Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pravilnik je bil v veljavi do 03.02.2017. Od 04.02.2017 velja
dopolnjeni in spremenjeni pravilnik.
Prejšnja objava: v veljavi do
26.10.2012.
Sprememba upoštevana v čistopisu:
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače
(več o tem).
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o raziskovalnih nazivih obsega:
- Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08 z dne 31.
12. 2008),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list
RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26.10. 2012).
- Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 4/13-popr. z dne 18. 1. 2013).
Pravilnik o raziskovalnih nazivih (neuradno prečiščeno besedilo št. 3) - v veljavi do 03.02.2017
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalce ter merila
in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v raziskovalnih
organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in nadziranje
izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola,
so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. RAZISKOVALNI NAZIVI
3. člen
(raziskovalni nazivi)
Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:
- znanstveni nazivi:
- asistent (01),
- asistent z magisterijem (02),
- asistent z doktoratom (03),
- znanstveni sodelavec (04),
- višji znanstveni sodelavec (05),
- znanstveni svetnik (06).
- strokovno-raziskovalni nazivi:
- asistent (11),
- višji asistent (12),
- višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
- strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
- višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
- strokovno-raziskovalni svetnik (16).
- razvojni nazivi:
- razvijalec (21),
- višji razvijalec (22),
- samostojni razvijalec (23),
- razvojni sodelavec (24),
- višji razvojni sodelavec (25),
- razvojni svetnik (26).
Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega
pravilnika.
Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne
raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.
Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo
temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo strokovne (aplikativne) projekte
ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv.
Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem
razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.
4. člen
(kategorija raziskovalcev)
Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in
razvojne nazive:
Mlajši raziskovalci:
- asistent, asistent, razvijalec;
- asistent z magisterijem, višji asistent, višji razvijalec;
- asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent, samostojni
razvijalec.
Starejši raziskovalci:
- znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni
sodelavec;
- višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec,
višji razvojni sodelavec;
- znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni svetnik.
III. POGOJI, KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V ZNANSTVENE
NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive
5. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalci
raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene uspešnosti raziskovalca,
določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalci raziskovalca
6. člen
(kvalitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje
minimalne kvalitativne kazalce:
- Asistent
- specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska
univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na
podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva ali II. stopnja
bolonjskega študijskega programa,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Asistent z magisterijem
- znanstveni magisterij,
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za
samostojno, raziskovalno delo.
- Asistent z doktoratom
- doktorat znanosti,
- objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana
znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih
srečanjih),
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
vodenje projektov.
- Znanstveni sodelavec
- doktorat znanosti,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na
kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
- (črtana),
- samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.
- Višji znanstveni sodelavec
- doktorat znanosti,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na
kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
- (črtana),
- izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
- mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali
sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih in doktorskih del,
- vsaj eno mesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih
univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih
povezav.
- Znanstveni svetnik
- doktorat znanosti,
- visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna
dela,
- izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se
kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, z vabljenimi prispevki
na strokovnih srečanjih, s članstvom v mednarodnih uredniških odborih,
- (črtana),
- vodenje raziskovalne dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov,
mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
- mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali
sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih, specialističnih in
doktorskih del,
- vsaj tri mesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih
univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih
povezav.
7. člen
(pedagoški in raziskovalni nazivi)
Nazivi, ki jih raziskovalci pridobijo na podlagi pogojev in meril za
pridobitev nazivov na univerzi, so enakovredni nazivom, ki veljajo v
raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo, kot sledi:
- redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik
- izredni profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni
sodelavec
- docent, znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
- asistent, predavatelj, višji predavatelj = asistent.
1.2. Kvantitativni kazalci znanstvene uspešnosti
raziskovalca
8. člen
(kvantitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne
kvantitativne kazalce znanstvene uspešnosti (potrebni pogoj):
- Znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50
ali A">25: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, ali
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >100 ali A'>25
ali A">0: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih petih let.
- Višji znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali
A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje
raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50
ali A">25: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.
- Znanstveni svetnik:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >300 ali
A'>150 ali A">75: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje
raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali
A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje
izvolitve.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja
postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne
dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
9. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se znanstveno
delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v
vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in
pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v
zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna
bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
IV. POGOJI KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V
STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v
strokovno-raziskovalne nazive
10. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni
kvalitativni kazalci raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene in
strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalci raziskovalca
11. člen
(kvalitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati
naslednje minimalne kvalitativne kazalce:
- Asistent
- specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska
univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na
podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva oziroma II. stopnja
bolonjskega študijskega programa,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Višji asistent
- praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski
izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev
znanstvenega naziva oziroma II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
raziskovalno delo.
- Višji strokovno-raziskovalni asistent
- praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski
izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev
znanstvenega naziva oziroma II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Strokovno-raziskovalni sodelavec
- doktorat znanosti,
- publikacije s področja dejavnosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
- Višji strokovno-raziskovalni sodelavec
- doktorat znanosti,
- publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, aplikativne, razvojne),
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin
(tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
- najmanj deset let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
- Strokovno-raziskovalni svetnik
- doktorat znanosti,
- publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih
in uporabnih nalog (patenti, elaborati),
- strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost uporabe tega
znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin
(tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
- najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
1.2. Kvantitativni kazalci strokovne in znanstvene
uspešnosti raziskovalca
12. člen
(kvantitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne
kvantitativne kazalce znanstvene in strokovne uspešnosti (potrebni pogoj):
- Strokovno-raziskovalni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >30 ali A'>0
ali A">0: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, in
- najmanj 10 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,2: kot časovni
interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji
razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.
- Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >60 ali A'>20
ali A">10: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, in
- najmanj 20 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,5: kot časovni
interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji
razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.
- Strokovno-raziskovalni svetnik:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >120 ali A'>30
ali A">15: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, in
- najmanj 40 točk za strokovno uspešnost ali A3>1: kot časovni
interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji
razpoložljivi podatek za petletno obdobje.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja
postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne
dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
13. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno
in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti,
zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno
raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma
kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje
izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna
bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
V. POGOJI, KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V
RAZVOJNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev v razvojne nazive
14. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalci
raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti
raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno delovanje obsega
razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos raziskovalnih dosežkov
v industrijo.
1.1. Kvalitativni in kvantitativni kazalci
15. člen
(kvalitativni in kvantitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne
kvalitativne in kvantitativne kazalce:
- Razvijalec
- specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska
univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega
programa,
- sposobnost za razvojno delo.
- Višji razvijalec
- specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska
univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega
programa,
- uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno
razvojno delo,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj.
- Samostojni razvijalec
- praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski
izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Razvojni sodelavec
- praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski
izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja ali najmanj 20 točk (Z1+Z2+S), pridobljenih na podlagi
kvantitativnih bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne
uspešnosti določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in
strokovne uspešnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Višji razvojni sodelavec
- znanstveni magisterij ali najmanj II. stopnja bolonjskega študijskega
programa,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju projektov,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja ali najmanj 30 točk (Z1+Z2+S), pridobljenih na podlagi
kvantitativnih bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne
uspešnosti določenih Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in
strokovne uspešnosti.
- najmanj deset let delovnih izkušenj.
- Razvojni svetnik
- doktorat znanosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših
projektov,
- vrhunski razvojni rezultat,
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno
mentorstvo,
- najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega
delovanja,
- najmanj 40 točk (Z1+Z2+S), pridobljenih na podlagi kvantitativnih
bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne uspešnosti
določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in
spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
16. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in
strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato
kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih
in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov
v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi
celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
VI. POSTOPEK IZVOLITVE
17. člen
(zahtevnejši pogoji)
Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne
pogoje in merila, določene s tem pravilnikom, lahko pa v svojem splošnem pravnem
aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev oziroma s tem pravilnikom
določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.
18. člen
(organ za izvolitve)
V javni raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv, na
podlagi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv, strokovni
organ (strokovno telo) za izvolitve, določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim
pravnim aktom.
V raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj
tri-člansko strokovno telo, imenovano s sklepom direktorja..
Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo
imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je naziv, ki se dodeljuje
kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv člana strokovnega
telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek imenuje
nadomestnega člana.
Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv opredeli javna
raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s splošnim pravnim aktom
– pravilnikom.
Raziskovalne organizacije v splošnem pravnem aktu iz prejšnjega odstavka
opredelijo postopek za izvolitev raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri
določitvi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv se lahko
raziskovalne organizacije sklicujejo neposredno na splošne pravne akte Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
ARRS), ki jih morajo navesti.
V splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli
ustrezen postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s
sklepom direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev.
Podelitev raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve
raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.
Doba v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v
raziskovalni naziv, ki ga izvede pristojni organ.
19. člen
(veljavnost izvolitve)
Veljavnost izvolitve je za naziv:
- asistent
3 leta
- asistent z magisterijem 3 leta
- asistent z doktoratom 3
leta
- znanstveni sodelavec 5
let
- višji znanstveni sodelavec 5 let
- znanstveni svetnik
trajna.
Veljavnost izvolitve se na zahtevo raziskovalca ustrezno podaljša za čas
porodniškega oziroma starševskega ali bolniškega dopusta, če ta traja več kot
tri mesece.
Dobe izvolitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.
20. člen
(začetek postopka za izvolitev)
Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca,
vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.
Pri raziskovalcih, ki za 50% presegajo minimalno število točk na podlagi
kvantitativnih kazalcev in meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate v
zadnjem obdobju, se izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno, vendar
šele po poteku polovice dobe veljavnega naziva.
21. člen
(izvolitev)
V postopku za izvolitev pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda,
ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalce in
merila znanstvene in strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva
pet najpomembnejših znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko
oziroma kulturno relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva
celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
Na podlagi ugotovljenih pogojev in ostalih kazalcev in meril pristojni organ
(strokovno telo) javne raziskovalne organizacije in raziskovalne organizacije
predlaganega kandidata lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog
kandidata za izvolitev v predlagani raziskovalni naziv zavrne.
Število znanstvenih svetnikov v javnih raziskovalnih zavodih (v nadaljnjem
besedilu: JRZ) praviloma ne presega 20% vseh raziskovalcev z znanstvenimi
nazivi starejših raziskovalcev (znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec
in znanstveni sodelavec, ki delajo polni delovni čas ali imajo sklenjeno pogodbo
o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (dopolnilno delo) v tem JRZ z vsaj 80%
zaposlitve). Kadar bi nova izvolitev pomenila preseganje tega deleža, mora JRZ
za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.
V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev,
vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga
izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.
Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko
vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo
pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že
sprejeto odločitev.
Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno odločitev ali pa
sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga komisije, ki se
za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.
Postopek za izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge
v skladu z 20. členom tega pravilnika.
Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla prejšnja veljavnost
izvolitve.
Raziskovalcem, ki jim v času postopka za izvolitev poteče veljavnost
raziskovalnega naziva, strokovno telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do
zaključka postopka.
22. člen
(možne ponovne izvolitve v isti naziv)
Na podiplomski stopnji (asistent in asistent z magisterijem) je raziskovalec
lahko še enkrat izvoljen v isti naziv.
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v
nazivu je največ šest let).
Ponovna izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega
sodelavca ni omejena, razen če kandidat nekajkrat presega minimalne pogoje za
izvolitev v višji naziv.
V naziv višjega znanstvenega sodelavca je praviloma lahko imenovan, kdor je
bil vsaj enkrat ponovno izvoljen v naziv znanstvenega sodelavca, v naziv
znanstvenega svetnika pa vsaj dvakrat ponovno izvoljen v naziv višjega
znanstvenega sodelavca.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
V strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv:
razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v
isti naziv.
V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent, strokovno-raziskovalni
sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in samostojni razvijalec,
razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko raziskovalci izvoljeni
večkrat v isti naziv.
Izvolitev v naziv strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je
trajna.
Za ponovno izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno
doseči najmanj polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji
naziv.
Če kandidat ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko
izvoli v naziv, za katerega izpolnjuje pogoje.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA
23. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja strokovno telo ARRS, ki ga imenuje
Znanstveni svet ARRS.
Raziskovalne organizacije, ki volijo raziskovalce v raziskovalne nazive,
morajo strokovnemu telesu iz prvega odstavka tega člena, na njegovo zahtevo
predložiti vso potrebno dokumentacijo.
JRZ morajo vsako leto na obrazcih, ki jih pripravi ARRS, oddati poročilo o
izpolnjevanju minimalnih kvantitativnih kazalcev za izvolitev v vse nazive, za
katere so predpisani minimalni kvantitativni kazalci.
Če strokovno telo ugotovi, da raziskovalna organizacija pri izvolitvi
raziskovalca v raziskovalni naziv ni upoštevala minimalnih pogojev, kazalcev in
meril, določenih s tem pravilnikom, oziroma pogojev in meril, določenih v svojem
splošnem pravnem aktu, obvesti o ugotovljeni nepravilnosti ARRS, ki raziskovalno
organizacijo pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem roku
raziskovalna organizacija ne odpravi nepravilnosti, raziskovalec z neveljavnim
nazivom ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna.
Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št.
126/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prevedba raziskovalnih nazivov)
Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v
raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike,
čeprav je njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega
pravilnika. Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.
Veljavnost izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo
raziskovalca v raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in
velja do izteka veljavnosti izvolitve.
25. člen
(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati
raziskovalno-razvojni nazivi.
Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se
smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom.
Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:
- asistent izpolnjuje pogoje za asistenta,
- asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
- višji raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega
strokovno-raziskovalnega asistenta,
- raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za
strokovno-raziskovalnega sodelavca,
- višji raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za
višjega strokovno-raziskovalnega sodelavca,
- raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za
strokovno-raziskovalnega svetnika.
26. člen
(strokovni sodelavec v humanistiki)
Nazivi strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki
in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.
Raziskovalci, izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni
strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist
v humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v
strokovno-raziskovalni naziv.
27. člen
(uskladitev splošnih aktov)
Raziskovalne organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z
določbami tega pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
O uskladitvi splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne
organizacije pisno obvestiti ARRS.
28. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 9., 10.,
11. in 12. člena Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne
dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list
RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).
29. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št.
41/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št.
55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št.
80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Priloga:
- Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov
|