Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije |
Družbeno odgovorno financiranje znanosti – pogled osrednjega financerja znanosti v Sloveniji: pregled realiziranih sprememb in nadaljnji koraki |
|
|
V Zborniku
za družbeno odgovornost, ki ga je nedavno izdala Založba FDV v
sodelovanju z Gibanjem za družbeno
odgovornost, je raziskovalna dejavnost umeščena v poglavje o
odgovornosti do prihodnjih rodov. Preambula posebej opredeljuje »odgovornost
korporacij ter nosilcev kapitala in politične oblasti (državnih organov in
političnih strank)«. Prispevek v zborniku se posebej dotakne tudi
Javne agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije, ki opravlja z zakonom določene naloge v javnem
interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o
izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. V
navezavi na družbeno odgovornost kot osrednjo temo zbornika se navedena
normativno opredeljena vloga agencije dopolnjuje s širšim poslanstvom
agencije. To je nesporno pogojeno s kakovostjo oziroma odličnostjo
raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki jo agencija s sredstvi
državnega proračuna podpira.
Razprave o znanosti se naj ne končajo le pri denarju
Prav v danem, širšem kontekstu družbene odgovornosti znanosti se nehote
poraja premislek: če je še razumljivo, da se vse razprave o znanosti pričnejo
pri denarju, je manj razumljivo, da se pogosto le pri tem tudi končajo.
Najpogosteje umanjkata uvid v ne dovolj izkoriščene izvedbene in organizacijske
potenciale - tudi z refleksijo na še dve leti veljavno in soglasno sprejeto
resolucijo Državnega
zbora o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS). Seveda je v
letih od njenega sprejetja proračunska realnost zavila krepko stran od
zahtevanih sredstev za izvedbo strategije, kar pa ne bi smelo pomeniti zamrtja
vsebinske razprave o opredeljenih ciljih in ukrepih strategije. In ne nazadnje,
morda prav morebitni obeti o povečanju vlaganj v znanost vsebinskim ciljem RISS
dajejo še dodatno aktualnost. Prispevek
akademika Vita Turka v zborniku
razprav Za družbeno odgovornost je lahko pomemben prispevek k pomenu
znanosti pri družbeno odgovornem ravnanju politike, podpornih dejavnosti ter
nenazadnje izvajalcev raziskovalne dejavnosti. Med vsemi prispevki v zborniku
edino prispevek dr. Turka posamične tematike družbene odgovornosti ne naslavlja
s splošnim naslovom, temveč z neomajno zapisano ugotovitvijo avtorja, da je
“Slovenija uspešno zapravila znanstvene in razvojne priložnosti ter pristala na
dnu EU”, ki pa ji avtor v nadaljevanju naslova za vezajem daje upanje z navedbo
“kako naprej”.
Akademik Turk prvi polovici prispevka povzema kazalnike vlaganj in
učinkovitosti v raziskave in razvoj, pri čemer se naslanja na kredibilne vire,
med njimi tudi na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
(v nadaljevanju ARRS). Opozarjanje na odhod visoko usposobljenih kadrov ne zgolj
zaradi osebno-kariernih ciljev, temveč ekonomskih razlogov in pogojev za
znanstveno-raziskovalno delovanje, je umestno. Tudi dejstvo, da bi s povišanimi
sredstvi za znanost, spodbudnejšo in geografskemu prostoru primerno plačno
politiko lahko zmanjšali (trajni) odhod in omogočili prihod tujih strokovnjakov
iz primerljivih ali celo najvišje razvitih držav, drži. Dragoceni so tudi
podatki o razmerju med številom prijavljenih in sprejetih projektov pri
evropskih okvirnih raziskovalnih programih, kar nedvomno priča tudi o nujnosti
vsebinsko koherentnega in premišljenega pristopa raziskovalnih organizacij k
prijavljanju projektov.
Ocenjevanje raziskovalne dejavnosti včeraj in danes
Akademik Turk posveča obsežnejše poglavje javni agenciji, ki skrbi za
financiranje, ocenjevanje in nadzor raziskovalne dejavnosti v Republiki
Sloveniji, to je ARRS. V skoraj petnajstih letih delovanja je ARRS prevzela
dejavnosti, ki jih je pred tem izvajalo ministrstvo, pristojno za znanost. Ob
tem priporočamo ogled spletnih strani agencije v tistem delu, kjer so
zajeti dokumenti o
financiranju znanosti v Republiki Sloveniji od leta 1954. Ustanovitev
agencije je bila za Slovenijo pomemben korak, s katerim je ločila izvajanje
postopkov za ocenjevanje in financiranje od izvršne oblasti oziroma ravni
oblikovanja politik, ki se lahko osredotoča na vlogo oblikovanja strategij,
usmeritev in zagotavljanja primernega deleža sredstev v državnem proračunu.
V nadaljevanju se bomo dotaknili nekaterih trditev v zvezi z agencijo, za
katere sodimo, da se nanašajo na sedanji čas. Ob tem navajamo, da je akademik
Turk bil predsednik Znanstvenega sveta, najvišjega strokovnega organa agencije,
v obdobju od leta
2010 do
leta 2015.
Postopki ocenjevanja
Slovenski evalvacijski oziroma ocenjevalni sistem ni “unikaten v svetu”, kot
trdi avtor. O tem priča tudi lani objavljeno tehnično poročilo JRC (raziskovalni
center Evropske unije) v izvirniku z naslovom “Analysis
of Public Research Funding (PREF)”, v prevodu Analiza javnega financiranja
znanosti, Emanuela Reale, številka poročila: 154321. Poročilo metodološko
podkrepljeno opiše razlike in sorodnosti pri financiranju raziskovalne
dejavnosti, pri čemer večina sorodnih agencij ali fundacij financira zgolj ali
večinoma konkurenčni projektni način, ob tem pa (relativno) stabilno
financiranje poteka na pogodbeni ravni in preko merjenja učinkov. Dodeljevanje
recenzentov posameznim projektnim prijavam ne poteka “z odločitvijo osebja
ARRS”, kot navaja akademik Turk, temveč občasna strokovna telesa (v
nadaljevanju: OST, ki bi jih lahko imenovali tudi stalni operativni del panela)
iz seznama, ki so ga predlagali članice in člani Znanstvenoraziskovalnih svetov
za posamezne vede. Odzivnost recenzentov je poseben problem, s katerim se
soočajo prav vse agencije in znanstvene revije na svetu. Primerov a priori
zavrnitev recenziranja za ARRS je izjemno malo, razlogi za nedosegljivost
nekaterih naslovljenih recenzentov so predvsem v njihovih drugih obveznostih.
V poglavju posebej izstopa citirano pismo raziskovalca, ki je, kot navaja
avtor, sodeloval pri ocenjevanju raziskovalnih programov leta 2008. Postopki
agencije so v vmesnem času doživeli več velikih sprememb, zato se sprašujemo o
relevantnosti izpostavitve mnenja enega izmed ocenjevalca pri eni izmed ved
oziroma področij iz leta 2008 v letu 2018 brez natančne navedbe sprememb, ki so
se v vmesnem času zgodile. Te so bile obsežne in uspešno realizirane. V
evalvaciji raziskovalnih projektov izstopa približevanje modelu ERC in Obzorje
2020, postopni prehod na eno-fazni razpis (realizacija poteka prav sedaj, ob
potekajočem razpisu za raziskovalne projekte 2019) in izjemno pomembna uvedba
usklajene ocene recenzentov. Slednja ne le odpravlja doslejšnje primere večjih
razhajanj med mnenji recenzentov, temveč recenzente skozi komunikacijo in
medsebojno soočenje mnenj vodi v podrobnejšo preučitev projektne ideje in
sklenitev konsenza o končni oceni. Zgoraj omenjenemu postopku dodeljevanja
recenzentov v OST je bilo dodano načelo dveh parov oči (zgolj z administrativno
asistenco osebja agencije), kar vnaša dodatno komponento usklajevanja v smeri
zagotavljanja kakovostnega ocenjevanja prijav za raziskovalne projekte. Za
dodatno izboljšanje postopkov ocenjevanja mora agencija čim prej vpeljati
uredniško vlogo pri prevzemanju usklajenih ali posamičnih poročil. Tega se
zavedamo, izvedba je nujno povezana s povečanjem kadrovskega obsega agencije.
Upoštevanje pripomb
Široko zasnovana
usmerjevalna skupina ARRSS je leta 2015 na podlagi takrat zbranih pripomb
pripravila ciljna področja in usmeritve, ki so bile večinoma uresničene v
sledečih spremembah pravilnikov. V pripravi je sklic druge usmerjevalne skupine
agencije, ki bo zajela predloge in pripombe iz obdobja od 2015 in prevetrila
neizvedena priporočila iz obdobja dela prve usmerjevalne skupine. Kot splošna
prioriteta ostaja nadaljnji odmik od kvantitativnega točkovnega vrednotenja.
Pogosti so predlogi za večje vključevanje domačih strokovnjakov v ocenjevalne
postopke, kar je izjemno zahtevno zaradi navzkrižja interesov, ki je zelo jasno
opredeljeno v
pravilih delovanja. Prav tako se kot pogost alternativni model izvedbe
ocenjevalnega postopka navaja prav model, ki je bil pilotno preizkušen v
evalvaciji leta 2008, ki jo navaja akademik Turk, in je bila po tem letu
nadomeščena s sistemom mednarodnih oddaljenih ocenjevalcev v kombinaciji s
panelom. Bolj ali manj neposreden prenos dobrih praks tujih agencij, s katerimi
imamo redne stike v okviru evropskega združenja agencij
Science Europe v veliki meri
otežuje tudi primerjalno relativno majhna raziskovalna skupnost, znotraj katere
je težko ali na posameznih področjih celo nemogoče zagotoviti neodvisno presojo.
Racionalizacija delovanja agencije
ARRS glede stroškov delovanja ne presega povprečja v primerjavi z drugimi
evropskimi agencijami, prej obratno. Pri vrednotenju stroškov delovanja ni
primerno uporabiti zgolj merila število zaposlenih na obseg sredstevv,
temveč je potrebno upoštevati število in kompleksnost mehanizmov, razpisov in
drugih dejavnosti, ki jih agencija izvaja. Razpisi, pri katerih se na podlagi
rezultatov dodelijo relativno majhna sredstva (na primer mobilnostna
bilaterala), so namreč po tem kriteriju izjemno “potratni”, kar pa nikakor ne
pomeni, da so za raziskovalke in raziskovalce odveč. Na agenciji je trenutno na
voljo 49 delovnih mest, ki so vsa zasedena (za eno delovno mesto poteka razpis).
S kriterijem kakovostnega izvajanja del kadrovska analiza pokaže nujno potrebo
po vsaj desetih delovnih mestih, od katerih je šest predvidenih za visoko
kvalificirane horizontalne skrbnike za posamezne znanstvene vede, ki naj bi
imeli ne zgolj najvišjo akademsko izobrazbo, temveč tudi nekaj let akademskih
izkušenj. Računalniško-informacijska podpora na agenciji omogoča, da je bilo
število klasičnih administrativnih delovnih mest zmanjšano na minimum. Agencija
ne glede na svojo avtonomnost pri izvajanju postopkov sodi v Zbirni kadrovski
načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih, ki v
zadnji različici kot priloga
Sklepa Vlade RS za zunanje organizacije za leti 2018 in 2019 določa 634
delovnih mest, od tega za agencijo, ki pokriva področje znanosti, zgolj 49; ob
vsej širini portfelja pristojnega ministrstva nedvomno gre za povedno
ilustracijo: le slabih 8 % delovnih mest je namenjenih agenciji, ki skrbi za
sofinanciranje znanosti).
Zaključek k zaključku
V zaključku se akademiku Vitu Turku lahko zahvalimo za iztočnice in soglašamo
s pomembno vlogo Znanstvenega sveta agencije tudi v mandatu 2010 - 2015 ter v
mandatu 2015 - 2020 pri večjih premikih v delovanju agencije. Nenazadnje so na
podlagi zbranih priporočil in tudi kritik iz preteklih let ter delovanja
usmerjevalne skupine - tudi s pomembno podporo Upravnega odbora agencije -
nastale spremembe ocenjevalnih postopkov, bile odpravljene nekatere
administrativne ovire in izvedene pomembne metodološke spremembe.
Od leta 2014 smo na agenciji – ob vrsti sprememb na drugih področjih – uspeli
realizirati pomembne izboljšave kakovosti ocenjevalnega postopka za izbiro javno
financiranih raziskav v obliki raziskovalnih projektov. Res je, vse to je bilo
izvedeno v mejah možnega, saj, simbolično, servisiramo letalo med letom.
Zagotovitev financiranja raziskovalne dejavnosti v celotni Sloveniji na redni
mesečni ravni, istočasno izboljševanje procesov in sledenje aktualnim
dogajanjem, na primer na področju odprtega dostopa, je za kolektiv, ki je po
obsegu na ravni administracije večjega raziskovalnega inštituta, zahtevna in
odgovorna naloga. V zaključku se vrnemo na raven širšega konteksta družbene
odgovornosti; gre za družbeno odgovoren odnos do znanosti in hkrati družbeno
odgovornost znanosti kot družbene dejavnosti. Za polno uresničevanje obeh
navedenih dimenzij družbene odgovornosti je potrebno usmerjeno in skupno
ravnanje politike, podpornih dejavnosti, med njimi tudi agencije in njenih
organov ter nenazadnje izvajalcev raziskovalne dejavnosti. Razprave, osrediščene
v sedanjosti in takšne, ki, upoštevajoč dosedanje spremembe v sistemu, zmorejo
objektivno prispevati h gradnji vzdržnega in v odličnost usmerjenega sistema
podpore in izvajanja znanstvene dejavnosti v Sloveniji, so dobrodošle
in bodo v mandatu usmerjevalne skupine, ki na agenciji z decembrom 2018 pričenja
z delom, služile kot conditio sine qua non za skupen in trajnosten
model slovenske znanosti.
Prof. dr. József Györkös,
direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
|