Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Zakon je bil v veljavi do
27.02.2006. Od 28.02.2006 velja dopolnjeni in spremenjeni
zakon.
Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) - v veljavi do 27.02.2006
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon določa načela in cilje ter ureja način izvajanja
politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira iz državnega
proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti
in gospodarstva) ter je usmerjena k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega
razvoja Slovenije. Ta zakon določa tudi organizacijo raziskovalne in razvojne
dejavnosti ter pogoje za opravljanje te dejavnosti, kar podpira prehod v na
znanju temelječo družbo, ki postavlja raziskovalno in razvojno dejavnost kot
razvojno prioriteto.
2. člen
(načela)
Osebam, ki opravljajo raziskovalno in razvojno dejavnost, je
zagotovljena avtonomnost raziskovanja.
Raziskovalna in razvojna dejavnost
temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih
v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu in v proračunskih
memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega
vidika družbenega razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti,
odprtosti ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in
mednarodnem okolju.
Financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se izvaja
na način, ki zagotavlja učinkovitost in preglednost uporabe javnih sredstev.
Prednost pri mednarodnem sodelovanju ima vključevanje v skupni evropski prostor
(ERA) in okvirne programe Evropske unije.
Rezultati raziskovalne in razvojne
dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, so javni, z omejitvami,
določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine in varstvo
avtorskih pravic ter varstvo podatkov.
3. člen
(namen)
Namen zakona je ustvariti organizacijo in določiti pogoje za
financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti za uresničevanje temeljnih
strateških razvojnih ciljev, kar zagotavlja:
- ustvarjanje novega znanja in
spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in
gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje;
- krepitev sposobnosti za
obvladovanje splošnega družbenega napredka in tehnološkega napredka kot glavnega
vira povečevanja produktivnosti dela in nacionalne konkurenčne sposobnosti v
globalnem prostoru;
- zviševanje individualne in družbene kakovosti življenja
ter utrjevanje nacionalne identitete.
4. člen
(cilji)
Cilji zakona so:
- povečanje družbene pomembnosti in
učinkovitosti raziskovalne in razvojne dejavnosti z vzpostavljanjem
policentričnega modela razvoja znanosti in mrežnega povezovanja raziskovalnih
organizacij na področju znanosti, izobraževanja in gospodarstva;
- ustvarjanje
pogojev za avtonomno in strokovno neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter
spremljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
- spodbujanje delovanja
razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so osnova
dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja;
- razvijanje človeških virov
ob zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter razvijanje raziskovalne
ustvarjalnosti s povečanjem vloge znanosti pri vzgoji kadrov, predvsem na
univerzah;
- povečanje skupnega obsega sredstev in naložb v raziskovalno in
razvojno dejavnost, kar se bo doseglo z usmerjanjem javnih sredstev v strateška
razvojna področja, ki bodo spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj;
- pospeševanje mednarodnega in meddisciplinarnega sodelovanja.
5. člen
(pomeni izrazov)
V tem zakonu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
- raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno raziskovanje
ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja;
- raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je
fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost;
- raziskovalna
skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno
dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava;
- raziskovalna organizacija je
pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne
in razvojne dejavnosti;
- javna raziskovalna organizacija je oseba javnega
prava, katere ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom
pooblaščena oseba javnega prava;
- javno službo na področju raziskovalne in
razvojne dejavnosti izvajajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine
v javnih raziskovalnih zavodih, na univerzah in samostojnih visokošolskih
zavodih ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih
osebah zasebnega in javnega prava;
- programsko financiranje je financiranje
programov javne službe, ki se izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.
6. člen
(izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti)
Raziskovalno in
razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije v obliki programov in
projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.
II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
1. Nacionalni raziskovalni in razvojni
program
7. člen
(Nacionalni raziskovalni in razvojni program)
Podlaga za
usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje
raziskovalne in razvojne dejavnosti je Nacionalni raziskovalni in razvojni
program.
Nacionalni raziskovalni in razvojni program določa izhodišča, cilje,
obseg in način financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne
politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Z
Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom se določajo strateška razvojna
področja in nacionalne prioritete za financiranje raziskovalne in razvojne
dejavnosti ter s tem tudi vsebina in obseg javne službe ter obseg raziskovalne
in razvojne dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno delo na univerzah,
raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tako, da se zagotavlja povezava med
raziskovalnim delom in gospodarstvom.
Nacionalni raziskovalni in razvojni
program izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov.
Nacionalni
raziskovalni in razvojni program se uresničuje z izvajanjem temeljnih raziskav,
uporabnih raziskav, predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti, industrijskih
raziskav, študij tehnične izvedljivosti, s prenosom znanja in drugimi
dejavnostmi s področja raziskovalne in razvojne politike.
8. člen
(priprava in sprejemanje programa)
Nacionalni raziskovalni in
razvojni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade
Republike Slovenije. Nacionalni raziskovalni in razvojni program se sprejme za
obdobje petih let.
Predlog Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa
pripravi Vlada Republike Slovenije na podlagi izhodišč in usmeritev Sveta za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Za uresničevanje Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa sta odgovorna minister, pristojen za
znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
2. Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
9. člen
(Svet za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije)
Svet za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo
Vlade Republike Slovenije. Svet opravlja naslednje naloge:
- predlaga Vladi
Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa;
- predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v tekočem letu;
- spremlja
rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti,
ocenjuje uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter
spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti;
- spremlja kakovost
izvajanja programov dela javnih raziskovalnih organizacij in daje oceno o
ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij;
- daje mnenje k
metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in razvojne uspešnosti,
prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;
- daje mnenja in pobude k
programom mednarodnega sodelovanja;
- daje mnenje k poročilu o delu agencij,
ustanovljenih na podlagi tega zakona;
- poroča Vladi Republike Slovenije o
svojem delu najmanj enkrat letno;
- opravlja druge naloge, določene z zakonom in
drugimi predpisi.
Svet imenuje strokovno komisijo za spremljanje kakovosti
programov dela javnih raziskovalnih organizacij.
Svet sodeluje pri vprašanjih,
povezanih z raziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih
zavodov, s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Delo sveta je javno.
10. člen
(sestava sveta)
Svet ima 14 članov, ki so imenovani in člane po
položaju.
Šest članov sveta imenuje Vlada Republike Slovenije izmed
raziskovalcev tako, da so zastopane vse znanstvene vede, šest članov izmed
nosilcev tehnološkega razvoja in predstavnikov gospodarskih družbenega člana kot
predstavnika javnosti ter enega člana kot predstavnika reprezentativnih
sindikatov s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti. Člani sveta po
položaju so predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rektorji
univerz, ministri, pristojni za znanost, tehnologijo in finance ter predsednik
Gospodarske zbornice Slovenije.
Predloge za članstvo v svetu podajo raziskovalne
organizacije, univerze in samostojni visokošolski zavodi, Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, gospodarska in strokovna združenja ter druge nevladne
organizacije.
Vlada Republike Slovenije imenuje predsednika sveta.
Predsednik in
člani so imenovani za štiri leta, pri čemer se pri prvem imenovanju za polovico
imenovanih članov določi mandat dveh let, za drugo polovico pa štiri leta.
Svet
uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
Strokovna in administrativna dela za svet opravlja ministrstvo, pristojno za
znanost.
3. Strokovna telesa
11. člen
(strokovna telesa)
Za strokovno podporo pri
sprejemanju odločitev pri izvajanju raziskovalne in razvojne politike se imenuje
strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.
Neodvisna strokovna telesa iz prejšnjega odstavka imenujejo, v okviru pooblastil
določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, minister, pristojen za znanost,
oziroma minister, pristojen za tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v skladu s
tem zakonom.
Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja
neodvisnih strokovnih teles, ki jih imenujeta ministra iz prejšnjega odstavka,
se določi s podzakonskima predpisoma, ki ju sprejmeta ministra v okviru svojih
pristojnosti. V podzakonskih predpisih iz prejšnjega stavka se določijo tudi
razlogi, zaradi katerih se morajo člani strokovnih teles izločiti pri
sprejemanju odločitev iz pristojnosti strokovnega telesa. O izločitvi člana
odloči predsednik strokovnega telesa, o izločitvi predsednika pa minister,
pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo. Podrobnejše
določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles
agencij se določi v aktu o ustanovitvi javnih agencij.
4. Financiranje
12. člen
(sredstva)
Sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se
zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in
prioritetami določenimi z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, za
naslednje namene:
- financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter
raziskovalnih in razvojnih projektov;
- ustanoviteljske obveznosti Republike
Slovenije do javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov;
- usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;
- mednarodno
znanstveno in tehnološko sodelovanje;
- promocijo raziskovalne in razvojne
dejavnosti;
- financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;
- za
druge namene, določene s tem zakonom.
5. Normativi in standardi
13. člen
(določanje strukture sredstev)
Normative
in standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa po tem zakonu sprejme Vlada Republike
Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra,
pristojnega za tehnologijo.
Z normativi in standardi iz prejšnjega odstavka se
podrobneje določi pogoje, kriterije, merila za določitev obsega sredstev za
izvedbo raziskovalnih in razvojnih programov in projektov, ki se izvajajo v
okviru Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in spremljanje ter
poraba proračunskih sredstev.
6. Projekti za doseganje ciljev nacionalnega razvoja
14. člen
(sodelovanje)
Izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so namenjeni pripravi
strateških podlag za odločanje in pripravo razvojnih in drugih politik ter
spremljanje njihovega izvajanja, lahko država financira prek več ministrstev in
drugih proračunskih porabnikov.
Medresorsko sodelovanje, določeno v prejšnjem
odstavku, usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost.
7. Javna agencija
15. člen
(način in namen ustanovitve javne agencije)
Javna
agencija na področju raziskovalne dejavnosti in javna agencija na področju
tehnološkega razvoja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je oseba javnega prava,
ki jo ustanovi Republika Slovenija.
Vloga agencije je opravljanje strokovnih,
razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa oziroma njegovih posameznih delov kakor
tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter
tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi.
Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da
zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in
projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna.
Glede vprašanj, ki s tem
zakonom niso urejena, se uporablja zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št.
52/2002).
16. člen
(organi agencije)
Organa agencije sta upravni odbor agencije (v
nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in direktor. Agencija na področju
raziskovalne dejavnosti ima znanstveni svet, agencija na področju tehnološkega
razvoja ima strokovni svet.
17. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor ima najmanj pet in največ devet
članov.
Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo petih
let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika upravnega odbora izvoli
upravni odbor izmed svojih članov. Število članov in sestava upravnega odbora se
določita z aktom o ustanovitvi.
Ustanovitelj agencije na področju raziskovalne
dejavnosti imenuje v upravni odbor svoje predstavnike in predstavnike na predlog
raziskovalnih organizacij, univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Gospodarske zbornice Slovenije ter drugih uporabnikov storitev, reprezentativnih
sindikatov s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, društev ali drugih
interesnih združenj, in sicer izmed uglednih znanstvenikov, raziskovalcev ter
nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja.
18. člen
(direktor agencije)
Za direktorja agencije je lahko imenovan kdor
ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon o
javnih agencijah ter druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s
statutom agencije.
Direktorja agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike
Slovenije na predlog upravnega odbora.
19. člen
(znanstveni in strokovni svet agencije)
Znanstveni svet agencije na
področju raziskovalne dejavnosti oziroma strokovni svet agencije na področju
tehnološkega razvoja je strokovno telo v evalvacijskem postopku.
Znanstveni svet
agencije na področju raziskovalne dejavnosti se oblikuje po postopkih, določenih
v aktu o ustanovitvi. Člani znanstvenega sveta so iz vrst uglednih znanstvenikov
in raziskovalcev.
Strokovni svet agencije na področju tehnološkega razvoja se
oblikuje po postopkih, določenih v aktu o ustanovitvi. Člani strokovnega sveta
so iz vrst nosilcev tehnološkega razvoja.
Število članov sveta in naloge se
določijo v aktu o ustanovitvi agencije.
Način oblikovanja in podrobnejše naloge
sveta se določijo s statutom agencije v skladu z aktom o ustanovitvi.
20. člen
(naloge agencije na področju raziskovalne dejavnosti)
Agencija na
področju raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge:
- na podlagi
neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno primerljivega preverjanja
odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter projektov (v
nadaljnjem besedilu: programi in projekti) in zagotavlja njihovo financiranje;
- nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja,
konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje
finančna sredstva ali druge oblike spodbud;
- spremlja in nadzira izvedbo
programov in projektov;
- skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in
drugih programov;
- spodbuja mednarodno sodelovanje;
- vodi zbirke podatkov,
določene s tem zakonom in drugimi predpisi;
- skrbi za pridobivanje dodatnih
sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;
- sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;
- v okviru svojih
dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na področju tehnološkega
razvoja;
- skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte,
letna poročila in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega
delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost;
- spodbuja povezavo z uporabniki;
- opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila
ustanovljena.
21. člen
(naloge agencije na področju tehnološkega razvoja)
Agencija na področju tehnološkega razvoja opravlja naslednje naloge:
- izvaja
programe in ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti in tehnološkega razvoja v
okviru Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in politike
ministrstva, pristojnega za tehnologijo;
- planira, usmerja in financira
aktivnosti za promocijo inovativnosti in pospeševanje raziskovalne in razvojne
dejavnosti ter prenos znanja;
- zagotavlja svetovanje in strokovno podporo
nosilcem projektov za razvoj izdelkov, proizvodnih procesov in storitev pri
pridobivanju informacij in finančnih virov;
- spodbuja mednarodno sodelovanje,
prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja;
- spodbuja povezovanje in
prenos znanja med institucijami znanja in gospodarstvom;
- spremlja izvajanje
programov in ukrepov in vrednoti učinke razvojne politike in vlaganj v
raziskovalno in razvojno dejavnost na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;
- vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, zagotavlja
informacijske podlage za usmerjanje in izvajanje politike ter v okviru svoje
dejavnosti in pristojnosti sodeluje z agencijo na področju raziskovalne
dejavnosti in drugimi organizacijami na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti;
- skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa;
- sodeluje pri načrtovanju nacionalne
tehnološko razvojne in inovacijske politike;
- skladno s predpisi skrbi za redno
poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in
učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;
- zagotavlja javnost dela in
skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah in učinkih razvojne politike;
- opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila
ustanovljena. Ustanovitveni akt lahko določi, da agencija opravlja tudi druge
naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz prejšnjega člena ter
prejšnjega odstavka oziroma če so nujen pogoj za opravljanje teh nalog.
7. Društva v javnem interesu
22. člen
(pogoji za pridobitev statusa društva v
javnem interesu)
Društvu, ki deluje na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti v javnem interesu, katerega namen in delovanje presegata
uresničevanje interesov njegovih članov ter je splošno koristno, se lahko podeli
status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: društvo, ki deluje v javnem interesu). Status
društva, ki deluje v javnem interesu, se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo
splošni upravni postopek z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za znanost,
za področje raziskovalne dejavnosti, oziroma minister, pristojen za tehnologijo,
za področje razvojne dejavnosti.
Društvo mora za pridobitev statusa društva v
javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:
- da deluje najmanj dve leti pred
vložitvijo vloge za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu;
- da ima dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti, opredeljene v temeljnem aktu društva;
- da je zadnji dve leti pred
vložitvijo zahteve za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu,
sredstva društva pretežno uporabljalo za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem
interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti;
- da je v obdobju
zadnjih dveh let redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za
uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
- da ima izdelane
programe bodočega delovanja;
- da ima izkazane pomembne dosežke svojega
delovanja.
Postopek pridobitve statusa društva se podrobneje določi s
podzakonskim predpisom.
23. člen
(podelitev statusa društva v javnem interesu)
Društvu, ki deluje v
javnem interesu, se podeli status za dobo petih let, z možnostjo podaljšanja
statusa.
Društvo, ki deluje v javnem interesu, mora ministrstvu do konca meseca
februarja predložiti poročilo o delu za preteklo leto.
Društvo, ki pridobi
status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti, lahko, ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu, pridobi za izvajanje
raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem povezane aktivnosti sredstva iz
državnega proračuna.
24. člen
(zbirka podatkov društev)
Zbirko podatkov društev, ki so pridobila
status društva na podlagi 22. člena tega zakona, vodi ministrstvo.
Vpis v zbirko
podatkov se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa društva, ki deluje v
javnem interesu.
Izbris iz zbirke podatkov opravi ministrstvo na zahtevo
društva, ki deluje v javnem interesu ali po uradni dolžnosti.
8. Zbirke podatkov
25. člen
(zbirke podatkov)
Za načrtovanje politike ter za
potrebe izvajanja raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene z zakonom,
statistične namene in spremljanje stanja na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti, se pri agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, kot upravljavcu
centralne zbirke podatkov, vodijo zbirke podatkov.
Zbirke podatkov vsebujejo
podatke o:
- prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;
- izvajalcih
raziskovalne in razvojne dejavnosti;
- programih in projektih na področju
raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega
odstavka vsebujejo naslednje osebne podatke:
- osebno ime raziskovalca;
- rojstne podatke;
- spol;
- enotno matično številko občana;
- davčno številko;
- podatke o državljanstvu;
- podatke o prebivališču;
- podatke o naslovu, kjer
opravlja raziskovalno oziroma razvojno dejavnost;
- podatke o zaposlitvi;
- podatke o izobrazbi.
Posamezne zbirke podatkov vsebujejo tudi podatke, ki niso
osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.
Osebni
podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku roka, se
podatki arhivirajo. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do poteka namena
iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(pridobivanje podatkov)
Podatki se zbirajo neposredno na podlagi
prijav ali predlogov od izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti ter iz
drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni
organi in organizacije.
Agencija na področju raziskovalne dejavnosti brezplačno
pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
- ministrstva, pristojnega za notranja zadeve - podatke o raziskovalcu (osebno
ime, rojstne podatke, enotno matično številko občana iz centralnega registra
prebivalstva, podatke o državljanstvu);
- Davčne uprave Republike Slovenije - podatke o davčni številki izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti;
- delodajalcev - podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil ter
podatke o drugih izplačilih;
- javnega infrastrukturnega zavoda, ki opravlja
dejavnost komunikacijske in informacijske podpore raziskovalni dejavnosti -
podatke o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, o programih in
projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Na zahtevo
ministrstva, pristojnega za znanost, je agencija na področju raziskovalne
dejavnosti dolžna brezplačno posredovati podatke iz vseh zbirk podatkov, ki jih
upravlja. Ministrstvo, pristojno za tehnologijo, javni infrastrukturni zavod, ki
opravlja dejavnost informacijske in komunikacijske podpore raziskovalni
dejavnosti, javne raziskovalne organizacije, koncesionarji in pravne osebe, ki
jim je bilo dano javno pooblastilo, brezplačno pridobivajo podatke iz zbirk
podatkov iz druge in tretje alinee drugega odstavka 25. člena tega zakona in jih
uporabljajo za izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov po tem zakonu,
izvajanje nadzora ter za spremljanje stanja, analize ali v statistične namene.
Agencija na področju raziskovalne dejavnosti lahko osebne podatke, o katerih
vodi zbirke podatkov in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih
podatkov iz drugega odstavka tega člena, obdeluje samo za potrebe izvajanja
dejavnosti in izvajanja zbirk podatkov po tem zakonu, za izvajanje nadzora in
izplačil, za spremljanje stanja, analize ter statistične namene.
III. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI
1.
Raziskovalna organizacija
27. člen
(pogoji)
Raziskovalne organizacije morajo za
opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti zagotoviti ustrezno usposobljene
raziskovalce, organizirane v raziskovalne skupine, vodje projektov, raziskovalno
opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti.
Raziskovalne
organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih
programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo
programske skupine.
Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno
dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne
skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore.
2. Raziskovalci
28. člen
(pogoji)
Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali
razvojno dejavnost v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj univerzitetno
izobrazbo in mora izpolnjevati druge predpisane pogoje.
Raziskovalci so
razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za
izvolitve v nazive se določijo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z
nazivi na področju visokega šolstva.
29. člen
(vodja projekta)
Vodja raziskovalnega projekta je raziskovalec, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
- ima doktorat znanosti,
- izkazuje mednarodno
primerljive raziskovalne ali tehnološke- razvojne rezultate v zadnjih petih
letih in
- izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje.
Vodja razvojnega
projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka ali
raziskovalec, ki izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje uporabnih
raziskovalnih in razvojnih projektov.
Kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja
pogojev iz prejšnjih odstavkov določi minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo.
30. člen
(vodja programske in vodja infrastrukturne skupine)
Vodja programske skupine mora izpolnjevati pogoje za
vodjo raziskovalnega projekta, določene v prvem odstavku prejšnjega člena in
biti zaposlen v raziskovalni organizaciji, ki izvaja raziskovalni program.
Vodja infrastrukturne skupine mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- je zaposlen v
raziskovalni organizaciji, kjer se infrastrukturni program izvaja,
- ima
ustrezno univerzitetno izobrazbo,
- izkazuje potrebno strokovno znanje in
- izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje.
31. člen
(zaposlitev raziskovalcev za določen čas in sobotno leto)
Raziskovalna organizacija lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas,
daljši od dveh let, če gre za usposabljanje in izobraževanje za pridobitev
magisterija največ tri leta, doktorata znanosti pet let oziroma doktorata
znanosti s specializacijo na področju medicine šest let in podoktorskega
usposabljanja do treh let. V primeru, da gre za pripravo oziroma izvedbo dela,
ki je programsko ali projektno organizirano, lahko sklene raziskovalna
organizacija pogodbo o zaposlitvi za določen čas, potreben za dokončanje dela,
ki ne sme biti daljši od petih let.
Delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so
izvoljeni v najvišje raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih
učiteljev, imajo pravico, da v obdobju šestih let lahko preidejo za eno leto iz
raziskovalne v visokošolsko dejavnost. V tem času pogodba o zaposlitvi ne
preneha veljati.
3. Javni raziskovalni in javni infrastrukturni zavod
32. člen
(javni
raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod)
Javni raziskovalni zavod je
zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenije ali druga z zakonom pooblaščena oseba
javnega prava za izvajanje javne službe po tem zakonu. V aktu o ustanovitvi
javnega raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo poslanstvo.
Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali druga z
zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje infrastrukturne dejavnosti
kot podpore raziskovalni dejavnosti, ki je javna služba po tem zakonu.
33. člen
(organi zavoda)
Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni svet in
direktor.
Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod (v nadaljnjem
besedilu: javni zavod) upravlja upravni odbor, v katerem je tretjina
predstavnikov ustanovitelja, tretjina predstavnikov zaposlenih in tretjina
uporabnikov storitev javnega zavoda.
Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava
vprašanja s področja znanstvenega in strokovnega dela javnega zavoda, odloča o
strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih
splošnih aktih javnega zavoda, pripravlja strokovne podlage za programe dela in
razvoja javnega zavoda, daje upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge o
organizaciji dela in pogojih za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge,
določene z ustanovitvenim aktom, statutom ali drugimi splošnimi akti javnega
zavoda.
Sestava, način oblikovanja in naloge znanstvenega sveta oziroma
strokovnega sveta se določijo s statutom javnega zavoda skladno z aktom o
ustanovitvi.
34. člen
(pogoji za imenovanje direktorja zavoda)
Za direktorja javnega
raziskovalnega zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vodjo
raziskovalnega projekta, določene v prvem odstavku 29. člena tega zakona, ter
druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega
raziskovalnega zavoda.
Za direktorja javnega infrastrukturnega zavoda je lahko
imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vodjo infrastrukturne skupine, določene z
drugo, tretjo in četrto alineo drugega odstavka 30. člena tega zakona, ter druge
pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega
infrastrukturnega zavoda.
35. člen
(sodelovanje z univerzami in samostojnimi
visokošolskimi zavodi)
Javni raziskovalni zavodi v okviru svoje raziskovalne
dejavnosti, s soglasjem ustanovitelja in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev
lahko sodelujejo z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri
izvajanju visokošolskega izobraževanja.
4. Javna služba
36. člen
(javna služba)
Na področju raziskovalne dejavnosti
predstavlja javno službo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je
pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega
pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v Nacionalnem
raziskovalnem in razvojnem programu, za dolgoročno raziskovanje programske
skupine na tem področju.
Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora raziskovalni
dejavnosti, se opravlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.
37. člen
(opravljanje javne službe)
Javno službo opravljajo v obliki
raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na
univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter na podlagi koncesije
programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava.
Infrastrukturno dejavnost opravljajo v obliki infrastrukturnih programov
infrastrukturne skupine v javnih zavodih in na podlagi koncesije pri osebah
zasebnega ali javnega prava.
5. Izvajanje javne službe na podlagi koncesije
38. člen
(izbor in podelitev
koncesije)
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo
izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi
predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v
delu, ki se nanaša na programsko financiranje.
Vsebina in postopek javnega
razpisa se določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za
znanost.
Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne
dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede
agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za
znanost, z odločbo.
Koncesija se podeli za določen čas. Število in vrste
koncesij vsako leto določi minister, pristojen za znanost, na podlagi
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.
39. člen
(pogodba in prenehanje koncesije)
Razmerja med koncedentom in
koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki in
jo v imenu koncedenta podpiše direktor agencije.
Če koncesionar ne opravlja
javne službe skladno s predpisi in pogodbo, se na podlagi predloga upravnega
odbora agencije in predhodnega mnenja sveta koncesija odvzame z odločbo
ministra, pristojnega za znanost. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo
odločbe, in to ne glede na koncesijsko pogodbo.
6. Javno pooblastilo
40. člen
(podelitev javnega pooblastila)
Pravnim osebam,
ki delujejo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, lahko minister,
pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, v skladu z
določbami zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) za določen čas z
odločbo podeli javno pooblastilo za opravljanje naslednjih upravnih nalog:
- podeljevanje štipendij in drugih oblik pomoči s področja razvoja kadrov;
- spodbujanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja;
- promocijo raziskovalne in
razvojne dejavnosti;
- spremljanje in vrednotenje učinkov raziskovalne in
razvojne dejavnosti.
Pogoje, kriterije, merila ter postopek za podelitev javnega
pooblastila se podrobneje določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme
minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
41. člen
(odvzem javnega pooblastila)
Zaradi nezakonitega, nepravilnega ali
nepravočasnega izvajanja javnih pooblastil se lahko nosilcu javnega pooblastila
odvzame javno pooblastilo.
O odvzemu javnega pooblastila odloči minister,
pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, z upravno
odločbo.
7. Ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb
42. člen
(ocenjevanje
kakovosti delovanja pravnih oseb)
Pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki
opravljajo javno službo po tem zakonu ali opravljajo dejavnost po javnem
pooblastilu, morajo v roku petih let izvesti evalvacijo kakovosti svojega
delovanja po mednarodnih merilih.
8. Podzakonski predpisi
43. člen
(podzakonski predpisi)
Podrobnejšo
organizacijo upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovalno in razvojno
dejavnost, metodologijo, pogoje in merila, postopke izbora, financiranje,
spremljanje in nadziranje izvajanja programov in projektov ter druga področja,
ki jih ureja ta zakon, določa agencija po predhodno danem soglasju ministra,
pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za tehnologijo, s
podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti. Ti akti se objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
IV. NADZOR
44. člen
(nadzor nad delom in poslovanjem agencije)
Nadzor nad
zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela agencije in pravne osebe, ki ji
je bilo podeljeno javno pooblastilo, opravlja ministrstvo, pristojno za delovno
področje, na katerem agencija deluje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
45. člen
(nadzor nad pravnimi akti nosilca javnega pooblastila)
Ministrstvo v
zvezi z danim pooblastilom opravlja nad nosilcem javnega pooblastila nadzor nad
zakonitostjo njegovih splošnih aktov in instančni nadzor nad zakonitostjo
njegovih posamičnih aktov.
Če nosilec javnega pooblastila izda akt, ki ni
skladen z ustavo ali zakonom, mu ministrstvo da navodila za uskladitev akta.
46. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
Nadzor, ki ga opravlja
agencija, vključuje nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela vseh, ki se
financirajo iz državnega proračuna na podlagi tega zakona.
Nadzor agencije nad
pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, ki izvajajo javno službo oziroma
dejavnost, ki se izvaja kot javna služba po tem zakonu, vključuje nadzor nad
zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh pravnih oseb. Nadzor nad
namensko porabo proračunskih sredstev pri pravnih in fizičnih osebah iz
prejšnjega odstavka se izvaja skladno s predpisi Vlade Republike Slovenije in
ministrstev ter drugimi predpisi.
Pravne in fizične osebe, ki se financirajo na
podlagi tega zakona, so skladno s predpisi dolžne agenciji pošiljati podatke o
porabi proračunskih sredstev.
O opravljanju nadzora izdaja agencija poročila, ki
morajo biti objavljena in dostopna javnosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(rok za podzakonske predpise)
Podzakonski predpisi, ki so potrebni za izvajanje tega zakona, se izdajo
najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma najpozneje v enem letu
od ustanovitve agencije po tem zakonu.
Vlada Republike Slovenije v enem letu po
uveljavitvi tega zakona sprejme akte, s katerimi uredi ustanovitev in začetek
delovanja agencije na področju raziskovalne dejavnosti in agencije na področju
razvojne dejavnosti.
Z ustanovitvijo agencij iz prejšnjega odstavka preidejo
vanju zaposleni na ministrstvu, pristojnem za znanost, oziroma ministrstvu,
pristojnem za tehnologijo, ki opravljajo upravne in strokovne naloge, ki skladno
s tem zakonom preidejo v pristojnost obeh agencij.
48. člen
(potekanje mandata)
Mandat članov sveta in članov strokovnih teles
ministrstva preneha z imenovanjem novih članov v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
49. člen
(prenehanje veljavnosti dosedanjega zakona)
Z dnem uveljavitve tega
zakona preneha veljati zakon o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št.
8/91-I), razen določb 38. in 39. člena.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji podzakonski predpisi:
- pravilnik o infrastrukturnih
razvojnih centrih (Uradni list RS, št. 52/2001),
- pravilnik o vzpodbujanju
tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št. 52/2001),
- pravilnik o pogojih in
metodologiji izbora in financiranja razvojnih projektov izumiteljev (Uradni list
RS, št. 22/94),
- pravilnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih
pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo (Uradni list RS, št. 73/94),
- pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za sofinanciranje nakupa
informacijske in komunikacijske opreme (Uradni list RS, št. 62/95).
Do sprejema
novih podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona se uporabljajo dosedanji
podzakonski predpisi, in sicer:
- pravilnik o postopku in merilih za izbor in
sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list
RS, št. 71/99),
- pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles
Ministrstva za znanost in tehnologijo za področje tehnološkega razvoja (Uradni
list RS, št. 78/98),
- pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju
programa dela JRO (Uradni list RS, št. 52/98, 67/98, 72/98, 102/2001),
- pravilnik o nagradah in priznanjih Republike Slovenije za
znanstveno-raziskovalno delo (Uradni list RS, št. 39/98, 11/99, 33/2001),
- pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih
raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa za
podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa
(Uradni list RS, št. 46/2001),
- pravilnik o organizaciji in pristojnosti
strokovnih teles za področje temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni
list RS, št. 79/97, 69/98, 21/2001),
- pravilnik o postopku in merilih za izbor
in sofinanciranje domačih znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij
(Uradni list RS, št. 36/2002),
- pravilnik o postopku in merilih za izbor in
sofinanciranje znanstvenih monografij (Uradni list RS, št. 36/2002),
- pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih sestankov
(Uradni list RS, št. 36/2002),
- pravilnik o financiranju mednarodnega
znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 62/96, 11/98,
48/99, 46/2001),
- pravilnik o oblikovanju in izvajanju programov razvoja
raziskovane dejavnosti (Uradni list RS, št. 6/96),
- pravilnik o postopku in
merilih za sofinanciranje programov dejavnosti organizacij informacijske
infrastrukture (Uradni list RS, št. 62/95),
- pravilnik o izvajanju in
organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na področju
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/95),
- pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v
znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št.
75/94, 35/98, 52/98),
- pravilnik o
merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter
spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98,
52/98),
- pravilnik o usposabljanju in vključevanju mladih raziskovalcev v
raziskovalne, visokošolske in druge organizacije (Uradni list RS, št. 38/94,
53/95, 1/98, 38/99),
- pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov
za subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 14/94,
54/2001),
- pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja
projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 21/2001,
38/2002),
- pravilnik o postopku in o pogojih za vpis posameznikov, ki
opravljajo raziskovalno dejavnost kot zasebniki, v register zasebnih
raziskovalcev (Uradni list RS, št. 30/92, 46/93, 61/98),
- pravilnik o pogojih
za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju znanosti
in tehnologije (Uradni list RS, št. 62/96, 13/97),
- sklep o merilih za
določanje višine subvencij za usposabljanje mladih raziskovalcev (Uradni list
RS, št. 64/95),
- sklep o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za
financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 17/94, 33/96),
- sklep o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega
programa (Uradni list RS, št. 16/94, 63/97, 87/97 in 49/98),
- sklep o
sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 41/2001).
50. člen
(rok uveljavitve zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(Objavljeno
14.11.2002)
|