.3 javnega razpisa:

»Tehnologije, ki jih obravnava projekt, morajo izpolnjevati vsaj eno od naslednjih zahtev, in s tem veljajo za kritične:

a) na notranji trg Evropske unije prinašajo inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom.

b) prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.«

Projekt, ki ga želimo prijaviti na JR, bo razvijal tehnologijo, ki na notranji trg Evropske unije prinaša inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom. Tehnologija, ki bo predmet razvoja, bo uporabljala kvantne tehnologije, ne bo pa je direktno tudi razvijala.

Ali lahko tak projekt umestimo v sektor platforme STEP – Digitalne tehnologije / področje Kvantne tehnologije?

ODGOVOR:

Umestitev projekta v ustrezen sektor oz. podsektor je v domeni prijavitelja projekta. Ustreznost umestitve se bo presojalo v postopku presoje izpolnjevanja pogojev za projekt; glejte predvsem pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209.

Konkretnih projektov na tej stopnji postopka ne moremo komentirati. Glede na podatke, ki ste jih navedli, pa bi lahko v vašem primeru šlo za verigo vrednosti kritičnih tehnologij. Predlagamo, da si pogledate določila glede verig vrednosti v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in v smernicah Evropske komisije. Še posebej vas usmerjamo na primere, ki so navedeni v točki 1.1.1 Drugih smernic STEP (SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209).

 

99. VPRAŠANJE

Pri razpisu STEP so se nam pri pripravi projekta pojavila nova vprašanja:

99.1 JRO je organizirana v več kateder/inštitutov. Ali se organizacijske enote JRO za potrebe razpisa obravnavajo kot ločeni subjekti ali kot enoten pravni subjekt? Ali je na primer dopustno, da v okviru istega projekta ena katedra/inštitut nastopa kot projektni partner, druga katedra/inštitut iste JRO pa kot zunanji izvajalec?

99.2 Ali je električni viličar lahko upravičen strošek v okviru Modula C, če je nujno potreben za izvajanje projektnih aktivnosti, in sicer za notranje logistične procese (prenos težkih materialov, polproizvodov, manipulacija z opremo ipd.)?

99.3 Ali je lahko oprema proizvodne stavbe, ki je nujna za vzpostavitev novega ali nadgrajenega proizvodnega procesa, upravičen strošek v okviru Modula C? Konkretno nas zanima upravičenost naslednjih vrst opreme: oprema delovnih mest, delovne postaje, delovne mize, varnostna oprema (npr. zaščitne pregrade, odsesovalni sistemi, industrijska zaščita) ipd.

99.4 V proizvodnem procesu bomo proizvajali in skladiščili komponente s povečanim požarnim tveganjem, potencialom samovžiga oziroma intenzivnega gorenja ob mehanskih poškodbah. Zaradi narave procesa je zato nujna vzpostavitev ustreznega specializiranega varnostnega in protipožarnega sistema (npr. napredni sistemi zaznavanja, avtomatsko gašenje, varnostne komore ipd.).  Ali se lahko takšna investicija šteje kot upravičen strošek v okviru Modula C?

ODGOVOR:

99.1 Ena JRO šteje kot eno podjetje, zato kot zunanji izvajalec na projektu, kjer sodeluje kot konzorcijski partner, ne more nastopati.

99.2, 99.3 in 99.4 V Modulu C med stroške opredmetenih osnovnih sredstev, kupljenih od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, sodijo:.

- Investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva (stroški nakupa strojev in opreme);

- Investicije v nakup nepremičnin – nakup zemljišča z objektom ali delom objekta (stroški nakupa stavb s pripadajočim zemljiščem);

- Investicije v gradnjo (stroški gradnje stavb).

Upravičeni stroški nakupa strojev in opreme morajo znašati najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C.

Stroški nabave vozil (viličar) v skladu z določilom v točki 5.5 Pojasnil javnega razpisa ne spadajo med upravičene stroške na projektu. Enako velja za stroške nakupa strojev, opreme in zgradb, ki so namenjene proizvodnji ali distribuciji energije ter energetske infrastrukture (sončne celice, toplotne črpalke…) in infrastrukture za širokopasovne povezave.

Upravičeni so lahko izključno stroški za opremo, ki je nujna za doseganje ciljev projekta, ob tem, da so hkrati izpolnjene vse ostale zahteve razpisne dokumentacije. Upravičenost konkretnih stroškov se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

 

100.  VPRAŠANJE

Z nestrpnostjo pričakujemo vaše odgovore, a kot opažam ste zadnje odgovore objavili 17.2.2026 kar je pred 14-imi dnevi. To je zares počasno in pozivam vas, da bi začeli razmišljati o 14-dnveni zamaknitvi roka za oddajo. Zahodna kohezija bo imela pri tem prednost, saj bo 95 % vseh vprašanj odgovorjenih že ob objavi razpisa. še več.

ODGOVOR:

Podaljšanje roka za oddajo vlog trenutno ni predvideno.

 

101. VPRAŠANJE

prosim za odgovor na sledeče vprašanje:

Podjetje zakonito zastopata dve osebi in sicer skupno, ne samostojno (oba podpisa morata biti na dokumentih). Lahko ena od njiju da drugi osebi pooblastilo za podpis vloge na razpis STEP in samo ta druga oseba nato digitalno ali lastnoročno (odvisno od načina oddaje vloge) podpisuje obrazce? V kolikor lahko da takšno pooblastilo, mora biti le to notarsko overjeno? Takšno pooblastilo bi se uredilo za to, ker druga osebe morebiti ne bo v času podpisovanja vloge na voljo za podpis.

 ODGOVOR:

En zakoniti zastopnik lahko pooblasti drugega zakonitega zastopnika/drugo osebo, da samostojno podpiše vlogo na javni razpis. Pooblastilo mora biti sestavljeno tako, da je iz njega razvidno, za katera opravila ga pooblašča, koga pooblašča ter za katero časovno obdobje. Če je pooblastilo digitalno podpisano in je pooblastilo ustrezno priloženo na način, da bo ARIS lahko preverila verodostojnost elektronskega podpisa, pooblastila ni potrebno overoviti pri notarju.

Prosimo, da pravočasno preverite, ali ima oseba, ki bo vlogo na javni razpis podpisala, urejene pravice za dostop do portala ARIS.

 

102. VPRAŠANJE

Ali so bolnišnice (npr. Splošna bolnica Novo mesto, UKC Maribor…) obravnavane kot JRO? Gre za javne zavode, ki imajo registrirano raziskovalno dejavnost in imajo tudi raziskovalno skupino. V SICRIS bazi imajo pod ''status'' zapisano: ''Zavod (ni javni raziskovalni zavod ali javni visokošolski zavod)''. Ali lahko glede na zapis sodelujejo v konzorciju kot JRO?

ODGOVOR:

Bolnišnica ni JRO v smislu predmetnega javnega razpisa.

Skladno s 5. točko javnega razpisa so JRO organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji.

 

103. VPRAŠANJE

V razpisu STEP je navedeno, da se članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji.

Zanima nas, ali navedeno določilo velja tudi za pridružene članice univerze.

ODGOVOR:

Skladno s 5. točko javnega razpisa lahko kot posamezne JRO nastopajo tudi članice univerze, ki so v evidencah vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije. Pridružene članice univerze skladno s tem ne morejo nastopati kot članice univerze. Posamezni samostojni visokošolski zavodi ali drugi zavodi lahko nastopajo kot konzorcijski partnerji, v kolikor izpolnjujejo splošne zahteve javnega razpisa glede JRO.

 

104. VPRAŠANJE

Prosimo za odgovor pri JR STEP:

Vrednost celotnega projekta znaša 1 mio EUR, od tega stroški v modulu A znašajo 0,9 mio EUR, vrednost investicije v modulu C pa znaša 0,1 mio EUR.

Zanima nas, ali moramo v našem primeru pripravit Dokument identifikacije investicijskega projekta in Investicijski program, saj je vrednost v modulu C pod mejno vrednostjo za katero se po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ pripravljata navedena oba dokumenta?

ODGOVOR:

Da, dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijski program (IP) oz. za prijavitelje, ki so zasebni subjekti, vsebinsko enakovredna dokumenta, sta obvezna za vse projekte, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C.

 

105. VPRAŠANJE

Podjetje je v postopku nakupa opuščene nedograjene stavbe, v kateri bo potekal del projekta (modul C). K vlogi bo informativno priložilo obstoječe gradbeno dovoljenje (ni ustrezen namen in glasi se na trenutnega lastnika),  Mnenje samoupravne lokalne skupnosti ter Kupoprodajno predpogodbo. Med izvajanjem projekta bo seveda na tej lokaciji odprlo tudi poslovno enoto. Podjetje ima sedež v neposredni bližini in projekt bo potekal na sedežu podjetja, na tej lokaciji, kjer bo odprlo PE in na sedežu podjetja konzorcijskega partnerja. Je to ustrezno z vidika pogojev razpisa ali vidite kje težavo?

ODGOVOR:

Konkretne projektne predloge zaradi nepopolnih podanih podatkov na tem mestu težko komentiramo.

Na splošno vas opozarjamo, da morajo biti vse naštete lokacije, kjer se bo izvajal projekt, torej sedež ali poslovna enota prijavitelja in konzorcijskega partnerja v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

Glede na napisano bo vaš projekt zajemal investicijo v opredmetena osnovna sredstva. Pri tem vas opozarjamo na določilo v točki 5.6.5, ki pravi da nakup rabljenih osnovnih sredstev ni upravičen strošek. V primeru nakupa stavbe mora biti torej le-ta nova. Predvidevamo, da bo vaš projekt zajemal nakup stavbe in gradnjo stavbe. V tem primeru si dobro poglejte še ostala določila v točki 5.6.5 javnega razpisa, ki se nanašajo na nakup stavbe in na gradnjo. Če bo kupoprodajna pogodba za stavbo podpisana pred oddajo vloge, tega stroška ne boste mogli uveljavljati med upravičenimi stroški na projektu. V  tem primeru tudi ne načrtujte nakupa stavbe med projektnimi aktivnostmi, saj sklenitev kupoprodajne pogodbe pomeni pravno zavezujočo zavezo za izvedbo aktivnosti, pred začetkom izvajanja projekta pa ne sme biti sklenjena nobena pravno zavezujoča zaveza za izvajanje projektnih aktivnosti.

 

106. VPRAŠANJE

za razpisno komisijo imamo naslednje vprašanje, ki se dotika izdelave investicijske dokumentacije.

Po enotni uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ so določene meje za posamezne nivoje investicijske dokumentacije. Naša vrednost naše investicije bo presegala 2,5 milijona evrov, zato me zanima, ali je potrebno narediti poleg investicijskega programa (IP) tudi predinvesticijsko zasnovo (PIZ), kot tudi DIIP (dokument identifikacije invest. projekta). Po našem mnenju ni potrebno imeti za tovrstne investicije vseh treh dokumentov hkrati, saj je investicijski program najvišja oblika ekonomskega dela investicijske dokumentacije. Predinvesticijska zasnova je mišljena kot izhodišče za investicijski program, DIIP pa kot predhodnica PIZ. Vse, kar je v investicijskem programu, vključuje tudi elemente predinvesticijske zasnove (PIZ), zato se nam zdi nepotrebno, da se za investicije preko 2,5 milijona EUR vključuje tako DIIP, PIZ in IP hkrati. V IP ne bo nič takšnega kar tudi ne bi bilo obravnavano v PIZ in DIIP. Če napišem matematično: PIZ je podmnožica IP, DIIP pa podmnožica PIZ. Zadeva je po našem mnenju mišljena kot del postopka, kjer se skozi filtre javnih odločevalcev odobrava posamezne projekte, pri čemer se v naslednji stopnji zahteva višji nivo dokumentacije.

Ker je omenjena metodologija z vrednostmi iz leta 2006, dajem javni predlog, da se meje za zahtevane oblike investicijske dokumentacijo povišajo vsaj za faktor 2. 2,5 mio EUR leta 2006 je veliko manj kot leta 2026 zato nam metodologija po nepotrebnem nalaga delo za sicer majhne projekte. Tudi takšno prilagajanje meja, ki se niso spremenile že 20 let, je del debirokratizacije, ki je pomemben postopek, hkrati pa se tveganje za vas ne bo povečalo.

Samo za informacijo vam naj povem, da je bila delnica Krka d. d. takrat vredna 45 EUR, danes pa je preko 220. Zlato je bilo približno 600 USD/unčo, danes je preko 4.000 USD/unčo. S cenami nepremičnin je podobno, vse je danes krat 3-5.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor pri 104. vprašanju.

Predinvesticijska zasnova (PIZ) oz. za prijavitelje, ki so zasebni subjekti, vsebinsko enakovreden dokument je obvezna v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C, če je predvidena skupna vrednost projekta nad 2.500.000,00 EUR.

 

107. VPRAŠANJE

Imamo vprašanje in sicer v kategoriji "začetna naložba", saj ni 100 % jasno v katero kategorijo spada naša investicija (možnosti: vzpostavitev nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov).

Mi bomo izgradili nove proizvodne prostore  na lokaciji, ki je 4 km oddaljena od sedanjih proizvodnih enot. V novi hali bomo izdelovali del obstoječih izdelkov ter novi proizvod (razvit v modul A). V tem primeru je mogoč odgovor vzpostavitev nove posl. enote ali širitev zmogljivosti. Mi menimo, da bolj pravilen odgovor v tem primeru: vzpostavitev nove poslovne enote.

Kaj menite vi?

ODGOVOR:

Sama razdalja ni odločilna. V kolikor se boste odločili nove prostore registrirati v Poslovnem registru Slovenije/sodnem registru, potem bo štelo kot nova poslovna enota.  

Glede na to, da pišete, da bo šlo za nove proizvodne prostore, kjer boste proizvajali del obstoječih izdelkov in novi proizvod (razvit v Modulu A), vas usmerjamo tudi na odgovora k vprašanjema št. 59 in 92.

Neodvisno od vašega konkretnega vprašanja vas opozarjamo še, da podrobno preverite vsebino vašega projekta glede na postavljene pogoje za projekt; glejte še posebej pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209

 

108. VPRAŠANJE

V okviru priprave vloge na JR STEP (Modul C) vas prosimo za dodatno pojasnilo glede upravičenosti nakupa nepremičnine.

V Pojasnilih JR STEP je kot upravičen strošek naveden »nakup nove stavbe oziroma zemljišča s stavbo ali z delom stavbe« (Modul C). Prosimo za pojasnilo:

108.1     Kako razlagate pojem »nova stavba« v kontekstu razpisa (npr. novogradnja/pri prvi uporabi, starost objekta, uporabno dovoljenje, datum izgradnje ipd.)?

108.2     Ali je kot upravičen strošek lahko priznan tudi nakup že obstoječe (»stare«) stavbe, ki je zakonito zgrajena in ima ustrezna dovoljenja, vendar ni novogradnja?

108.3     Če je nakup obstoječe (»stare«) stavbe dopusten: ali je upravičeno, da se v kupljeni obstoječi stavbi v okviru projekta izvede izključno namestitev nove opreme/strojev ali se lahko izvedejo tudi dela kot so elektro in strojne inštalacije, manjša gradbena dela za integracijo strojev in opreme torej se posega v stene stavbe?

108.4     Ali je potrebno še karkoli drugega priložiti ob sami oddaji vloge (poleg GD oziroma izjave glede pridobitve GD do prvega zahtevka)?

ODGOVOR:

108.1 Pri presoji, ali gre za novo stavbo, je treba predvsem upoštevati, ali je bila stavba že v uporabni funkciji za kak namen ali še ni bila, ne pa starost samega objekta. Če gre za stavbo, ki še ni bila v uporabni funkciji, potem je nakup stavbe lahko upravičen strošek ob upoštevanju vseh ostalih zahtev razpisne dokumentacije.

108.2 V okviru javnega razpisa med upravičene stroške spadajo tudi stroški investicij v nove stroje in opremo, v skladu z določili razpisne dokumentacije (glejte predvsem točko 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa). Med drugim vas opozarjamo na določilo, da morajo biti stroji in oprema taki, da so vpisani v register osnovnih sredstev podjetja. V primeru nakupa strojev in opreme so upravičeni tudi stroški, povezani z aktiviranjem strojev oziroma opreme v tehnološki proces ob hkratni zahtevi, da se stroški transporta, montaže ali zagona skladno s pravili oz. standardi s področja knjiženja oz. računovodstva ustrezno knjižijo med osnovna sredstva na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva.

108.3 Glede gradnje je v okviru javnega razpisa upravičena gradnja novih stavb (tudi tu glejte predvsem točko 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa). Obnova obstoječih stavb ni upravičen strošek.

Upravičenost posameznih stroškov konkretnega projekta se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

108.4 V točki 10.1 Pojasnil javnega razpisa je navedeno, katere obrazce in dokazila je treba priložiti vlogi.

 

109. VPRAŠANJE

V razpisni dokumentaciji je navedeno:

A) Za oddajo vloge v elektronski obliki je navedeno:

V celoti izpolnjene obrazce in priloge je potrebno v portal ARIS naložiti v Word oziroma Excel obliki in v Adobe Acrobat – PDF dokumentu (kot skene lastnoročno podpisanih in žigosanih izvirnikov ali izvirnikov, podpisanih z verificiranim certificiranim digitalnim podpisom). Prilogo 12 (potrdila ZZZS) ter ostale zahtevane priloge je potrebno naložiti kot sken originalnega dokumenta.

109.1 Vprašanja:

  • Podjetje posluje izključno z uporabo DocuSign za podpisovanje dokumentov – ali se podpis z DocuSign (ki je prav tako elektronsko preverljiv) šteje kot priznana oblika digitalnega podpisa projektnih obrazcev in prilog?
  • V kolikor družbo zastopata 2 zastopnika skupaj ( skupno zastopanje)- ali lahko oba zastopnika pooblastita »vodjo projekta« za podpis vseh projektnih obrazcev? Torej, obrazce podpiše ena oseba, ki pa je pooblaščena s strani uprave oziroma s strani dveh zakonitih zastopnikov.

B) Za ddajo vloge v tiskani obliki je navedeno:

Za oddajo vloge v tiskani obliki je potrebno skladno z razpisno dokumentacijo oddati en popoln izvod vloge v fizični obliki in en izvod v elektronski obliki (tj. na USB ključku), ki vsebuje dokumente v Word oziroma Excel obliki in v Adobe Acrobat dokumentu (kot skene podpisanih in žigosanih izvirnikov ali izvirnikov, podpisanih z verificiranim certificiranim digitalnim podpisom). Vloga bo popolna, če bo vsebovala vse izpolnjene zahtevane obrazce in priloge, ki so dostopni na portalu ARIS.

109.2 Vprašanja:

  • Iz zgornjih navodil torej za fizično oddajo zadostujejo zgolj fizično podpisani vsi zahtevani obrazci + scen podpisanih obrazcev. V dokumentu »Pojasnila-JR STEP« pa je v poglavju 10.1 »Vsebina popolne vloge« v OBVEZNI ELEMENTI VLOGE navedeno: 1 – Prijavni obrazec (OBRAZEC 1)42 in pod footnote 42 napisano sledeče: »Obrazec 1 se nahaja na spletni povezavi: https://digitalforms.arrs.si/Identity/Account/Login?returnUrl=~/ , kamor se mora prijavitelj prijaviti s svojim e-naslovom in geslom.« Torej, če prav razumemo- v vsakem primeru mora prijavitelj imeti profil na DigitalForms ter vsebine za obrazec vnesti v portal, ki se nato sprinta? Ali pa je dovolj Obrazec 1, ki se ga dobi na ARIS - Inovacije - JAVNI RAZPIS STEP – SPODBUDE ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO STRATEŠKIH TEHNOLOGIJ ZA EVROPO (kratica javnega razpisa: JR STEP)?

ODGOVOR:

109.1   Elektronski podpis mora biti v Adobe Reader-ju veljaven in preverljiv ter se glasiti na osebo, ki podpisuje dokument (ne sme biti splošni od podjetja kot npr.: tajnistvo@firma.si).

V zvezi z zastopanjem podjetja, prosimo, glejte tudi odgovor na 101. vprašanje.

109.2   Če bo vloga oddana v pisni obliki, je dovolj, da obrazce, ki so objavljeni na spletni strani javnega razpisa, izpolnite, ustrezno podpišete ter priložite en izvod v tiskani obliki ter en izvod na podatkovnem nosilcu (USB ključek). Prosimo, bodite pozorni, da bodo izpolnjena vsa polja. V tem primeru registracija v Digital Forms ni potrebna.

 

110. VPRAŠANJE

Za prijavo projekta na JR STEP nas zanima naslednje:

Smo proizvodno podjetje, ki proizvaja stroje za naročnike in gremo sedaj v avtomatizacijo linije, za katero bi si sami proizvedli stroje. Je upravičeno sofinanciranje takšnih strojev, ki so računovodsko knjiženi usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve? Takšen način nabave strojev je ugodnejši, kot če bi se osnovna sredstva nabavila na trgu, saj jih sami proizvedejo stroje znotraj podjetja, kar je tudi dejavnost podjetja.

ODGOVOR:

Prosimo, glejte odgovor na 84. vprašanje.

Ob tem upoštevajte, da je možno uveljavljati izključno stroške za stroje in opremo, ki so bili dobavljeni od zunanjih dobaviteljev. Kot med drugim določa točka 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa:

»Strošek investicije v opredmetena osnovna sredstva je neupravičen, če je:

-  dobavitelj strojev in/ali opreme / prodajalec nepremičnine / izvajalec gradnje povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali

- zakoniti zastopnik upravičenca, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član (Družinski član: zakonec ali oseba, s katero oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza (zunajzakonski partner), oseba, s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti (partner), otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre ter zakonci, zunajzakonski partnerji oz. partnerji bratov in sester.):      

-  udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora dobavitelja strojev in/ali opreme / prodajalca nepremičnine / izvajalca gradnje ali

-  neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu dobavitelja strojev in/ali opreme / prodajalca nepremičnine / izvajalca gradnje.

Konzorcijski partner ali njegov zaposleni ne sme nastopati kot dobavitelj strojev in/ali opreme / prodajalec nepremičnine / izvajalec gradnje drugim partnerjem istega konzorcija. Neupravičen strošek je tudi sklepanje pogodb s svojimi zaposlenimi, ki bi nastopali kot dobavitelj strojev in/ali opreme / prodajalec nepremičnine / izvajalec gradnje s statusom samostojni podjetniki. Neupravičen strošek je tudi, če kot dobavitelj strojev in/ali opreme / prodajalec nepremičnine / izvajalec gradnje nastopa podjetje, katerega večinski lastnik ali zakoniti zastopnik je zaposlen pri konzorcijskem partnerju.«

Neodvisno od vašega konkretnega vprašanja vas opozarjamo še, da podrobno preverite vsebino vašega projekta glede na postavljene pogoje za projekt; glejte še posebej pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209

 

111. VPRAŠANJE

Spoštovani,

moje ime je XXX in sem solastnik podjetja XX.

Na vas se obračam v zvezi z javnim razpisom STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo, saj bi želeli preveriti upravičenost naše načrtovane investicije in organizacijske strukture za prijavo na razpis.

XX je podjetje, ki razvija prefabricirane modularne hiše, s poudarkom na industrijski proizvodnji, optimizaciji proizvodnih procesov in trajnostni gradnji. Naša vizija je razviti proizvodni model, ki omogoča hitrejšo, energetsko učinkovitejšo in stroškovno dostopnejšo gradnjo stanovanjskih objektov.

Poseben poudarek namenjamo reševanju stanovanjske problematike mladih družin, saj želimo z industrijsko proizvodnjo modularnih hiš bistveno skrajšati čas gradnje in znižati stroške, ki danes predstavljajo eno največjih ovir pri dostopu do lastnega doma. Naš cilj je razvijati rešitve, ki omogočajo kakovostno bivanje po bistveno bolj dostopni ceni kot pri klasični gradnji.

Podjetje je v zadnjem obdobju razvilo tudi lasten koncept modularne hiše, o katerem so poročali slovenski mediji, npr.: XXXX.

Trenutno se tudi že postavljata prvi dve hiši v XY, kar predstavlja prvi praktični korak pri implementaciji našega proizvodnega modela modularne gradnje.

Naša dolgoročna vizija ni proizvodnja nekaj deset hiš letno, temveč razvoj industrijskega sistema proizvodnje modularnih hiš, ki bi v prihodnosti omogočal tudi proizvodnjo do 10.000 hiš letno. Zavedamo se, da so potrebe po stanovanjih v Sloveniji zelo velike – tudi če bi v Sloveniji vsako leto zgradili 10.000 novih hiš, bi po naših ocenah potrebovali približno 15 let, da bi pokrili obstoječi stanovanjski primanjkljaj.

Zaradi tega smo že v preteklem letu začeli iskati ustrezno proizvodno lokacijo, ki bi omogočala razvoj industrijske proizvodnje modularnih hiš. Trenutno imamo namreč le manjšo prototipno delavnico na Šujici, kjer lahko proizvedemo približno 10–20 hiš letno, kar je za našo vizijo bistveno premalo.

Kot zelo primerno lokacijo za razvoj proizvodnje smo prepoznali podjetje XY. iz YYY, ki že sedaj za nas izdeluje jeklene konstrukcije, ki predstavljajo osnovno ogrodje naših hiš. Lastnik podjetja XY. je YY, ki ima poleg tega tudi s.p.. Skupaj podjetje XY. in dejavnost YY zaposlujeta približno 6 ljudi ter ustvarita približno 1,3–1,5 milijona EUR letnega prometa.

Za naš razvojni načrt je ključnega pomena, da ima podjetje XY trenutno:

  • novo proizvodno halo velikosti približno 1.000 m²,
  • industrijsko zemljišče velikosti približno 10.000 m², ki omogoča nadaljnjo širitev proizvodnje.

Pogovori o tem, da bi XX kupil podjetje XY. skupaj z opremo, halami in proizvodno infrastrukturo, potekajo že skoraj eno leto. Zaključek lastniškega vstopa XX v podjetje XY je predviden okoli 30. 4. 2026, torej kmalu po roku za oddajo prijave na razpis STEP.

Podjetji XX in XY imata že sedaj podpisano pogodbo, na podlagi katere bo podjetje XY za XX proizvajalo jeklene konstrukcije in lesene modularne elemente za naše hiše.

Podjetje XY ima že pridobljeno gradbeno dovoljenje za novo proizvodno halo velikosti približno 1.000 m², ki jo nameravamo zgraditi najkasneje do leta 2028. V tej novi hali bi potekala proizvodnja lesenih modulov za modularne hiše XX.

Po izgradnji nove hale predvidevamo:

  • takojšnjo zaposlitev približno 5 novih zaposlenih,
  • postopno povečanje števila zaposlenih na približno 16–20 zaposlenih, kar ustreza kapaciteti približno 200 hiš letno.

V nadaljnjih fazah razvoja načrtujemo tudi dodatno širitev proizvodnje z gradnjo približno 8.000 m² dodatnih proizvodnih površin, kar bi omogočilo proizvodnjo nekaj 1.000 hiš letno in zaposlovalo nekje 200 ljudi.

V zvezi z razpisom STEP bi vas zato želeli prositi za pojasnilo glede naslednjih vprašanj:

111.1     Ali se lahko podjetje XY prijavi na razpis STEP kot prijavitelj, čeprav je predvideno, da bo kmalu po roku za oddajo prijave prišlo do spremembe lastništva podjetja (vstop podjetja XX v lastništvo)?

111.2     Ali morebitna sprememba lastništva po oddaji prijave ali po odobritvi projekta vpliva na upravičenost projekta ali financiranja?

111.3     Ali je potrebno takšno spremembo lastništva v primeru odobritve projekta predhodno prijaviti financerju oziroma pridobiti soglasje?

111.4     Ker je trenutno večji del poslovanja povezan z dejavnostjo lastnika podjetja XY, ki deluje tudi kot s.p., nas zanima predvsem, ali je lahko XY kot podjetje ustrezno velik in primeren partner za prijavo na razpis, glede na to, da se bo ob predvideni prodaji podjetja večji del dejavnosti, ki se trenutno izvaja preko s.p., prenesel na podjetje XY.

111.5     Ali obstajajo kakšne posebne omejitve glede prijave projekta v primeru prevzema podjetja, ki se časovno zgodi tik po roku za oddajo prijave?

Ob tem bi radi še poudarili, da se razvoj celotnega projekta trenutno financira skoraj izključno iz lastnih sredstev podjetja, zato bi nam možnost prijave na razpis STEP bistveno pomagala pri hitrejšem razvoju proizvodnje in doseganju zastavljenih razvojnih ciljev.

Za vaše pojasnilo se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo, saj bi nam pomagalo pri pravilni pripravi projekta in izbiri ustrezne organizacijske strukture za prijavo.

ODGOVOR:

111.1 Vlogo na javni razpis lahko odda vsak, ki izpolnjuje pogoje javnega razpisa.

111.2 Višina sofinanciranja / intenzivnost pomoči je odvisna od velikosti podjetja. Pri presoji velikosti podjetja je potrebno upoštevati vse lastniške povezave (partnerska in povezana podjetja) do trenutka odločitve o dodelitvi državne pomoči. Sprememba lastništva lahko vpliva na višino sofinanciranja / intenzivnost pomoči, če sprememba lastništva vpliva na velikost podjetja.

Poleg tega je velikost podjetja pomembna tudi v povezavi z nekaterimi drugimi zahtevami javnega razpisa.

Predlagamo, da natančno preverite pogoje in zahteve javnega razpisa, če bi sprememba v lastniški strukturi in/ali sprememba velikosti podjetja lahko vplivala še na izpolnjevanje kakšnega drugega pogoja ali zahteve javnega razpisa.

V primeru, da bi ob spremembi lastništva podjetja prišlo tudi do preoblikovanja podjetja – prijavitelja, bodite pozorni na to, da lahko kot prijavitelj oz. upravičenec do sredstev nastopa edino podjetje, ki se je prijavilo na javni razpis ali ki je univerzalni pravni naslednik tega podjetja.

111.3 Vsako spremembo lastništva je potrebno javiti najkasneje v roku 8 dni od spremembe.

111.4 V skladu s 5. točko javnega razpisa so upravičeni prejemniki sredstev podjetja, kot so opredeljena v skladu z ZPOP-1, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz priloge I Uredbe GBER). Bodite pozorni tudi na izpolnjevanje ostalih pogojev javnega razpisa (npr. pogoji št. 13, 14, 15, 16 v točki 6.1 javnega razpisa).

Preverjanja izpolnjevanja pogojev za konkretne prijavitelje v tej fazi izvedbe javnega razpisa ne moremo izvajati.

111.5 Ne, posebne omejitve ne obstajajo. Bodite pozorni, da boste spremembo lastništva javili v predpisanem roku. Glejte tudi zgornje odgovore.

Neodvisno od vašega konkretnega vprašanja vas opozarjamo še, da podrobno preverite vsebino vašega projekta glede na postavljene pogoje za projekt; glejte še posebej pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209

 

112. VPRAŠANJE

Imam par vprašanj v zvezi s prijavo na razpis JR STEP, in sicer:

112.1 Pri prijavitelju se bo projekt izvajal na sedežu matičnega podjetja kot tudi na poslovni enoti (oboje vzhodna Slovenija). Kako v tem primeru izpolnimo obrazec 1?

112.2 Tehnično vprašanje: v obrazcu 1 pri izpolnjevanju ni mogoče v krogec dodati x. V tem primeru označimo krepko in podčrtamo izbran odgovor: ◯DA ◯NE ali namesto krogca napišemo X: XDA ◯NE?

ODGOVOR:

112.1   V obrazcu navedite obe lokaciji in jasno označite, da se bo projekt izvajal na obeh lokacijah.

112.2   Če vlogo oddajate preko portala ARIS, se krogec obarva, ko kliknete na izbrani odgovor. Če vlogo izpolnjujete v fizični obliki, v krogec ni mogoče dodati X, zato lahko ◯ nadomestite z X.

 

113. VPRAŠANJE

Prosim za pojasnila:

113.1 V Obrazcu 1 je pod točko 32 navedeno, da je  potrebno oddati IP  v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C. Skladno  z  Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UL RS, št 60/06, 54/10 in 27/16)  je priprava investicijskega dokumenta IP potrebna za investicijske projekte, katerih vrednost presega 500.000 EUR. Zanima nas, ali je treba IP pripraviti skladno z navedeno uredbo samo za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 EUR, ali pa je priprava IP zahtevana tudi za projekte z nižjo investicijsko vrednostjo.

113.2 V Obrazcu 1 je pod točko 33 navedeno, da je  potrebno oddati PIZ  v primeru projektov, ki zajemajo Modul B in/ali Modul C, če je predvidena skupna vrednost projekta nad 2.500.000 EUR. V primeru, da projekt vključuje vse tri module (Modul A, Modul B in Modul C), nas zanima, ali se v skupno vrednost projekta za namen priprave PIZ upošteva tudi vrednost Modula A, ali pa se upošteva zgolj skupna vrednost Modulov B in C, glede na to, da je Modul A vezan na raziskovalne aktivnosti in ne na investicije.

ODGOVOR:

113.1 Projekt se upošteva kot celota (vsi Moduli, ki jih zajema projekt). Zato je potrebno v vsakem primeru, ko projekt zajema Modul B in/ali Modul C, pripraviti Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt kot celoto.

113.2  V skupni vrednosti projekta se upošteva tudi vrednost Modula A.

 

114. VPRAŠANJE

Glede na to, da bo investicija izvedena na lokaciji prijavitelja, ki ima nepremičnino v najemu, na zanima ali mora lastnik nepremičnine, naš najemodajalec podati kakšno izjavo, da se strinja z investicijo?

ODGOVOR:

Javni razpis tega ne predvideva. Glede investicij upoštevajte zahteve točke 6.3 javnega razpisa ter 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa.

 

115. VPRAŠANJE

Pogoj po razpisu je:
 

3.1.3 Pogoji za projekt

Prijavljeni projekt mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

11.

Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov osebja za samostojnega prijavitelja ali za posameznega konzorcijskega partnerja ne sme presegati 1.000.000,00 EUR.

OBRAZEC 3

Preverljivo z vlogo

Ali se ta pogoj preverja za vsak projekt ločeno ali se sešteva? Primer: Podjetje A se prijavlja z dvema vlogama. Ali lahko ima v vsaki vlogi za npr. 900.000 eur subvencije stroškov dela?

ODGOVOR:

Pogoj se preverja za vsako vlogo/projekt ločeno.

 

116. VPRAŠANJE

Vljudno prosimo za odgovor, vezan na Javni razpis STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo.

Hipotetični scenarij: Imamo podjetje, katerega osnovna dejavnost je razvoj in proizvodnja izdelkov, ki se umeščajo v high-tech izdelke. Podjetje bi želelo na JR STEP prijaviti Modul A (razvoj nove tehnologije, rezultate razvoja lahko umestijo v nove izdelke) in Modul C (razširitev proizvodnje obstoječih izdelkov). Ali se potemtakem znotraj Modula C lahko proizvaja tako obstoječe high-tech produkte (kot razširitev proizvodnje) kot tudi nove produkte, ki bi nastali kot rezultat razvoja v Modulu A?

ODGOVOR:

Predvideno je, da so aktivnosti znotraj posameznega projekta med seboj povezane. Kot določa točka 4.2 javnega razpisa, se morajo v primeru, da projekt zajema več Modulov, le-ti medsebojno povezovati in nadgrajevati ter prispevati k ciljem projekta.

Usmerjamo vas tudi na odgovora k vprašanjema št. 59 in 92.

Neodvisno od vašega konkretnega vprašanja vas opozarjamo še, da podrobno preverite vsebino vašega projekta glede na postavljene pogoje za projekt; glejte še posebej pogoja št. 5 in 6 v točki 6.3 javnega razpisa. Pri presoji, ali vaš projekt izpolnjuje ta dva pogoja, si pomagajte s podrobnejšimi določili in pojasnili k tema pogojema v točki 3.2 Pojasnil javnega razpisa in s smernicami Evropske komisije: Sporočilo Komisije – Smernice v zvezi z nekaterimi določbami Uredbe (EU) 2024/795 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in SPOROČILO KOMISIJE – Druge smernice o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v katerih so pojasnjeni elementi Uredbe (EU) 2024/795 in Sporočila Komisije C/2024/3209.

 

117. VPRAŠANJE

Konzorcij dveh podjetij pripravlja vlogo, ki bo vsebovala Modul A in Modul C. Prosimo za naslednja pojasnila:

117.1 V sklopu Modula C bi se del predvidene gradnje odvijal v obstoječi stavbi, kjer bi se izvedla gradbena dela, nujno potrebna za izvedbo projekta. Gre za postavitev novih tehnoloških temeljev, kjer se bo v sklopu projekta nato postavila nova proizvodna linija. Navedena gradbena dela so nujen sestavni del postavitve proizvodne linije. Posega v ovoj zgradbe ne bo, gre pa za obsežen gradbeni poseg v notranjo strukturo stavbe. Gradbeno dovoljenje za planiran poseg ni potrebno. Ali je mogoče razvijati, proizvesti in plasirati na trg več novih izdelkov (dva, tri?), ali razpis omejuje na samo en novi izdelek?

117.2 V zvezi z Obrazcem 9 – Izjava o krepitvi podnebne odgovornosti nas zanima, kako postopati v primeru, ko ima del naložbe amortizacijsko dobo krajšo od pet let (oprema), del pa daljšo od pet let (nova zgradba). Se v takšnem primeru Izjava izdeluje za celoten projekt ali samo za tisti del opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo amortizacijsko dobo daljšo od 5 let, torej samo za zgradbo?

ODGOVOR:

117.1 Javni razpis ne omejuje števila novih izdelkov. V vlogi na javni razpis jasno predstavite, da gre za več izdelkov in v skladu s tem tudi načrtujte projektne cilje.

Glede gradbenih del si, prosimo, poglejte odgovor na vprašanje št. 108.

117.2 V vsakem primeru, ko projekt zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev, morate izpolniti obrazec št. 9 – Izjava o krepitvi podnebne odpornosti. V primeru, da vaš projekt zajema več investicij z različno amortizacijsko dobo, to ustrezno označite v obrazcu. Za nekatere investicije bo zadoščala samo izjava, da gre za osnovna sredstva z amortizacijsko dobo, krajšo od 5 let ali 5 let. Za tiste, ki imajo amortizacijo dobo daljšo od 5 let, pa boste morali izpolniti tudi preostanek obrazca. Glejte tudi odgovor na vprašanje št. 92.

 

118. VPRAŠANJE

Kako lahko kdorkoli odgovori ter opiše situacijo s 1500 znaki s presledki vred (približno 17 vrstic) v katerem daje odgovore na naslednja vprašanja v točki "3.2. Tržni potencial projekta", če imajo samo vaši podnaslovi 645 znakov s presledki vred. To je popolnoma prekratko odmerjen  prostor, saj odgovorov na vprašanja ne moremo dati v tako majhnem obsegu.  Imamo veliko za opisati, saj to zahteva naslov.

Prosim vas za podaljšanje teksta vsaj na 3000 znakov ali pa jasno zagotovilo, da lahko damo podrobnejše podatke v kakšno prilogo.

Naj vam samo za kontrast povem, da ste v tekstu javnega razpisa na začetku navedli 4 strani samo občih predpisov, konvencij, shem in drugega, kar je okoli 8000 znakov pa gre samo za formalizme in sklice na dokumente. Mi pa moramo vsebino opisati na 1500 znakih s presledki vred.

ODGOVOR:

Sprememba obrazca ni predvidena.

 

119. VPRAŠANJE

V Modulu A bomo razvili inovativni visokotehnoloških produkt na področju robotike, ki ga bomo s pomočjo investicije v Modulu C proizvajali.

V Modulu C imamo namen kupiti poslovno stavbo, v kateri bi vršili proizvodnjo in imeli pisarniške ter skladiščne prostore.  Za to stavbo lastnik trenutno pridobiva spremembo namembnosti in novo gradbeno dovoljenje. Stavba je delno že zgrajena in jo bo lastnik dogradil (zaključil gradnjo skladno z novim gradbenim dovoljenjem). Zgradba bo zgrajena v sredini leta 2028 in takrat jo bomo mi od njega odkupili na podlagi cenitve, uporabno dovoljenje bomo mi nato pridobili do zaključka projekta v začetku leta 2029. Strošek nakupa stavbe s pripadajočim zemljiščem (parkirni prostor, ohišnica) bo znašal manj kot strošek opreme (stroji in ostala oprema)

Je nakup poslovne stavbe v tem primeru upravičen strošek?

Bi lahko odkupili samo tri od 4 etaž in sorazmerni del parkirišč ter ohišnice?

ODGOVOR:

Konkretne projektne predloge zaradi nepopolnih podanih podatkov na tem mestu težko komentiramo.

Glede nakupa stavb morate upoštevati določila razpisne dokumentacije, predvsem točke 12.1 javnega razpisa in 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa.

Nakup stavbe, ki je nujen za doseganje ciljev projekta, je v okviru javnega razpisa lahko upravičen do sofinanciranja, tudi v primeru, ko je stavba v trenutku oddaje vloge na razpis še v gradnji in bo dograjena tekom izvajanja projekta ter takrat kupljena s strani upravičenca. Kot omenjate, morajo biti do zaključka izvajanja projekta pridobljena vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo.

Kot je navedeno v točki 5.6.5 Pojasnil javnega razpisa je možen tudi nakup dela stavbe in uveljavljanje stroškov za ta del stavbe.

Upravičenost posameznih stroškov konkretnega projekta se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

 

120. VPRAŠANJE

PARTNRERJI KONZORCIJA: morajo biti vsi partnerji konzorcija ali le prijavitelj iz V regije? Naš razvojni partner je Fakulteta za šport Ljubljana in ni v V regiji.

ODGOVOR:

Kot določa pogoj št. 3 v točki 6.1 javnega razpisa, se mora vsak konzorcijski partner zavezati, da bo izvajal projekt na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in da bo imel ustanovljen sedež, poslovno enoto ali podružnico na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija najkasneje na dan začetka izvajanja projektnih aktivnosti. Če sedež, poslovna enota ali podružnica konzorcijskega partnerja v trenutku oddaje vloge ni registrirana v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, lahko konzorcijski partner to še vedno stori, vendar najkasneje do začetka projektnih aktivnosti. V nasprotnem lahko ta subjekt pri projektu sodeluje v Modulu A kot zunanji izvajalec.

Prosimo, glejte tudi odgovor na 6. vprašanje.

 

121. VPRAŠANJE

Prosimo vas za odgovore na sledeča vprašanja:

121.1 V kolikor gre pri modulu C tudi za nakup poslovne stavbe, je obvezno že pri oddaji vloge vedeti točno, katero stavbo se bo kupilo ali se lahko še v času izvedbe projekta izbere najustreznejšo stavbo v okviru v vlogi ocenjenega zneska in seveda v regiji, ki se navede v vlogi? Projekt se ne sme začeti pred oddajo vloge in v kolikor že pred oddajo vloge potrdimo nakup neke stavbe, je to že začetek projekta.

121.2 So pripravljalna dela za postavitev strojne opreme upravičen stroške razpisa v okviru stroška montaže? Gre za inštalacijska (dodatna inštalacija elektrike, vode...) in tudi manjša gradbena dela (dodatna betonska plošča pod strojem, ki omili tresljaje npr).

121.3  Viličar je delovni stroj za notranjo logistiko in manipulacijo materiala v proizvodnih ali skladiščnih prostorih in ne vozilo (tudi nima homologacije). Torej je upravičen strošek?

ODGOVOR:

121.1 Kot navajate, pred oddajo vloge ne smete izvesti nobene projektne aktivnosti in ne smete skleniti nobene pravno zavezujoče zaveze za izvedbo projektnih aktivnosti, saj bi to pomenilo začetek projekta in zato projekt ne bi izpolnjeval pogoja št. 8 v točki 6.3 javnega razpisa. 

V obrazcu 2 vloge na javni razpis se podatki o nameravanem nakupu stavbe vnesejo v preglednico 6.5. Če so podatki o naslovu stavbe, katastrski občini in parcelni številki že znani, se jih vnese v obrazec, če še niso, pa obrazec tega ne zahteva.

121.2 Prosimo, glejte odgovora na vprašanji št. 108 in 117.

121.3 Nakup viličarja ni upravičen strošek.

Prosimo, glejte tudi odgovor na 99. vprašanje.

 

122. VPRAŠANJE

V okviru modula C predvidevamo gradnjo – ne bo pa to gradnja povsem nove stavbe, ampak bomo obstoječi stavbi dogradili nadstropje, ki bo namenjen vzpostavitvi in razširitvi proizvodnje. Prosim za potrditev, da je to upravičen strošek.

ODGOVOR:

V okviru javnega razpisa so upravičeni stroški gradnje novih stavb.

Upravičenost posameznih stroškov konkretnega projekta se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

 

123. VPRAŠANJE

Prosimo vas za podatek ali se pri razpisu STEP gradnja stavbe, ki bo zgrajena na osnovi 35 let starega betonskega skeleta zgrajenega do 3. podaljšane gradbene faze - torej brez oken in vrat, brez kakršnih koli inštalacij ali ometov, brez strehe nad zadnjo ploščo, šteje za novogradnjo?

Pridobili bi novo gradbeno dovoljenje ker bi šlo za drugo dejavnost in druge materiale od prvotno predvidenih itd. Skeleta ne bi rušili ampak bi gradili naprej, da bi se izognili stroškom rušitve in ker je zelo trden (samo beton in železo).

Obnova ali rekonstrukcija to verjetno ni, saj stavba ni nikoli bila niti dograjena. Skelet je sicer vrisan v register.

Nakup zemljišča s skeletom bi v projekt vključili kot neupravičen strošek, nadaljevanje gradnje od 4. gradbene faze naprej, po na novo pridobljenem gradbenem dovoljenju, pa med upravičene stroške.

ODGOVOR:

V okviru javnega razpisa so upravičeni stroški gradnje novih stavb.

Upravičenost posameznih stroškov konkretnega projekta se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

 

124. VPRAŠANJE

Ali so v okviru MODULA A upravičeni stroški storitev testnega laboratorija pri zunanjem izvajalcu?

Gre za zunanje raziskovalno-razvojne storitve laboratorijskega testiranja in validacije naših prototipnih rešitev, potrebne za tehnično preverjanje in optimizacijo razvite kritične tehnologije.

ODGOVOR:

Da, v okviru Modula A so upravičen strošek tudi stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, kamor spada tudi najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo. Vrednost stroškov zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. Če bo zunanjih izvajalec (tudi) JRO, potem lahko stroški zunanjih izvajalcev dosežejo 50 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov, s tem da je dodatnih 20 % vrednosti upravičenih le, če gre za stroške storitev izvajalca, ki je JRO.

Upravičenost posameznih stroškov konkretnega projekta se bo presojala v okviru pregleda zahtevkov za izplačilo.

 

125. VPRAŠANJE

Smo zavod, ustanovljen v skladu z Zakonom o zavodih. Imamo 4 ustanovitelje, poslovni deleži niso določeni. Svet zavoda ima zraven ustanoviteljev še 2 člana (predstavnik delavcev+predstavnik članov). Sprejemanje sklepov je urejeno po statutu. Vsak član ima en glas (skupno 6 glasov).

Posebna določba je :

Konzorcijski partnerji v posameznem konzorciju v obdobju od 31. 12. 2024 do dneva oddaje vloge medsebojno ne smejo biti več kot 25 % neposredno lastniško povezani.

Pri nas je eden od ustanoviteljev tudi konzorcijski partner in se nam postavlja vprašanje, če smo pod temi pogoji mi lastniško povezani.

ODGOVOR:

Če je neposredni lastniški delež konzorcijskega partnerja več kot 25 %, potem se šteje, da 3. pogoj točke 6.2 javnega razpisa ni izpolnjen.

Preverjanja izpolnjevanja pogojev za konkretne prijavitelje v tej fazi izvedbe javnega razpisa ne moremo izvajati.

 

126. VPRAŠANJE

V splošnih pogojih razpisa je navedeno, da mora prijavitelj oziroma konzorcijski partner na dan 31. 12. 2024 zaposlovati najmanj tri (3) osebe, pri čemer se upoštevajo podatki o številu zaposlenih na navedeni dan, ki izhajajo iz potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), oziroma za podjetja, ki za navedeno obdobje še niso registrirana v Republiki Sloveniji, druga ustrezna potrdila.

Zanima nas, ali podjetje s stanjem zaposlenih na dan 31. 12. 2024, kot je razvidno iz spodnje tabele (izpis ZZZS po zavarovalnih podlagah), izpolnjuje navedeni pogoj oziroma je upravičeno kandidirati na razpisu.

Vljudno prosimo za potrditev, ali se v tem primeru pogoj šteje za izpolnjen.

ODGOVOR:

Preverjanja izpolnjevanja pogojev za konkretne prijavitelje v tej fazi izvedbe javnega razpisa ne moremo izvajati.

Pri presoji izpolnjevanja navedenega pogoja se upošteva število oseb, ki je navedeno na potrdilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar zajema tudi zaposlene po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih.