Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Prejšnja objava je bila v veljavi do 17. 1. 2025.

Spremenjeni Splošni akt velja od 18. 1. 2025


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO

Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega:

 

 

Splošni akt o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina splošnega akta)

S tem splošnim aktom se urejajo:

  • podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: stabilno financiranje), vključno z določitvijo enotnega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce;
  • izbor prijav programov nacionalnih raziskav;
  • način izračuna sredstev za institucionalni in programski steber financiranja posameznih prejemnikov stabilnega financiranja, vključno z načinom izračuna dodelitve sredstev novemu prejemniku stabilnega financiranja;
  • minimalni obseg financiranja raziskovalnega programa in sestava programske skupine;
  • izvedba evalvacije raziskovalnih programov z elementi evalvacije;
  • način in pogoji vstopa novih javnih zavodov v stabilno financiranje ter način in pogoji za pridobitev in odvzem koncesije za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
  • spremljanje in nadzor stabilnega financiranja.

2. člen

(pomeni izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

1. kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija. Za vsak kazalnik je določen nabor meril;

2. kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem javnem pozivu, javnem povabilu ali javnem razpisu, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov;

3. matična RO za raziskovalni program je tista RO, ki je ta raziskovalni program ustanovila in o ustanovitvi obvestila ARIS. Če se je raziskovalni program začel izvajati 1. januarja 2022 ali pred tem datumom, je matična RO prijaviteljica tega raziskovalnega programa v zadnjem ocenjevanju;

4. merilo je element znotraj posameznega kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju;

5. metodologija je izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: ZSA), v katerem se za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta splošni akt, določijo merila, načini izračuna, metode ocenjevanja ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja;

6. prijavitelji so raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO), ki so vpisane v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO) in ki so lahko prejemnice sredstev stabilnega financiranja. Če pri prijavi aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev, je prijavitelj matična RO;

7. raziskovalno področje je področje raziskovalnega programa ali programa nacionalnih raziskav, ki ga prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij.

3. člen

(načela stabilnega financiranja)

(1) Prejemnik stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) avtonomno razporeja sredstva, dodeljena za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF-O) in programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF-O), v skladu z zakonom, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zakon), uredbo, ki ureja financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba), tem splošnim aktom in aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika (v nadaljnjem besedilu: akt prejemnika). Prejemnik avtonomno razporeja PSF-O med raziskovalne programe in za usposabljanje mladih raziskovalcev.

(2) ARIS spremlja znanstvenoraziskovalno dejavnost prejemnikov v skladu s 30. členom zakona na podlagi evalvacij raziskovalnih programov po področjih panelov, kot so opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija, ter v skladu z 31. členom zakona.

4. člen

(razporejanje sredstev stabilnega financiranja)

(1) ARIS v skladu z uredbo pozove prejemnike, da v roku sporočijo razporeditev med ISF-O in PSF-O ter po ekonomskih namenih znotraj ISF-O in PSF-O.

(2) Če prejemnik v roku ne obvesti ARIS o razporeditvi sredstev na način iz prejšnjega odstavka ali če ugotovi neizpolnjevanje drugih pogojev za stabilno financiranje, lahko ARIS začasno zadrži izplačilo sredstev za ISF-O in PSF-O.

5. člen

(spremljanje in nadzor stabilnega financiranja)

(1) ARIS spremlja izvajanje stabilnega financiranja prek finančnih poročil po vsebinskih sklopih v okviru ISF-O in PSF-O ter poročil o letni razporeditvi obremenitev za programsko in infrastrukturno dejavnost.

(2) Prejemnik je dolžan omogočiti ARIS vpogled v porabo sredstev, prejetih na podlagi pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: pogodba o stabilnem financiranju).

(3) ARIS spremlja izvajanje vsebinskih sklopov v okviru stabilnega financiranja z evalvacijami raziskovalnih programov in prek poročil institucionalnih samoevalvacij prejemnikov.

II. Institucionalni steber financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti – ISF

6. člen

(pogoji za izvajanje infrastrukturne dejavnosti)

(1) Prejemnik mora za izvajanje infrastrukturne dejavnosti zagotoviti ustrezne kadre, opremo in prostore. Prejemnik je pri organiziranju dela, razporejanju kadrov in finančne delitve sredstev v okviru izvajanja aktivnosti infrastrukturne dejavnosti avtonomen.

(2) Infrastrukturno dejavnost vodi vodja, ki je lahko vodja le ene infrastrukturne skupine. Vodja vodi in razporeja delovne obremenitve članov infrastrukturne skupine.

(3) Prejemnik je odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo infrastrukturne dejavnosti. Prejemnik je odgovoren in pristojen tudi za izvedbo in uresničitev ciljev ter namensko in gospodarno porabo sredstev v skladu z veljavnimi predpisi. Vodja infrastrukturne dejavnosti je dolžan sodelovati pri pripravi samoevalvacijskih poročil in pri evalvaciji infrastrukturne dejavnosti.

(4) Vodja infrastrukturne dejavnosti mora biti zaposlen v RO, ki izvaja infrastrukturno dejavnost, in imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o stabilnem financiranju.

(5) Za izvajanje infrastrukturne dejavnosti morajo imeti člani infrastrukturne skupine proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela (v nadaljnjem besedilu: FTE). Vodja infrastrukturne dejavnosti ima lahko 0 FTE na letni ravni, član pa mora imeti najmanj 0,02 FTE na letni ravni. Pogoj glede prostih kapacitet se preveri v načrtu in poročilu o letni razporeditvi FTE.

(6) RO lahko zamenja vodjo infrastrukturne dejavnosti. Postopek zamenjave vodje in ugotavljanje pogojev za vodjo izvede prejemnik. Razloge za zamenjavo vodje infrastrukturne dejavnosti prejemnik določi v aktu prejemnika. Prejemnik mora o zamenjavi vodje obvestiti ARIS v 30 dneh od zamenjave.

III. Programski steber financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti – PSF

7. člen

(sestava programske skupine in pogoji za vodjo raziskovalnega programa)

(1) Raziskovalni program izvaja programska skupina v eni ali več RO, ki je prejemnik.

(2) Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene programske skupine. V programsko skupino morajo biti poleg vodje vključeni še najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti. Če se raziskovalni program izvaja na več RO, mora biti na vsaki RO v programski skupini vključen najmanj en raziskovalec z doktoratom, pri čemer se posamezni raziskovalec z doktoratom znanosti na raziskovalnem programu upošteva le enkrat. V programski skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci, raziskovalci brez doktorata znanosti, strokovni in tehnični sodelavci, direktorji JRZ, vodje podoktorskih projektov, rektorji, prorektorji, dekani in prodekani univerz, upokojeni raziskovalci in raziskovalci, ki so v celoti financirani izven stabilnega financiranja.

(3) Vodja raziskovalnega programa mora izpolnjevati pogoje za vodjo, določene v 63. členu zakona, ter biti zaposlen najmanj v obsegu 20 % polnega delovnega časa na RO, ki izvajajo raziskovalni program, pri čemer vsaj 10 % na matični RO.

(4) Član programske skupine mora biti zaposlen v RO, ki izvaja raziskovalni program, razen upokojeni raziskovalec, in je lahko vključen le v eno programsko skupino.

8. člen

(minimalni obseg financiranja raziskovalnega programa in minimalna obremenitev vodje in članov programske skupine)

(1) Minimalni letni obseg financiranja raziskovalnega programa, ki ga izvaja le en ali več javnih raziskovalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: JRZ), je 2 FTE, v drugih RO pa 1 FTE.

(2) Če raziskovalni program izvaja več RO, je minimalni letni obseg financiranja v posamezni RO 0,1 FTE.

(3) Minimalna letna obremenitev vodje raziskovalnega programa na raziskovalnem programu, razen za direktorja JRZ, je 0,1 FTE.

(4) Minimalna letna obremenitev člana programske skupine znotraj programske skupine, razen za mlade raziskovalce in člane programskih skupin, navedenih v petem odstavku tega člena, je 0,02 FTE.

(5) Vodje podoktorskih projektov, upokojeni raziskovalci ter raziskovalci, ki so v celoti financirani izven stabilnega financiranja, v programski skupini sodelujejo z 0 FTE, rektorji, prorektorji, dekani in prodekani univerz pa lahko sodelujejo z 0 FTE.

(6) Minimalne letne obremenitve, določene v tem členu, se preverijo v načrtu in poročilu o letni razporeditvi FTE. Prejemnik mora spremembe letnih obremenitev sporočiti ARIS v 30 dneh od nastale spremembe.

9. člen

(odgovornost in pristojnost vodje raziskovalnega programa)

(1) Prejemnik je odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega programa. Prejemnik je odgovoren in pristojen tudi za izvedbo in uresničitev ciljev ter namensko in gospodarno porabo sredstev v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vodja raziskovalnega programa:

  1. vodi, organizira in koordinira delo programske skupine;
  2. razporeja raziskovalce, strokovne in tehniške sodelavce na posamezne naloge;
  3. pripravlja prijavo za evalvacijo raziskovalnega programa;
  4. zagotavlja sodelovanje programske skupine v postopku evalvacije raziskovalnih programov in institucionalne samoevalvacije.

10. člen

(ustanovitev, ukinitev in spremembe raziskovalnih programov)

(1) Med izvajanjem raziskovalnega programa lahko prejemnik spremeni obseg raziskovalnega programa, zamenja vodjo raziskovalnega programa oziroma spremeni sestavo programske skupine. Prejemnik mora spremembe sestave programske skupine sporočiti ARIS v 30 dneh od nastale spremembe.

(2) Postopek zamenjave vodje raziskovalnega programa in ugotavljanje pogojev za vodjo izvede matična RO. Razloge za zamenjavo vodje raziskovalnega programa prejemnik določi v aktu prejemnika. Če raziskovalni program izvaja več RO, se pri zamenjavi vodje upoštevajo razlogi in postopek, opredeljeni v aktu matične RO.

(3) Matična RO lahko spremeni raziskovalno področje raziskovalnega programa, vendar le v obdobju po izvedeni evalvaciji raziskovalnega programa in pred sklenitvijo pogodbe o stabilnem financiranju za naslednje pogodbeno obdobje stabilnega financiranja. Matična RO mora spremembo raziskovalnega področja sporočiti ARIS v roku 30 dni od nastale spremembe.

(4) Prejemnik lahko v okviru stabilnega financiranja ustanovi nov raziskovalni program, preoblikuje obstoječi raziskovalni program ali ukine raziskovalni program, o čemer mora matična RO obvestiti ARIS v 30 dneh od nastale spremembe. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati obvezne sestavine raziskovalnega programa, ki so naslov, vodja raziskovalnega programa, raziskovalno področje, cilji raziskovalnega programa, sestava programske skupine, obseg financiranja raziskovalnega programa v EUR in FTE. Če bo nov raziskovalni program izvajalo več RO, morajo biti v obvestilu navedeni tudi matična RO in vsi izvajalci raziskovalnega programa. Vzorec obvestila ARIS objavi na svoji spletni strani.

(5) Ustanovitev novega raziskovalnega programa, preoblikovanje oziroma ukinitev obstoječega raziskovalnega programa ter sprememba raziskovalnega področja veljajo praviloma od 1. januarja tekočega leta dalje.

(6) Preoblikovanje raziskovalnega programa je lahko združitev, razdružitev ali kombinacija navedenih načinov preoblikovanja. Pri oceni preoblikovanega raziskovalnega programa se do evalvacije upošteva skupna ocena raziskovalnega programa pred preoblikovanjem. Pri združitvi raziskovalnih programov se upošteva uteženo (glede na FTE) povprečje skupnih ocen raziskovalnih programov, ki so predmet preoblikovanja. Pri razdružitvi raziskovalnega programa se upošteva skupna ocena raziskovalnega programa pred razdružitvijo. Pri kombinaciji združitev in razdružitev se smiselno uporabljata prejšnja dva stavka.

(7) Nov raziskovalni program, ki ni nastal s preoblikovanjem po prejšnjem odstavku, do prve naslednje evalvacije nima ocene.

11. člen

(evalvacije raziskovalnih programov)

(1) Evalvacije raziskovalnih programov potekajo na podlagi javnega poziva, ki ga ARIS objavi na svoji spletni strani vsako leto, razen v letu, v katerem poteka postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju. ARIS na svoji spletni strani objavi razpored evalvacij raziskovalnih programov po raziskovalnih področjih iz 3. člena tega splošnega akta za naslednjih šest let.

(2) ARIS v letu pred izvedbo evalvacij pozove RO k oddaji prijav za evalvacijo raziskovalnih programov na področjih, ki bodo predmet evalvacij. Šifrant raziskovalnih področij, ki se uporabi za evalvacijo raziskovalnih programov, je opredeljen v metodologiji.

(3) Če s tem splošnim aktom ni določeno drugače, se za postopek izvedbe evalvacij smiselno uporabljajo določbe splošnega akta ARIS, ki določajo postopek izvedbe javnega razpisa za izbor temeljnih raziskovalnih projektov.

12. člen

(izvedba evalvacij)

(1) Za izvedbo evalvacije raziskovalnih programov na posameznem raziskovalnem področju ZSA imenuje ocenjevalno skupino, sestavljeno iz neodvisnih tujih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Posamezno raziskovalno skupino sestavljajo najmanj trije recenzenti.

(2) Ocenjevalna skupina izvede evalvacijo raziskovalnih programov na podlagi pregleda doseženih raziskovalnih rezultatov raziskovalnega programa za obdobje od zadnje evalvacije, načrta, vsebine raziskovalnega programa za naslednje pogodbeno obdobje, strateškega razvojnega programa RO za obstoječe pogodbeno obdobje in druge dokumentacije ter pogovora z vodjo in člani programske skupine. Na predlog vodje raziskovalnega programa lahko pri pogovoru s člani ocenjevalne skupine sodelujejo predstavniki zainteresiranih deležnikov. Pogovor z vodjo in člani programske skupine, ki se praviloma izvede na matični RO, lahko opravi celotna ocenjevalna skupina ali najmanj trije člani skupine. Pri evalvaciji programske skupine lahko ocenjevalna skupina uporabi pregled bibliometričnih podatkov in statistično analizo učinkov programskih skupin na področju evalvacije, ki jih pripravi ARIS in so sestavni del dokumentacije za evalvacijo. Šifrant učinkov in način predstavitve učinkov sta določena v metodologiji.

(3) Rezultat dela ocenjevalne skupine je poročilo, ki ga sestavljata ocena splošnega stanja na raziskovalnem področju, na katerem poteka evalvacija raziskovalnih programov, ter skupna ocena evalvacije posameznega raziskovalnega programa, upoštevajoč kriterije in način določitve skupne ocene iz 13. člena tega splošnega akta. Poročilo vsebuje tudi priporočila za izboljšanje delovanja programske skupine, preoblikovanje ali ukinitev raziskovalnega programa.

(4) Predlog poročila ocenjevalne skupine ARIS posreduje matični RO v seznanitev. Matična RO lahko v 30 dneh od prejema predloga poročila ARIS pošlje odzivno poročilo. Na podlagi odzivnega poročila matične RO ocenjevalna skupina pripravi poročilo evalvacije raziskovalnega programa.

(5) Poročila izvedenih evalvacij raziskovalnih programov po področjih obravnava in potrdi ZSA. Povzetek potrjenega poročila evalvacij raziskovalnih programov ARIS kot rezultat evalvacije objavi na svoji spletni strani v jeziku evalvacije in v slovenskem jeziku.

(6) Direktor ARIS za podporo pri izvedbi evalvacij imenuje sekretariat ocenjevalne skupine. Sekretariat sestavljata najmanj en član znanstvenoraziskovalnega sveta znanstvene vede ter en javni uslužbenec ARIS ali zunanji sodelavec. Sekretariat posamezne ocenjevalne skupine pripravi gradivo za evalvacijo ter nudi administrativno podporo pri izvedbi evalvacije in pripravi poročila ocenjevalne skupine.

13. člen

(elementi evalvacij raziskovalnih programov)

(1) Za evalvacijo raziskovalnih programov se uporabijo trije kvalitativni kriteriji, navedeni v Tabeli 1. Ocenjevalna skupina oceno posameznega kriterija določi na 0,5 natančno.

Tabela 1: Kriteriji za evalvacijo raziskovalnih programov in ocena za posamezni kriterij.

Številka kriterija Kriterij Razpon ocen
1 Znanstvena odličnost programske skupine 0–5
2 Družbeni vpliv programske skupine 0–5
3 Sposobnost delovanja in vitalnost programske skupine 0–5
  Skupna ocena 0–5

(2) Skupna ocena raziskovalnega programa je povprečje ocen vseh kriterijev evalvacije raziskovalnega programa, ki se zaokroži na 0,5 navzgor.

(3) Za evalvacijo raziskovalnih programov po kriteriju Znanstvene odličnosti programske skupine se uporabljajo naslednji kazalniki:

  1. Znanstveni dosežki;
  2. Statusna in mednarodna odličnost;
  3. Vpetost v nacionalne in mednarodne projekte;
  4. Ustreznost in skladnost vsebine načrtovanega raziskovalnega dela s strateškimi usmeritvami in dolgoročnimi raziskovalnimi cilji prejemnika;
  5. Pomen načrtovanega raziskovalnega dela za razvoj znanosti oziroma stroke.

(4) Za evalvacijo raziskovalnih programov po kriteriju Družbeni vpliv programske skupine se uporabljajo naslednji kazalniki:

  1. Izkazani dosežki, relevantni za gospodarstvo oziroma celotno družbo;
  2. Družbeni vpliv programske skupine;
  3. Usposabljanje doktorandov, vključno z mladimi raziskovalci, in pretok mladih doktorjev znanosti;
  4. Razširjanje rezultatov raziskav;
  5. Ustreznost in skladnost vsebine načrtovanega raziskovalnega dela z razvojnimi cilji prejemnika;
  6. Potencialni vpliv na razvoj gospodarstva oziroma celotne družbe.

(5) Za evalvacijo raziskovalnih programov po kriteriju Sposobnost delovanja in vitalnost programske skupine se uporabljata naslednja kazalnika:

  1. Struktura skupine raziskovalcev (vodja, izkušeni in mlajši raziskovalci);
  2. Raziskovalna infrastruktura.

(6) Merila po posameznih kazalnikih evalvacije raziskovalnih programov so določena v metodologiji.

14. člen

(objava rezultatov raziskovalnega programa)

Člani programske skupine morajo pri objavi rezultatov oziroma v javnih predstavitvah znanstvenoraziskovalnih dosežkov navesti afiliacijo RO, šifro raziskovalnega programa ter naziv sofinancerja, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (angl. Slovenian Research Agency).

IV. Mladi raziskovalci

15. člen

(namen financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev)

ARIS financira usposabljanje mladih raziskovalcev z namenom, da se:

  1. obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader prejemnika;
  2. poveča raziskovalna zmogljivost programskih in projektnih skupin;
  3. poveča kadrovski potencial za druge uporabnike iz javnega in zasebnega sektorja.

16. člen

(pogoji za mentorje in mlade raziskovalce)

(1) Prejemnik avtonomno izbere mentorje in kandidate za mlade raziskovalce.

(2) Kandidat za mladega raziskovalca lahko vstopi v sistem financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev najkasneje štiri leta po zaključku študijskega programa druge stopnje oziroma izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje (upošteva se leto zaključka), in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven oziroma primerljivega študijskega programa, doseženega v tujini. Obdobje iz prejšnjega stavka se lahko podaljša zaradi upravičenih odsotnostih v primerih in na način, kot je določeno v petem odstavku 61. člena zakona. Vpis na doktorski študij mora biti izveden prek spletnega portala eVŠ.

(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta v skladu s 63. členom zakona in biti zaposlen pri prejemniku.

(4) Mladi raziskovalec mora biti pri prejemniku zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu in biti vpisan v Evidenco RO.

(5) Mentor in mladi raziskovalec morata biti v obdobju financiranja mladega raziskovalca člana iste programske skupine.

17. člen

(razpis za kandidate za mlade raziskovalce)

Enotni prvi rok za objavo razpisa za mlade raziskovalce, ki ga je prejemnik dolžan objaviti na svoji spletni strani in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, je 15. marec, če je na ta datum dela prost dan, pa prvi naslednji delovni dan po tem datumu.

18. člen

(sporočanje imen novih mladih raziskovalcev)

Prejemnik je dolžan sporočiti ARIS ime in priimek mladega raziskovalca v 30 dneh od zaposlitve mladega raziskovalca ter ga z dnem zaposlitve vključiti v programsko skupino.

19. člen

(obseg financiranja usposabljanja mladega raziskovalca)

(1) Mladi raziskovalec je v obdobju usposabljanja financiran iz sredstev PSF-O največ v obsegu 4 FTE ne glede na trajanje obdobja financiranja.

(2) Prejemnik je mlademu raziskovalcu dolžan izplačevati plačo v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.

20. člen

(poročanje o usposabljanju)

Prejemnik je dolžan v 30 dneh sporočiti ARIS podatek o uspešnem zaključku usposabljanja mladega raziskovalca ter datum pridobitve naziva doktorja znanosti. Če prejemnik ARIS ne sporoči podatka o uspešnem zaključku doktorskega študija mladega raziskovalca, se šteje, da usposabljanje ni uspešno zaključeno.

V. Obseg institucionalnega in programskega stebra financiranja

21. člen

(izračun povečanja stabilnega financiranja)

V primeru povečanja sredstev stabilnega financiranja ARIS naredi izračun povečanja sredstev za stabilno financiranje za vsako RO. Pri izvedbi izračuna upošteva sredstva iz programskega in institucionalnega stebra financiranja. Sredstva iz projektov Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture (v nadaljevanju: sredstva ESFRI) se pri izvedbi izračuna ne upoštevajo.

22. člen

(izvedba izračuna dodelitve na podlagi kazalnikov)

(1) Izračun dodelitve sredstev na podlagi tretjega odstavka 25. člena zakona se izvede v letu pred izvedbo dodelitve. Rezultati izračuna se uporabijo za financiranje s 1. januarjem v letu, ki je določeno z zakonom.

(2) Pri izvedbi izračuna iz prejšnjega odstavka se upoštevajo sredstva iz programskega in institucionalnega stebra financiranja. Sredstva ESFRI se pri izračunu ne upoštevajo.
 

23.člen

(način izračuna dodelitve deleža sredstev)

(1) Izračun dodelitve deleža sredstev PSF in ISF se naredi za vsako RO.

(2) Pri izračunu se upoštevajo sredstva iz PSF in ISF. Sredstva iz RSF in sredstva za PNR se pri izračunu ne upoštevajo.

(3) Izračun dodelitve deleža sredstev PSF-O in ISF-O temelji na oceni iz četrtega odstavka 23.a člena tega splošnega akta. Oceno določi ocenjevalna skupina, ki jo na podlagi mnenja ZSA s sklepom imenuje direktor ARIS in jo sestavljajo raziskovalci, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije in hkrati niso zaposleni v RO v Republiki Sloveniji. Ocenjevalna skupina ima tri člane; kadar posamezna RO opravlja raziskovalno dejavnost na več kot petih področjih panelov iz drugega odstavka 3. člena tega splošnega akta, pa ima štiri člane. Direktor ARIS izmed članov ocenjevalne skupine določi predsednika ocenjevalne skupine.

(4) Ocenjevalci se imenujejo na podlagi naključnega izbora iz zbirke podatkov o recenzentih iz desetega odstavka 55. člena zakona izmed ocenjevalcev, ki so glede na svoje znanstveno področje ali znanstveno vedo primerni za ocenjevanje določenega področja panela in morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. imajo vodilno izkušnjo ali poznavanje upravljanja RO;
  2. z raziskovalci na ocenjevanem področju nimajo skupnih znanstvenih člankov v zadnjih petih letih;
  3. z raziskovalci na ocenjevanem področju nimajo skupnih projektov ali skupnih prijav projektov do zaključka evalvacije.«.

 

23.a člen

(postopek ocenjevanja)

(1) Posamezna ocenjevalna skupina lahko oceni več RO.

(2) Ocenjevalna skupina določi oceno na podlagi kazalnikov znanstvene odličnosti, družbenega in gospodarskega vpliva ter mednarodne vpetosti po naslednjih merilih:

1. znanstvena odličnost:

  • izkazana je celovitost, skladnost in dosegljivost zastavljenih razvojnih, strateških in dolgoročnih ciljev znanstvenoraziskovalnega dela ter pripadajočih kazalnikov iz načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
  • razviden je potencial za pomemben in mednarodno odmeven prispevek k znanosti na določenem področju,
  • izkazana je uspešnost pri uresničevanju lastnih razvojnih, strateških in dolgoročnih ciljev znanstvenoraziskovalnega dela iz načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

2. družbeni in gospodarski vpliv:

  • načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti odraža usmerjenost RO k doseganju družbenega in gospodarskega učinka,
  • razvojni, strateški in dolgoročni cilji RO nakazujejo potencial za širitev ali nadgradnjo oziroma povečevanje gospodarskega in družbenega vpliva,
  • predvideni so ukrepi za spodbudo prenosa znanja in sodelovanja z deležniki pri aktivnostih, ki generirajo ali obetajo družbene in gospodarske učinke,
  • izkazana je uspešnost pri doseganju ciljev iz načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju družbenega in gospodarskega vpliva;

3. mednarodna vpetost:

  • razvojni, strateški in dolgoročni cilji RO pomembno odražajo mednarodno vpetost RO,
  • predvideni so ukrepi za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in RO v mednarodnem prostoru ter aktivno delovanje posameznikov in RO v mednarodnih združenjih, uredniških odborih itd.,
  • predvideni so ukrepi za spodbujanje in uresničevanje mednarodnih izmenjav oziroma gostovanj (npr. zaposlenih, študentov, poletne šole),
  • izkazana je uspešnost pri nadgradnji in utrjevanju mednarodne vpetosti.

(3) Ocenjevalna skupina sestavi oceno na podlagi:

  • zadnjega oddanega načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti RO iz drugega odstavka 28. člena zakona, pri čemer se vrednosti kazalnikov, opredeljenih v načrtu izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zajamejo na ravni RO, in

  • zadnjega oddanega poročila o doseganju ciljev stabilnega financiranja RO v skladu z drugim odstavkom 28. člena zakona.

(4) Ocenjevalna skupina oceni RO z naslednjimi ocenami:
 

OCENA OPIS OCENE
  Znanstvena odličnost Družbeni in gospodarski vpliv Mednarodna vpetost
A – Odlično Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti je celovit in skladen. Razvojni, strateški in dolgoročnimi cilji na znanstvenoraziskovalnem področju so odlično zastavljeni. Izkazani so odlični dosežki oziroma občuten napredek pri uresničevanju ciljev ter (potencial za) mednarodno odmeven prispevek k znanosti. Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti odraža odličen potencial za doseganje družbenega in gospodarskega vpliva. Izkazan je pomemben oziroma občuten napredek pri uresničevanju ciljev.
 
Mednarodna vpetost je osrednji vidik znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter odlično integrirana v razvojne, strateške in dolgoročne cilje RO. Izkazan je odločen napredek pri uresničevanju ciljev.
B – Zelo dobro Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti z razvojnimi, strateškimi in dolgoročni cilji na področju oziroma področjih delovanja RO je dobro zastavljen. Izkazan je napredek pri uresničevanju ciljev. Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti odraža potencial za doseganje družbenega in gospodarskega vpliva. Izkazan je napredek pri uresničevanju ciljev. Mednarodna vpetost je pomemben vidik znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Odraža se v razvojnih, strateških in dolgoročnih ciljih RO. Izkazan je napredek pri uresničevanju ciljev.
C – Solidno Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter zastavljeni razvojni, strateški in dolgoročni cilji znanstvenoraziskovalne dejavnosti so smiselno zastavljeni oziroma sprejemljivi. Izkazan je minimalen napredek ali stagnacija pri uresničevanju ciljev. Iz načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in zastavljenih ciljev je razvidna namera za doseganje družbenega in gospodarskega vpliva. Izkazan je minimalen napredek ali stagnacija pri uresničevanju ciljev. Mednarodna vpetost je le delno razvidna iz načrta izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V določeni meri je integrirana v razvojne, strateške in dolgoročne cilje RO. Napredek pri uresničevanju ciljev je omejen.
D – Ne dosega kriterijev oziroma ni primerno za uvrstitev v oceno A, B ali C Načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti le delno dosega pričakovane standarde na svojem znanstvenoraziskovalnem področju. Razvojni, strateški in dolgoročni cilji potrebujejo nadgradnjo. Načrtovanje in uresničevanje družbenega in gospodarskega vpliva je v zametkih ali ni zaznano.
 
Mednarodna aktivnost RO je v zametkih. Je le obrobno izražena v načrtu izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma pri razvojnih, strateških in dolgoročnih ciljih RO.

(5) Na podlagi ocen iz prejšnjega odstavka se izračuna indeks kakovosti za posamezno RO (Q) na podlagi naslednjih parametrov:

  1. profil kakovosti na podlagi ocen A, B, C, ali D kazalnikov znanstvene odličnosti, družbenega in gospodarskega vpliva ter mednarodne vpetosti;
  2. utež ocene posameznega kazalnika, pri čemer je A utežena s 4, B z 2, C z 1 in D z 0, ocena posameznih kazalnikov pa se zaokroži na dve decimalni mesti;
  3. X = številčna ocena kazalnika znanstvena odličnost (4 za oceno A, 2 za oceno B, 1 za oceno C in 0 za oceno D);
  4. Do = delež kazalnika znanstvene odličnosti (50 %);
  5. = številčna ocena kazalnika družbeni in gospodarski vpliv (4 za oceno A, 2 za oceno B, 1 za oceno C in 0 za oceno D);
  6. Dv = delež kazalnika družbeni in gospodarski vpliv (35 %);
  7. = številčna ocena mednarodne vpetosti ocenjevane enote (4 za oceno A, 2 za oceno B, 1 za oceno C in 0 za oceno D);
  8. Dm = delež kazalnika mednarodna vpetost (15 %).

(6) Indeks kakovosti RO se izračuna po naslednji formuli Qo = (X * Do + Y * Dv + Z*Dm).
 

23.b člen

(sprememba obsega sredstev stabilnega financiranja)

(1) Na podlagi ocenjevanja iz prejšnjega člena se RO razdeli v prvo, drugo ali tretjo skupino, in sicer tako, da je prvih 10 % najbolje ocenjenih RO uvrščenih v prvo skupino, naslednjih 80 % RO je uvrščenih v drugo skupino, preostalih 10 % RO pa je uvrščenih v tretjo skupino. Pri določitvi števila RO v prvi in tretji skupini se delež RO, ki sodi v zgornjih in spodnjih 10 %, izraženo v decimalnem številu, zaokroži navzgor, preostanek RO pa se uvrsti v drugo skupino.

(2) Delež sredstev PSF-O in ISF-O se RO dodeli tako, da se do 10 % vsote sredstev PSF in ISF (tj. v deležu, ki ga skladno z določbami zakona na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost) izvzame iz dodelitve po prvem odstavku 25. člena zakona in se dodeli RO glede na razvrstitev v skupine iz prejšnjega odstavka, na način, da se RO v prvi skupini dodeli večji, v drugi skupini enak, v tretji skupini pa manjši delež vsote sredstev PSF-O in ISF-O, kot bi jih prejeli, če se sredstva iz tretjega odstavka 25. člena zakona ne bi prerazporedila. Zmanjšanje vsote sredstev PSF-O in ISF-O za RO, ki se uvrstijo v tretjo skupino, ne sme presegati 3 %.

(3) Sklep o povečanju ali zmanjšanju vsote sredstev PSF-O in ISF-O za posamezno RO sprejme direktor ARIS. ARIS na podlagi sklepa direktorja ARIS z RO sklene aneks k pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
 

VI. Vstop v sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

24. člen

(pogoji za vstop v sistem stabilnega financiranja)

(1) V sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti lahko vstopijo RO, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje.

(2) Pri preverjanju pogojev se glede FTE zaposlitev raziskovalcev za znanstvenoraziskovalno dejavnost (v ta okvir spadajo tudi mladi raziskovalci) ter sredstev ARIS upoštevajo podatki iz informacijskega sistema ARIS. Podatke o projektih EU in projektih drugih financerjev RO posreduje ARIS v prijavni vlogi na javni razpis. Podatke o projektih EU ARIS preveri v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost, z vpogledom v bazo projektov pri Evropski komisiji. ARIS lahko pozove RO, da v roku, ki ni krajši od 14 dni, na predpisanem obrazcu ARIS dostavijo podatke in dokazila o izpolnjevanju pogojev.

25. člen

(javni razpis za javne zavode)

(1) ARIS lahko v letu pred evalvacijo raziskovalnih programov na svoji spletni strani objavi javni razpis za vstop v sistem stabilnega financiranja javnih zavodov, ki še niso v sistemu stabilnega financiranja. ARIS v javnem razpisu opredeli področja novih raziskovalnih programov, na katerih je možna prijava, ter največji možni obseg financiranja novih raziskovalnih programov. Javni zavod v prijavi navede tudi seznam programskih skupin, ki bi jih želel uvrstiti v evalvacijo, vključno z raziskovalnimi področji. Javni zavod v prijavi navede in priloži dokazila za izpolnjevanje pogojev iz 80. člena zakona.

(2) Če javni zavod ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se prijava zavrne s sklepom direktorja ARIS.

(3) Javne zavode, ki se prijavijo na javni razpis in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon, ARIS pozove k oddaji prijav za raziskovalne programe v okviru poziva za oddajo prijav, ko poteka evalvacija raziskovalnih programov na področju, ki ga prijavitelj navede v prijavi na javni razpis.

(4) ZSA potrdi prednostno listo, ki jo na podlagi rezultatov evalvacije pripravi ARIS. Na podlagi predloga ZSA direktor ARIS sprejme sklep o izbiri prijave ali sklep o zavrnitvi prijave.

(5) Pri izračunu sredstev za novega prejemnika se upošteva, da se prejemniku za vsak nov raziskovalni program dodeli največ 150.000 EUR za PSF-O in 130.000 EUR za ISF-O.

(6) Javni zavod vstopi v sistem stabilnega financiranja v letu, ki sledi letu evalvacije raziskovalnega programa.

(7) Če s tem splošnim aktom ni določeno drugače, se za vsebino in postopek javnega razpisa za javne zavode uporabljajo določbe splošnega akta ARIS, ki določajo postopek izvedbe javnega razpisa za izbor temeljnih raziskovalnih projektov.

26. člen

(javni razpis za koncesije)

(1) ARIS lahko v letu pred evalvacijo raziskovalnih programov na svoji spletni strani objavi javni razpis za podelitev koncesij za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. ARIS v razpisu opredeli področja, na katerih je možna prijava, ter največji možni obseg financiranja. Prijavitelj v prijavi navede seznam programskih skupin, ki bi jih želel uvrstiti v evalvacijo raziskovalnih programov, s pripadajočimi raziskovalnimi področji. Prijavitelj v prijavi navede in priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 80. člena zakona.

(2) Če prijavitelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se prijava zavrne z odločbo direktorja ARIS.

(3) Prijavitelje, ki oddajo prijavo na javni razpis in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ARIS pozove k oddaji prijav za raziskovalne programe v okviru javnega poziva za oddajo prijav, ko poteka evalvacija raziskovalnih programov na področju, ki ga prijavitelj navede v prijavi na javni razpis.

(4) ZSA potrdi prednostno listo, ki jo na podlagi rezultatov evalvacije pripravi ARIS.

(5) Raziskovalni program je lahko izbran na podlagi javnega razpisa, če v postopku evalvacije raziskovalnih programov doseže skupno oceno najmanj 2,5. Največji obseg financiranja raziskovalnega programa v okviru PSF-O se določi v javnem razpisu, pri čemer se sredstva izračunajo v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena.

(6) Če prijavitelj v času prijave na javni razpis nima podeljene koncesije za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, mu ARIS najprej z odločbo podeli koncesijo, ki traja do izteka obdobja financiranja, nato pa koncesijo za naslednje obdobje financiranja. Če ima prijavitelj na dan objave javnega razpisa že podeljeno koncesijo za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: koncesija), mu ARIS za naslednje pogodbeno obdobje z odločbo podeli koncesijo za vse raziskovalne programe.

(7) Če s tem splošnim aktom ni določeno drugače, se za vsebino in postopek javnega razpisa za koncesije uporabljajo določbe splošnega akta ARIS, ki ureja postopke (so)financiranja, za postopek izvedbe javnega razpisa za izbor temeljnih raziskovalnih projektov.

27. člen

(postopek odvzema koncesije)

(1) Če ARIS ugotovi obstoj razlogov za odvzem koncesije, določenih z zakonom, koncesionarju določi rok za odpravo nepravilnosti, ki ni daljši od 30 dni. ARIS lahko rok na zahtevo koncesionarja iz upravičenih razlogov podaljša še za največ 30 dni. V tem času ARIS začasno prekine financiranje raziskovalnega programa.

(2) Koncesionar je dolžan o odpravljenih pomanjkljivostih poročati ARIS. Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi pomanjkljivosti, se koncesija odvzame z odločbo direktorja ARIS.

VII. Razvojni steber financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

28. člen

(razvojni steber financiranja – RSF)

(1) Na podlagi deleža sredstev iz prvega odstavka 22. člena zakona ARIS izračuna sredstva za razvojni steber financiranja prejemnika (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in jih prejemniku dodeli s sklepom direktorja ARIS. Pri izračunu se upošteva vsota ISF-O in PSF-O, pri čemer se sredstva za financiranje ESFRI ne upoštevajo.

(2) Prejemnik je dolžan načrtovati in poročati o porabi sredstev RSF-O v okviru poročila institucionalne samoevalvacije ter v finančnem poročilu v skladu z uredbo.

(3) Prejemnik lahko sredstva RSF-O nameni tudi za poskusno izvajanje raziskav, za katere lahko kasneje ustanovi nov raziskovalni program.

VIII. Programi nacionalnih raziskav

29. člen

(programi nacionalnih raziskav – PNR))

(1) Izbor prijav programov nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR) izvede ARIS na podlagi javnega poziva oziroma javnega povabila za tematike, opredeljene skladno z zakonom. V postopku izbora prijav PNR se uporabijo kriteriji, kazalniki in merila, določeni v splošnem aktu ARIS, ki ureja postopke (so)financiranja, za ocenjevanje prijav za izbor temeljnih raziskovalnih projektov. Prijave PNR ocenjujejo tuji recenzenti. Najvišji obseg sredstev za prijavo PNR ARIS opredeli v javnem pozivu oziroma javnem povabilu. Vodja predlaganega PNR mora izpolnjevati enake pogoje, kot so z zakonom in splošnim aktom ARIS, ki ureja postopke (so)financiranja, določeni za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta.

(2) Na podlagi izvedenega ocenjevanja iz prejšnjega odstavka strokovno telo za izbor prijav izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje PNR in ga pošlje ZSA v obravnavo.

(3) Če več prijav doseže enako število točk, o izboru teh prijav odloči ZSA na podlagi razprave o pomenu predlaganih prijav v okviru tematik za PNR, skladnosti s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države, obsega sredstev za ta namen ter vključenosti RO Slovencev v zamejstvu.

(4) Izbor prijav PNR se izvede v zadnjem letu šestletnega obdobja.

(5) Če s tem splošnim aktom ni določeno drugače, se za postopek javnega poziva oziroma javnega povabila za izbor PNR uporabljajo določbe splošnega akta ARIS, ki ureja postopke (so)financiranja, za postopek izvedbe javnega razpisa za izbor temeljnih raziskovalnih projektov.

(6) Načrtovanje, spremljanje in nadziranje izvajanja PNR se izvaja na enak način, kot je določen v uredbi.

IX. Institucionalna samoevalvacija

30. člen

(institucionalna samoevalvacija)

(1) Poročilo o institucionalni samoevalvaciji prejemnika mora vsebovati:

  1. doseganje ciljev iz pogodbe o stabilnem financiranju;
  2. rezultate evalvacije raziskovalnih programov;
  3. širši strokovni, družbeni in gospodarski vpliv delovanja prejemnika;
  4. stopnjo internacionalizacije;
  5. uporabo in odprtost raziskovalne ter institucionalne infrastrukture;
  6. ukrepe za razvoj kadrov z upoštevanjem načela enakih možnosti;
  7. prenos znanja in odprto znanost;
  8. druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika;
  9. aktivnostih na področju RSF;
  10. aktivnosti na področju PNR;
  11. izvajanje infrastrukturne dejavnosti;
  12. usposabljanje doktorandov, vključno z mladimi raziskovalci, in pretok mladih doktorjev znanosti.

(2) Povzetek poročila iz prejšnjega odstavka mora vsebovati kratek opis ter pomembne zaključke po posameznih vsebinah, določenih v prejšnjem odstavku.

(3) ARIS pripravi obrazec poročila o institucionalni samoevalvaciji in obrazec povzetka poročila o institucionalni samoevalvaciji in ju objavi na svoji spletni strani.


Splošni akt o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

31. člen

(prehodna določba)

(1) Minimalna obremenitev člana programske skupine iz četrtega odstavka 8. člena tega splošnega akta, ki ne velja za mlade raziskovalce in za raziskovalce, ki lahko v skupini sodelujejo z 0 FTE, v letu 2022 znaša 0,01 FTE.

(2) Pogoj iz prvega odstavka 8. člena tega splošnega akta se ne preverja za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati 1. januarja 2022 ali pred tem datumom.

(3) ARIS v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona do 1. julija 2022 objavi razpored evalvacij po raziskovalnih področjih iz 11. člena tega splošnega akta samo za izbrana področja iz 102. člena zakona.

(4) V prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona se na področjih, ki ne spadajo med izbrana področja iz prejšnjega odstavka, ocenjevanje raziskovalnih programov izvede na podlagi 102. člena zakona ter 11. člena in prvega odstavka 68. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20 in 186/21 - ZZrID) po postopku iz prvega do četrtega odstavka 69. člena navedenega pravilnika.

(5) V letu 2022 je enotni prvi rok za objavo razpisa za mlade raziskovalce 30. junij 2022.

(6) Ocene raziskovalnih programov, ki so bile v skladu s 102. členom zakona dodeljene po postopkih, določenih v splošnih aktih ARIS, veljavnih pred dnem uveljavitve zakona, se za primerjavo s skupnimi ocenami raziskovalnih programov iz 13. člena tega splošnega akta delijo s pet in zaokrožijo navzgor na 0,5.

(7) Prejemniki morajo najpozneje v dveh mesecih od začetka veljavnosti tega splošnega akta sprejeti akt iz 29. člena zakona ter v skladu z njim upravljati vse znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so od 1. januarja 2022 uvrščene v stabilno financiranje.

32. člen

(začetek veljavnosti)

Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Splošni akt o spremembah in dopolnitvah Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 3/25) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

(prehodna določba)

Ne glede na prvi odstavek 22. člena splošnega akta se v prvem pogodbenem obdobju (tj. obdobje od leta 2022 do 2027) izračun dodelitve deleža sredstev PSF in ISF izvede v letu izvedbe dodelitve sredstev ter skladno z določbami drugega odstavka 93. in 104. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23 in 102/24), rezultati izračuna pa se uporabijo za financiranje RO s 1. junijem v letu, ki je določen z navedenim zakonom.

5. člen

(začetek veljavnosti)

Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.