Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Ciljni raziskovalni programi > Razpisi in pozivi
Ciljni raziskovalni programi
Razpisi in pozivi
      
Rokovnik

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 14. in 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št. 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št. 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, št. 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, št. 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, št. 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, št. 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, št. 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, št. 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, št. 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, št. 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019 in 631-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija ocenjevanja prijav za razpise), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« za izvedbo javnega razpisa v letu 2019, št. 012-1/2019-24 z dne 16. 5. 2019 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019, št. 631-10/2019/13 z dne 16. 4. 2019, Usmeritev o spremembi Usmeritev za pripravo Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019, številka 631-10/2019/13, z dne 16. 4. 2019, številka 631-10/2019/16, z dne 20. 5. 2019 in na podlagi soglasij: Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 631-1/2019/5 z dne 22. 5. 2019, Ministrstva za finance, št. 631-1/2019/13 z dne 27. 5. 2019, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 631-2/2019/19 z dne 28. 5. 2019, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-10/2019/18 z dne 22. 5. 2019, Ministrstva za javno upravo, št. 010-58/2019 z dne 27. 5. 2019, Ministrstva za kulturo, št. 631-1/2019/9 z dne 24. 5. 2019, Ministrstva za notranje zadeve, št. 631-1/2019/22 z dne 27. 5. 2019, Ministrstva za zunanje zadeve, št. 5104-58/2019/3 z dne 27. 5. 2019, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-2/2019/8 z dne 23. 5. 2019, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-1/2019/18 z dne 29. 5. 2019, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 353-3/2019-2552-2 z dne 24. 5. 2019, Ministrstva za pravosodje, št. 631-1/2019/8 z dne 27. 5. 2019, Ministrstva za zdravje, št. 631-2/2019-12 z dne 22. 5. 2019, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, št. 631-1/2019/7 z dne 27. 5. 2019, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 53010-1/2019/7 z dne 23. 5. 2019, Ministrstva za zdravje, Urada Republike Slovenije za kemikalije, št. 631-1/2019/11 z dne 22. 5. 2019, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, št. 00701-2/2019-UN/17 (UN04) z dne 23. 5. 2019, Zagovornika načela enakosti, št. 631-1/2019/24 z dne 27. 5. 2019 in Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 631-1/2019/1 z dne 28. 5. 2019, objavlja

 

Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019

  1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za kulturo,Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
  • Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
  • Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
  • Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
  • Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana,
  • Zagovornik načela enakosti, Železna cesta 16, 1000 Ljubljana,
  • Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana.

 

  1. Predmet javnega razpisa

Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis CRP 2019) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Javni razpis CRP 2019 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2019. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.

Predmet javnega razpisa CRP 2019 je določen s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2019«, in sicer:

Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,

Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,

Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,

Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,

Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Težišča javnega razpisa CRP 2019 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.

Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.  

Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu.


Razpisani tematski sklopi in teme

 

Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba

1.1. Tematski sklop: Zdravo in aktivno življenje

1.1.1. Naslov teme: Priprava orodja za lažjo prepoznavnost »zdravju koristnih živil« - določitev meril za dodelitev simbola živilom za ustrezno dodatno označevanje

Cilja:

  • Potrošnikom omogočiti lažjo izbiro zdravju koristnih živil.
  • Osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem živil ter posredno vplivati na izboljšanje ponudbe zdravju koristih izbir.
     

1.1.2. Naslov teme: Protidopinška ozaveščenost, stališča in izkušnje slovenskih zdravnikov in farmacevtov – analiza stanja in predlog ukrepov

Cilji:

  • Ugotoviti in analizirati protidopinško ozaveščenost, stališča in izkušnje zdravnikov družinske medicine, pediatrov, zdravnikov medicine dela, prometa in športa ter farmacevtov in bodočih zdravnikov in farmacevtov.
  • Identificirati obstoječe protidopinške programe za zdravnike in farmacevte.
  • Pripraviti predlog potrebnih ukrepov za izboljšanje protidopinškega znanja slovenskih zdravnikov in farmacevtov.

 

1.1.3. Naslov teme: Analizaprehranske sestave ponujenih obrokov otrokom in mladostnikom v osnovnih šolah in primerjava z nacionalnimi smernicami zdravega prehranjevanja

Cilja:

  • Na vzorcu OŠ ovrednotiti sestavo:
  • šolskih kosil s pomočjo kemijske analize glede energijske in hranilne sestave;
  • šolskih malic glede energijske in hranilne sestave ter izvesti primerjavo podatkov z nacionalnimi prehranskimi smernicami.
  • Na vzorcu OŠ uvesti in testirati učinkovitost modela v podporo implementaciji nacionalnih prehranskih smernic.

 

1.1.4. Naslov teme: Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni

Cilji:

  • Vzpostaviti sistem nadzora nad prenašalci vektorskih bolezni.
  • Prepoznati porajajoče se patogene, ki jih prenašajo prenašalci in so pomembni za zdravje ljudi.
  • Dokazati prisotnost patogenov pri prenašalcih  bolezni.
  • Oceniti tveganje za vnos in izbruh porajajočih se patogenov.
  • Oceniti tveganje za zdravje ljudi.
  • Testirati učinkovitost predlaganega monitoringa.
  • Na osnovi rezultatov in analize stanja pripraviti predlog za nadaljnje kontinuirano spremljanje prenašalcev vektorskih bolezni.

 

1.1.5. Naslov teme: Razvoj modela za napovedovanje izpostavljenosti onesnaževalom v notranjem zraku v šolah in priprava z dokazi podprtih ukrepov za načrtovanje učinkovitega naravnega prezračevanja učilnic

Cilji:

  • Identifikacija in karakterizacija virov onesnaževal, ki vplivajo na kakovost zraka v učilnicah.
  • Razvoj modela za napovedovanje izpostavljenosti onesnaževalom v notranjem zraku v šolah.
  • Meritve kakovosti zraka v učilnici in zunanjega zraka.
  • Meritve tesnosti učilnic.
  • Priprava z dokazi podprtih ukrepov za načrtovanje učinkovitega naravnega prezračevanja učilnic.
  • Preverjanje učinka pripravljenih ukrepov z meritvami kakovosti zraka v učilnici in vključitvijo sodobnih informacijskih tehnologij.

 

1.1.6. Naslov teme: Analiza arhitekturnih rešitev slovenskih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov

Cilji:

  • Pregled arhitekturnih rešitev slovenskih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov.
  • Analiza ekonomike gradnje in vzdrževanja zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov.
  • Prostorska umestitev zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov glede namena delovanja, demografskih sprememb, okoljskih značilnosti in vpliva na javno zdravje.
  • Pregled arhitekturnih elementov, prostorskih/okoljskih dejavnikov in rešitev, ki vplivajo na varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih zavodih ter socialno varstvenih zavodih.
  • Priprava predlogov in usmeritev arhitekturnih rešitev v prihodnosti.

 

1.1.7. Naslov teme: Presoja izvedljivosti in učinkovitosti v Državnem programu obvladovanja raka 2017–2021 predlagane celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov

Cilji:

  • Reprezentativni vzorec onkoloških bolnikov usmeriti v okviru DPOR pripravljene celostne rehabilitacije, kot je predvidena v Akcijskem načrtu celostne rehabilitacije.
  • Oceniti ustreznost predlagane koordinacije celostne rehabilitacije in vprašalnikov za triažiranje ter delovanje vzpostavljene mreže celostne rehabilitacije.
  • Ugotoviti potrebe po posameznih sklopih celostne rehabilitacije pri reprezentativnem vzorcu, na podlagi rezultatov pripraviti projekcijo potreb celostne rehabilitacije vseh onkoloških bolnikov na nacionalni ravni ter predlagati ustrezne prilagoditve v DPOR pripravljenih smernic celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov.
  • S pomočjo kontrolne skupine bolnikov, ki jim storitev celostne rehabilitacija ni bila ponujena, oceniti, ali se je kakovost življenja bolnikov vključenih v predlagan sistem celostne rehabilitacije izboljšala, ter ugotoviti, kako je intervencija vplivala na absentizem, vračanje na delo in invalidsko upokojevanje.

 

1.1.8. Naslov teme: Razvoj kazalnikov in metodologije spremljanja poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu na nacionalni ravni

Cilji:

  • Zbrati, pregledati in z mednarodnimi priporočili uskladiti definicije posameznih kazalnikov s področja poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu in opredeliti njihove vire v Sloveniji.
  • Vzpostaviti nacionalni register za sledenje poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu v okviru Registra raka Republike Slovenije.
  • Oceniti prevalenco somatskih poznih posledic in drugih primarnih tumorjev pri prebivalcih Slovenije, ki so se v otroštvu zdravili zaradi raka, predlagati priporočeno sledenja za vsakega od prepoznanih dejavnikov tveganja ter oceniti obseg zdravstvenih storitev, ki jih v odrasli dobi potrebujejo zboleli za rakom v otroštvu.
  • Na podlagi ugotovitev raziskave predložiti načrt nacionalnega spremljanja poznih posledic zdravljenja raka pri odraslih.

 

1.1.9. Naslov teme: Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil, in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo

Cilji:

  • Oceniti delež sladkornih bolnikov v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita.
  • Oceniti delež tistih, ki imajo odkrito sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo brez zdravil.
  • Ugotoviti razširjenost sladkornih bolnikov v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialno ekonomski status).
  • Zagotoviti razvoj, implementacijo in evalvacijo ustreznih programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

 

1.1.10. Naslov teme: Ugotavljanje vzrokov za hospitalizacije pacientov zaradi sladkorne bolezni

Cilji:

  • Analiza najpogostejših vzrokov za hospitalizacije in njihovo trajanje.
  • Delež hospitalizacij, ki bi se jim bilo možno izogniti.
  • Hospitalizacije zaradi kroničnih zapletov sladkorne bolezni.
  • Hospitalizacije zaradi rakavih obolenj.

 

1.1.11. Naslov teme: Podpore mladim v psihosocialnih stiskah

Cilji:

  • Analiza obstoječe podporne mreže z vidika mladih iskalcev podpore.
  • Ugotoviti kako in na kakšen način se lahko obstoječe (in še ne obstoječe) aktivnosti, organizacije in ustanove povezujejo na način, da bodo kot mreža bližje mladim.
  • Kakšna naj bo mreža, ki bo zmogla poiskati, zajeti ter tudi zadržati mlade, ki iz siceršnjih oblik podpore zaradi različnih razlogov izpadejo.
  • V analizo vključiti tudi mlade, ki uporabljajo psihoaktivne substance in povezanost področja uporabe psihoaktivnih substanc s sistemom (ne)formalne podpore v psihosocialnih stiskah. 
  • Oblikovati predloge za kvalitativno preoblikovanje obstoječe mreže, da bo lahko zajela in na mladim primeren ter dostopen način podporno oskrbela širši krog mladih v zgodnejših fazah njihovih stisk.

 

1.1.12. Naslov teme: Razvoj slovenskega genomskega projekta: človeški genom za zdravje

Cilji:

  • Razvoj platforme za translacijo genomskega sekvenciranja v namen izboljšanja zdravja Slovencev.
  • Razvoj mreže ključnih deležnikov, ki vključujejo zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne institucije ter predstavnike zainteresirane javnosti za razvoj slovenskega genomskega projekta.
  • Priprava izhodišč in zasnove slovenskega genomskega projekta (1000 slovenskih genomov).
  • Izvedba pilotskega projekta v okviru diagnostike redkih genetskih bolezni in v okviru prospektivne vključitve zdravih Slovencev.
  • Razvoj izobraževalnih programov za ključne deležnike: laično javnost, medicinske delavce.

 

1.1.13. Naslov teme: Razvoj slovenskega vozlišča za evropske referenčne mreže (ERM)

Cilji:

  • Harmonizacija delovanja in širjenje informacij in dobrih praks na področju ERM znotraj obstoječih mrež na nacionalnem nivoju.
  • Strokovno povezovanje in širjenje informacij med ustreznimi izvajalci zdravstvenega varstva in strokovnimi centri, ki obravnavajo bolnike z redkimi boleznimi na nacionalnem nivoju.
  • Informiranje in povezovanje vseh ključnih deležnikov na področju ERM (ZZZS, MZ, združenja bolnikov, izvajalci zdravstvenega varstva).
  • Na mednarodnem nivoju zagotavljati dostopnost in pravočasnost relevantnih informacij, potrebnih za optimalno delovanje ERM, v smeri EU – Slovenija.
  • Aktivna vloga pri povezovanju in usklajevanju politik med EU, MZ in stroko na področju ERM.
  • Povezovanje z mednarodno mrežo Orphanet Network, največjim referenčnim portalom za redke bolezni na svetu.

 

1.1.14. Naslov teme: Napredovalni model za telesno zmogljivost šolajočih se otrok z aplikacijo za starše, mladostnike in odločevalce

Cilji:

  • Z znanstveno metodologijo pripraviti model za napovedovanje telesne zmogljivosti posameznega šolarja, ki ima večletne podatke o telesni zmogljivosti, ter oceno njegovega zdravstvenega tveganja, ki izhaja iz tega.
  • Na podlagi napovedovalnega modela za posameznika pripraviti napovedovanje telesne zmogljivosti in iz tega izhajajoče zdravstvene ogroženosti na ravni šole, lokalne skupnosti, regije in države.
  • Z znanstveno metodologijo oceniti učinke možnih intervencij za povečanje telesne zmogljivosti in te učinke prikazati v modelu napovedovanja na ravni posameznika, šole, lokalne skupnosti, regije in države.
  • Pripraviti uporabniško prijazno aplikacijo za starše in mladostnike ter odločevalce na ravni šole, lokalne skupnosti in države za napovedovanje trendov telesne zmogljivosti šolajočih se otrok in pričakovanih učinkov intervencij na telesno zmogljivost in zdravstveno tveganje.

 

1.1.15. Naslov teme: Izvajanje evropske kemijske zakonodaje REACH na osnovi znanstvenih ugotovitev o učinkih nevarnih kemikalij za ljudi in okolje

Cilji:

  • Izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), s poudarkom na raziskavah nevrotoksičnega učinka.
  • Identifikacija najmanj ene snovi ali skupine snovi z nevrotoksičnim učinkom, ki zaradi uporabe in izpostavljenosti povzroča tveganje za zdravje človeka.
  • Priprava dosjeja XV za opredelitev snovi kot snovi, ki povzroča veliko zaskrbljenost (SVHC z ekvivalentnimi učinki) v skladu z Uredbo REACH, na podlagi katerega se bo snov lahko vključila na kandidatno listo snovi v skladu z Uredbo REACH oziroma  se bo pripravil drug ukrep za zmanjševanje tveganja za zdravje človeka.

 

1.1.16. Naslov teme: Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, rase in/ali vere

Cilji:

  • Na podlagi analize stanja iz razpoložljivih virov (predpisi, poročila in priporočila relevantnih nacionalnih in mednarodnih organizacij) opredeliti področja življenja, iz katerih izhaja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere, in oblikovati metodologijo za pridobitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z osebno okoliščino etničnega porekla, rase in/ ali vere, ter izsledke zapisati v dokumentu. 
  • Na podlagi analize stanja iz predhodne alineje z izvedbo situacijskega testiranja in drugih kvantitativnih ter kvalitativnih metod raziskovanja pridobiti kakovostne podatke s terena in preveriti obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnega porekla, rase in/ ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev, dostop do stanovanj in izsledke zapisati v dokumentu.
  • Seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za oblikovanje predlogov ukrepov pri odpravljanju diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere.
  • Seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere in ukrepanje na individualni ravni. 

 

1.3. Tematski sklop: Dostojno življenje za vse

1.3.1. Naslov teme: Vpliv četrte in pete industrijske revolucije na življenje invalidov

Cilji:

  • Analiza ključnih dejavnikov, ki bodo vplivali na spremenjene načine življenja posameznika in skupnosti (tehnološki razvoj, spremembe v oblikah dela in zaposlovanja).
  • Analiza vplivov teh dejavnikov na spremembe v načinu življenja invalidov in na način uresničevanja pravic iz konvencije o pravicah invalidov  (ekonomski, pravni, socialni vidik…).
  • Predlogi za nadaljnje urejanje položaja invalidov v novih družbenih okoliščinah.

 

1.3.2. Naslov teme: Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov

Cilja:

  • Priprava strokovnih podlag in izdelava metodologije za poenotenje vnosa podatkov v centralno informacijsko bazo o dostopnosti objektov v javni rabi.
  • Priprava strokovnih podlag za opredelitev arhitekturno – oblikovalskih normativov in prostorsko – načrtovalskih standardov za zagotavljanje dostopa brez ovir.

 

1.3.3. Naslov teme: Izhodišča za pripravo smernic za ravnanje v kriznih situacijah v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v Sloveniji

Cilji:

  • Identifikacija kriznih situacij (avto/hetero agresija otrok in mladostnikov...) v vzgojnih zavodih. Med populacijo otrok in mladostnikov, ki so tam nameščeni, pogosto zasledimo zanemarjanje ali zlorabe s strani staršev ali skrbnikov, osebnostne, čustvene ali vedenjske motnje, zlorabo prepovedanih substanc in druge dejavnike, ki bistveno ogrožajo njihov zdrav osebnostni razvoj.  V zavodih so pogosto nastanjeni tudi mladoletni storilci kaznivi dejanj.
  • Analiza izkušenj in dobrih praks iz tujine na področju reševanja kriznih situacij. 
  • Priprava smernic in metod reševanja kriznih situacij, vključujoč prepoznavanje okoliščin pred eskalacijo, ukrepanje med in po krizni situaciji.
  • Priprava predlogov reševanja kriznih situacij z ustvarjanjem spodbudnega okolja za otroka; vključevanje družine, centrov za socialno delo, terapevtske in pedopsihiatrične stroke itd..    
  • Razvoj pedagoških in ne penoloških metod dela z nasilnimi, bolnimi ali zasvojenimi otroci ter oblike dela, ki krepijo preprečevanje kriznih situacij in ravnanje po njej za dobrobit posameznika in varnost strokovnega kadra.

 

1.3.4. Naslov teme: Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov s celostnim pregledom objektov in zunanjih površin ter oblikovanjem sistemskega pristopa s primeri idejnih rešitev za ureditev parkirišč in sanitarnih prostorov

Cilji:

  • Omogočiti pogoje za mobilnost in vključevanje ranljivih, funkcionalno oviranih oseb kot enakopravnih pripadnikov družbe.
  • Zagotoviti kakovostne storitve pravosodnih organov za vse državljane, ne glede na morebitno funkcionalno oviranost.
  • Pridobiti predloge sistemskega reševanja problematike, primerne tudi za druge javne objekte.

 

1.3.5. Naslov teme: Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020

Cilji:

  • Pridobiti kvalitativni vpogled v probleme in ovire, ki prebivalcem romskih naselij onemogočajo ali otežujejo doseganje razmer za dostojno življenje in povzročajo njihovo socialno izključenost.
  • Raziskati dejavnike in vzroke, ki vplivajo na vključenost oziroma izključenost prebivalcev romskih naselij na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020.
  • Pripraviti predloge za odpravo ali ublažitev problemov in ovir, s katerimi se srečujejo prebivalci romskih naselij.
  • Pripraviti priporočila za pripravo strateškega okvirja in ukrepov programa ukrepov na podlagi 6. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) po letu 2021. 

 

1.3.6. Naslov teme: Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse

Cilji:

  • Na podlagi analize in s primerjanjem podatkov iz obstoječih raziskav, analiz, študij, poročil in priporočil mednarodnih organizacij, sodne prakse, primerov, v katerih je bila ugotovljena diskriminacija, ter z izvedbo intervjujev oz. fokusnih skupin opredeliti najbolj izpostavljene skupine oseb, ki se soočajo z diskriminacijo na podlagi posameznih osebnih okoliščin (spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina) v povezavi s področji življenja (delo in zaposlovanje, socialna varnost in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, trg dobrin in storitev), ki zahtevajo ukrepe za zmanjševanje posledic strukturne diskriminacije, in izsledke zapisati v dokumentu.
  • Na podlagi analize in s primerjanjem podatkov iz prve alineje opredeliti najbolj izpostavljena področja življenja v povezavi z osebnimi okoliščinami, ki zahtevajo ukrepe za zmanjševanje posledic strukturne diskriminacije, in izsledke zapisati v dokumentu.
  • Na podlagi dokumentov iz prve in druge alineje pripraviti priporočila za izvedbo posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo, glede na pristojnosti posameznih državnih organov, lokalnih skupnostih in nosilcev odločanja za izvajanje teh ukrepov. 
  • Seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za ukrepanje pri odpravljanju strukturne diskriminacije.
  • Seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje strukturne diskriminacije in ukrepanje na individualni ravni.

 

1.4. Tematski sklop: Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete

1.4.1. Naslov teme: Možnosti virtualizacije premične kulturne dediščine in njene vključitve v sodobne vzgojno-izobraževalne procese

Cilji:

  • Vključiti digitalizirano kulturno dediščino slovenskih javnih knjižnic, arhivov in muzejev v izobraževalne procese.
  • Vizualizacija digitalno dostopnih virov s področja kulturne dediščine (sodobni načini prikaza digitalizirane kulturne dediščine).
  • 3D digitalizacija premične kulturne dediščine.
  • Promocija sodobnih načinov predstavitve digitalizirane kulturne dediščine v raziskovalni skupnosti (digitalna humanistika).
  • Oblikovanje smernic in priporočil na področju digitalne humanistike in izobraževalnega sistema.
  • Vpliv digitalizirane kulturne dediščine na razvoj gospodarstva in družbe.

 

1.4.2. Naslov teme: Popis, analiza in ovrednotenje primarnih in sekundarnih virov slovenskih raziskovalcev o 'Posoškem staroverstvu'

Cilji:

  • Priprava večdisciplinarnega elaborata, ki popiše, analizira in ovrednoti primarne in razpoložljive sekundarne vire slovenskih raziskovalcev o »Posoškem staroverstvu« in vključuje vsaj področja zgodovine, religiologije in etnologije (in varovanja kulturne dediščine) ter odgovarja na temeljno vprašanje, kaj lahko z družboslovno gotovostjo trdimo o Medveščkovem gradivu.
  • Elaborat vključuje sintetično predstavitev življenjskega nazora »starovercev«, njihove skupnosti (npr. graditev in obstoj »vzporedne družbe«) in obravnavo temeljnih pojmov (npr. zduhec, tročan, dehnar, črna vahta).

 

1.4.3. Naslov teme: Stalna geodetska znamenja kot temelj za kakovostno delovanje geodetske stroke

Cilji:

  • Zasnova metodologije in sistema evidentiranja, fizične zaščite, obnove, določanja uporabne vrednosti in zgodovinsko-tehničnega vrednotenja geodetskih znamenj iz obdobja pred uporabo satelitskih sistemov za določanje položaja. Znamenja se na terenu pojavljajo v različnih oblikah, kot stebri, stolpi, mejni kamni, reperji, posamezne označbe na naravnih in grajenih objektih ali celo kot samostojni manjši zidani objekti. Cilj je tudi določitev izbora najpomembnejših geodetskih znamenj, ki bi jih opredelili kot del nacionalne kulturne (tehnične) dediščine. Stalna geodetska znamenja so pomembna s stališč:
  • Kategorizacije in opredelitve uporabnosti starih geodetskih znamenj v sodobnem času.
  • Ohranjanja materializacije starih koordinatnih sistemov (npr. izhodišče Avstro-Ogrskega koordinatnega sistema grafične katastrske izmere na Krimu).
  • Ohranjanja materialne osnove starih geodetskih metod meritev (npr. triangulacije, izmere triangulacijske baze, grafične izmere).
  • Spomeniškega obeleževanja in zaščite (npr. fundamentalni reper v Rušah, geodetske točke triangulacijskih baz v Radovljici in Mariboru, mejniki starih deželnih meja).
  • Ohranjanja in vrednotenja starih mejnih znamenj, ki so določala ali lahko še vedno vplivajo na določanje državne meje (predvsem s Hrvaško).
  • Tipologije mejno-lastninskih oznak v zemljiškem katastru (različne oblike mejnih znamenj).
  • Morfološke pojavnosti (npr. mejniki, vklesani v skale in druge objekte, ki so označeni tudi z napisi, grbi in drugimi oznakami).
  • Lokacijske izpostavljenosti (triangulacijske točke na najvišjih slovenskih vrhovih).
  • Izobraževalno-turističnega potenciala (GEOSS – Geometrično središče Slovenije v Slivni pri Vačah; geodetske točke z razglednimi stolpi - npr. na Rašici).

 

1.4.4. Naslov teme: Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki

Cilj:

  • Ob obhajanju 100-letnice rojstva znamenite slovenske antropologinje v Paragvaju dr. Branislave Sušnik v jeseni 2020 ustvariti serijo znanstvenih besedil na temo njenega delovanja – kot podlago za mednarodni znanstveni simpozij v jeseni 2020. Kljub temu, da bo simpozij posvečen njej, bodo dobrodošla tudi primerjalna raziskovalna odkritja o delu in vlogi drugih slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev v Južni Ameriki.

 

1.4.5. Naslov teme: Slovenski etnikum med Mirno, Kvarnerjem in državno mejo v preteklosti in danes

Cilj:

  • Na sklenjenem območju občin Novigrad, Brtonigla, Umag, Buje, Grožnjan, Oprtalj, Buzet, Lanišče, Lupoglav (v Istrski županiji) in Matulji, Kastav, Viškovo, Klana, Opatija,Lovran, Moščeniška Draga (v Primorsko-Goranski županiji), z etnološkega, zgodovinskega, lingvističnega in sociološkega vidika raziskati ter izrisati preteklo in sedanjo podobo, opisati preteklo in sedanje stanje ter predstaviti pretekli in sedanji položaj tistega dela tamkajšnjega prebivalstva, ki ga (je) karakterizira(la) slovenska etničnost.

 

1.7. Tematski sklop: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

1.7.1. Naslov teme: Tehnološki razvoj in vključujoč trg dela: Kompetence in spretnosti oseb v obdobju intenzivne avtomatizacije in digitalizacije

Cilji:

  • Opredelitev oz. priprava predlogov na kakšen način najučinkoviteje doseči krepitev kompetenc delavcev (zaposlene in brezposelne osebe), ki pomenijo tudi višjo dodano vrednost delovnih mest in večjo produktivnost, s posebnim poudarkom na odpornost oziroma trajnost delovnih mest v obdobjih nižje gospodarske aktivnosti.
  • Kako spodbujati vseživljenjsko učenje, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih, nizko izobraženih  in starejših?
  • Z vseživljenjskim učenjem preprečevati ujetost v past brezposelnosti: podati konkretne predloge glede načina izvajanja opolnomočenja brezposelnih s spretnostmi za potrebe trga dela.
  • Na kakšen način najbolj učinkovito brezposelnim osebam povečati kompetence in spretnosti za vstop in obstanek na trgu dela (trajnost zaposlitve), še posebej s poudarkom na:
    • vlogi Zavoda RS za zaposlovanje in drugih podpornih institucij na trgu dela (predvsem Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS in Centra RS za poklicno izobraževanje),
    • motiviranje brezposelnih ranljivih skupin za vključitev v vseživljenjsko izobraževanje,
    • vpliv socialnih transferjev na ponovno vključitev brezposelnih oseb na trg dela (motivacijski vidik),
    • izvajanje prilagojenih programov usposabljanja za digitalne kompetence (smiselnost tovrstnega izvajanja programov usposabljanja, navedba primerov načina izvajanja, primeri tujih dobrih praks).
  • Ali so mladi ustrezno usposobljeni v procesu prihoda na trg dela (povezovanje izobraževalnega sistema in trg dela – kompetence mladih, potreba po dodatnem usposabljanju/izpopolnjevanju za konkretno delovno mesto)?
  • Mednarodna primerjava, predlogi dobrih praks v zvezi z zgoraj navedenimi cilji.
  • Kvalitetna delovna mesta: prilagajanje delovnih mest starejšim, varnost in zdravje pri delu,  usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, zniževanje prekarizacije zaposlovanja mladih….

 

1.7.2. Naslov teme: Karierne možnosti raziskovalcev in raziskovalk s poudarkom na mladih in ženskah s priporočili za izboljšanje

Cilji:

  • Analiza kariernih možnosti raziskovalcev in raziskovalk s poudarkom na mladih, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno pot (prvih 10 let po doktoratu), in ženskah, ki pogosto ne sledijo tipični karierni poti, kar pa se pogosto negativno odrazi tudi pri kasnejšem razvoju njihove kariere pri doseganju najvišjih položajev in priznanj.
  • Analiza treh uspešnih praks v treh državah članicah EU.
  • Predlog potrebnih ukrepov na ravni raziskovalne politike in financiranja, ki bi zmanjšali ovire za napredovanje karier pri identificiranih dveh ranljivih skupinah.

Predlog potrebnih ukrepov na ravni javnih raziskovalnih organizacij, ki bi zmanjšali ovire za napredovanje karier pri identificiranih dveh skupinah z upoštevanjem v kolikšni meri so javne raziskovalne organizacije sprejele usmeritve EU, ki so podane v Listini in Kodeksu za raziskovalce.


1.7.3. Naslov teme: Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov

Cilji:

  • Analiza stanja ključnih »pull« in »push« dejavnikov, ki vplivajo na beg možganov.
  • Mednarodno primerjalna analiza stanja in EU ukrepov na tem področju.
  • Oblikovanje priporočil in ukrepov za zajezitev pojava bega možganov.
  • Oblikovanje priporočil in ukrepov na medresorski ravni za spodbujanje vračanja raziskovalk in raziskovalce.
  • Analiza pogojev in postopkov za zaposlovanje raziskovalcev iz tujine.
  • Predlog ukrepov za posodobitev sistema internacionalizacije na področju znanosti  (privabljanja tujih raziskovalcev).
  • Oblikovanje trajnejših modelov kroženja možganov.

 

1.9. Tematski sklop: Trajnostno upravljanje naravnih virov

1.9.1 Naslov teme: Pregled stanja in ocena rabe genskih virov v Sloveniji ter ocena smotrnosti zakonske ureditve področja dostopa do genskih virov

Cilji:

  • Pregled stanja na področju rabe genskih virov v Sloveniji, tako pri njihovem pridobivanju iz narave  »in situ«, kakor tudi genskih virov ki so shranjeni v zbirkah (genskih bankah) »ex situ«.
  • Ugotovitev zanimanja domačih in tujih raziskovalcev, industrije in drugih uporabnikov za genske vire iz Slovenije (in situ in ex situ).
  • Popis zbirk genskih virov v Sloveniji in ocena obsega njihove rabe.
  • Izvedba posveta o rabi genskih virov in smotrnosti zakonske ureditve dostopa do genskih virov.
  • Priprava smernic in strokovnih podlag za zakonsko ureditev dostopa do genskih virov na podlagi rezultatov opravljene študije in posveta.
  • Priprava smernic za izboljšanje spremljanja izpolnjevanja obveznosti uporabnikov genskih virov ter nadzora zbirk genskega materiala.

 

1.11. Tematski sklop: Varna in globalno odgovorna Slovenija

1.11.1. Naslov teme: Učinkovitost rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo

Cilji:

  • Ugotoviti število udeležencev po posameznih vzrokih za udeležbo na rehabilitacijskih programih (alkohol, droge, hitrost) in po vrsti programov (edukacijske, psihosocialne delavnice ter programi varne vožnje) od leta 2012 naprej.
  • Ugotoviti ali so rehabilitacijski programi, ki ji določa zakon o voznikih in izvaja Javna agencija RS za varnost prometa učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih.
  • Ugotoviti zakonitosti predhodnih značilnosti kršiteljev – udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oz. prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki).
  • Preveriti oceno udeležencev glede same izvedbe rehabilitacijskih programov (vsebine, pristopi, izvajalci, organizacijski vidiki).
  • Preveriti ali so udeleženci v roku dveh let po zaključku programa ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa.
  • Preveriti ali so bili udeleženci v roku dveh let po zaključku programa udeleženi v prometni nesreči.
  • Preveriti kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oz. uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje po preteku vsaj enega leta od zaključka programa.
  • Preveriti kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (npr. uvedba obveznega dela v splošno korist, omejitev števila možnosti ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja,…).

 

1.11.2. Naslov teme: Analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil

Cilji:

  • Število opravljenih tehničnih pregledov v posameznem letu pri posameznih izvajalnih organizacijah.
  • Število tehnično brezhibnih vozil po organizacijah.
  • Tri najpogostejše pomanjkljivosti, napake in kritične napake pri pregledih.
  • Analiza napak na območjih različnih regij v Republiki Sloveniji.
  • Analiza različnih napak pri različnih organizacijah.

 

Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse

2.2. Tematski sklop: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo

2.2.1. Naslov teme: Mednarodna primerjava dobrih praks s področja motiviranja mladih za delo v gostinstvu in turizmu ter mentoriranja mladih v podjetjih (usposabljanje z delom) s predlogi ukrepov in aktivnosti

Cilji:

Z raziskavo želimo pridobiti primere dobrih praks iz tujine glede motiviranja mladih za poklice v gostinstvu in turizmu. Prav tako želimo pridobiti mednarodno primerjavo dobrih praks na področju mentoriranja mladih v turističnih podjetjih (usposabljanje z delom med izobraževalnim procesom ter po njem). Pričakujemo tudi predloge ukrepov in aktivnosti, ki bi jih bilo v Sloveniji možno izvajati. Cilji so naslednji:

  • Pridobiti mednarodno primerjavo dobrih praks glede motiviranja mladih (osnovnošolcev) za delo v gostinstvu in turizmu.
  • Pridobiti mednarodno primerjavo dobrih praks na področju mentoriranja mladih v turističnem gospodarstvu.
  • Pridobiti predloge ukrepov in aktivnosti na tem področju v Sloveniji.
  • Spodbuditi turistična podjetja za uspešno mentoriranje mladih (usposabljanje z delom).
  • Odprava težav s pridobivanjem kadrov za delo v gostinstvu in turizmu.
  • Povečati vpis v izobraževalne programe gostinstva in turizma.
  • Uspešno in konkurenčno poslovanje gostinsko-turističnih podjetij.

 

2.2.2. Naslov teme: Umetna inteligenca kot omogočevalec kakovostnega življenja za vse

Cilji:

  • Analiza različnih etik, kot so utilitaristična, deontološka idr. etika in konfliktni napotki za uporabo AI v pravnih sistemih in postopkih odločanja.
  • Analiza možnih konfliktov pri uporabi umetne inteligence s temeljnimi človekovimi pravicami, npr. trkov, ki nastajajo pri zagotavljanju načela enakosti in prepovedi diskriminacije, zagotavljanja ustrezne ravni transparentnosti postopkov AI podprtega odločanja, pomen revidiranja in nadzora/auditing.
  • Analiza možnosti sodelovanja Slovenije pri oblikovanju konceptov globalnega upravljanja na področju umetne inteligence.
  • Analiza učinkov uporabe AI v slovenskem in evropskem okolju (npr. pri obdelavi zdravstvenih podatkov, zdravstvenih zavarovanjih, socialno-varstvenih upravičenjih, analizah komitentov, in uporabe AI za ugotavljanje istovetnosti s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj; določanje višine odškodnin, presoje uspeha v pravdnem postopku).
  • Psihološke zagate AI.
  • Analiza uporabe AI v javnih politikah (s študijskimi primeri).
  • Pravno varstvo osebnih podatkov in AI.
  • Oblikovanje kazalnikov zaznavanja razvitosti AI in maping vpeljanih rešitev AI v Sloveniji in širše v Evropski uniji.

 

2.5. Tematski sklop: Gospodarska stabilnost

2.5.1. Naslov teme: Prestrukturiranje podjetij: sistem zgodnjega opozarjanja in primeren odziv države

Cilji:

  • Izoblikovanje sistema specifičnih ukrepov z namenom preprečitve splošnega stanja prezadolženosti in nelikvidnosti gospodarstva v zgodnji recesijski fazi gospodarskega cikla.  Podrobni cilji so naslednji:
  • Empirična analiza značilnosti gospodarske krize v letih 2009 -2013 in identifikacija ukrepov razdolževanja v tem obdobju.
  • Empirična analiza in predlogi zgodnjega ukrepanja na področju prestrukturiranja ob zgodnjih znakih nastanka krize (»early warning«).
  • Vzpostavitev sistema koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike (MGRT, MF, BS, Združenje bank Slovenije, SID banka, SPS Maribor,…) ob nastopu grožnje splošne nelikvidnosti v gospodarstvu.
  • Pregled mednarodnih praks na tem področju.
  • Verifikacija sistema z vidika pravnega okvirja v Republiki Sloveniji in splošnih pravil državnih pomoči na skupnem notranjem trgu EU.
  • Predlog konkretnih ukrepov finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij za odpravo prezadolženosti in nelikvidnosti ter dvig dodane vrednosti na zaposlenega.

 

2.6. Tematski sklop: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor

2.6.1. Naslov teme: Spremljanje in presoja učinkovitosti razvojnih grozdov (SRIP S4) in povezanih inštrumentov države v VFO 2014-2020

Cilji:

  • Vzpostaviti prakso spremljanja in presoje učinkovitosti delovanja in napredka strateško razvojno inovacijskih partnerstev in politike grozdenja na podlagi izkušenj z S4.
  • Faza 1 (2020 Q3):
    • Nadgradnja kazalnikov uspešnosti, kvantitativna analiza ekonomske in razvojne učinkovitosti članov SRIP, pridobitev manjkajočih podatkov upoštevajoč rezultate spremljanja in vrednotenja SRIP S4 2017-2019, vključno s  kvalitativno analizo uspešnosti delovanja SRIP z njihovim sodelovanjem.
    • Priprava predlogov nadgradnje sistema upravljanja v smeri spodbujanja sodelovanja med SRIPI in znanstveno raziskovalnim sistemom.
  • Faza 2 (2020 Q1 in 2021 Q1):
    • Priprava predlogov in pomoč SRIPom pri pripravi letnih poročil ter priprava strokovnih podlag SVRK za pripravo poročil o izvajanju S4 ter pri pripravi podlag vezanih na S4 za programiranje kohezijske politike po letu 2020.
  • Faza 3 (2022 Q2):
    • Izvedba ocene učinkovitosti in uspešnosti SRIP S4 (do okvirno konca leta 2022) s priporočili glede metodologije spremljanja ter izvajanja politike grozdenja.

 

2.8. Tematski sklop: Nizkoogljično krožno gospodarstvo

2.8.1. Naslov teme: Smernice za pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v podjetjih

Cilji:

  • Pregled podnebno energetskih ciljev na EU in domači ravni (2030/2040/2050) ter vpliv njihovega doseganja na gospodarstvo oziroma posamezne sektorje v Sloveniji.
  • Identificiranje sektorjev, ki so najbolj ranljivi z vidika prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo ter sektorjev, ki imajo s tega vidika največji potencial.
  • Mednarodna primerjava dobrih praks glede ukrepov za uvajanje načel krožnega gospodarstva v podjetjih.
  • Smernice oziroma oblikovanje predloga konkretnih spodbud, ukrepov in sistemskih sprememb za pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v podjetjih na področjih raziskav, razvoja in inovacij (tehnološke in netehnološke inovacije, vključno z dizajnom), naložbene politike, spodbujanja trajnostne potrošnje (spremembe življenjskega sloga), itd.
  • Predlog kazalnikov / merjenja učinkovitosti prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v podjetjih.

 

2.12.    Tematski sklop: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

2.12.1. Naslov teme: Ovrednotenje različnih načinov označitve katastrskih mejnikov za fotogrametrično izmero z letalnikom in analiza njihovega vpliva na položajno točnost oblaka točk in ortofota

Cilji:

  • Ovrednotiti različne načine označitve katastrskih mejnikov in oslonilnih točk za  samodejno razpoznavanje in slikovno merjenje in na osnovi empiričnih testov in rezultatov analiz   izdelati predloge za izvedbo v praksi. Raziskava obsega:
    • Ovrednotenje različnih načinov označitve katastrskih mejnikov in oslonilnih točk za  samodejno razpoznavanje in slikovno merjenje.
    • Izvesti testiranje različnih načinov označitve na testnem območju primerne velikosti in raznolikosti območja.
    • Določiti pogoje za oceno kakovosti označitve in  pripravo ustreznih kontrolnih meritev
    • Izdelati predloge za praktično izvedbo označitve.
    • Oceniti primernost fotogrametrične izmere z letalnikom (primerjava z obstoječimi  klasičnimi meritvami - ocena položajne točnosti).
    • Oceniti ekonomsko učinkovitost - možna optimizacija stroškov geodetske izmere in obdelave merskih podatkov.

 

Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje

3.2. Tematski sklop: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo

3.2.1.       Naslov teme: Mednarodna primerjava sistemov dodeljevanja štipendij za posebne dosežke: analiza sistemov  v nekaterih državah članicah EU (Nemčija, Švedska, Italija, Francija, Danska, Nizozemska, Velika Britanija)

Cilji:

  • Splošni pregled sistemov štipendiranja oz. drugačne vrste finančnih spodbud za dijake/študente, s poudarkom na štipendijah, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v naslednjih državah članicah EU: Nemčija, Švedska, Italija, Francija, Danska, Nizozemska, Velika Britanija.
  • Podrobnejši pravni pregled ureditve v izbranih državah članicah EU, še posebej:
    • navedba pravnih podlag ter v pristojnost katerega ministrstva (ali drugega organa) sodijo  tovrstne štipendije,
    • navedba komu so tovrstne štipendije namenjene: samo študentom ali tudi dijakom, udeležencem izobraževanja odraslih ter do katerega leta lahko prejemajo tovrstno štipendijo,
    • način dodelitve (ali gre za javni razpis oziroma kakšni so načini podeljevanja tovrstnih štipendij),
    • razmejitev javno/zasebno podeljevanje štipendij (ali štipendije podeljuje samo država ali tudi zasebne institucije, fakultete,…),
    • višina posameznih štipendij oziroma drugih vrst spodbud,
    • ureditev načina in obveznosti vračil štipendij,
    • možnosti kombiniranja različnih vrst štipendij.
  • Pregled definiranja kdo je upravičenec štipendije oziroma druge finančne vzpodbude za dijake/študente, ki dosegajo nadpovprečne rezultate:
    • dodeljevanja štipendij za nadarjene oz. za posameznike, ki izkazujejo izjemnost (v povezavi s slovenskimi Zoisovimi štipendijami),
    • opredelitev oz. prikaz definicij kdo je lahko upravičenec tovrstne štipendije (definiranje nadarjenosti, izjemnih dosežkov, drugih akademskih dosežkov v izbranih državah članicah EU, ali so štipendije vezane na učni uspeh, morebitne izjemne dosežke, morebitna povezava z inteligenčnim oz. drugim testiranjem).
  • Pregled stanja, na kakšen način države zagotavljajo učinkovitost takšnih programov (ali gre izključno za povezavo z akademsko sfero, ali obstaja tudi povezava z gospodarstvom oz. trgom dela).
  • Priprava predloga, kako prenoviti sistem Zoisovega štipendiranja:
    • kaj šteti kot nadarjenost oz. izjemni dosežek in kaj bi bila podlaga za pridobitev štipendije,
    • predlog kako optimizirati sistem Zoisovega štipendiranja.

 

3.2.2. Naslov teme: Priprava modela managementa visokošolskega vpisa na javne visokošolske zavode v Sloveniji

Cilji:

  • Analiza prijavno-izbirnega postopka za vpis v dodiplomske visokošolske študijske programe od leta 1995 vključno z njegovim vplivom na uspešnost dokončanja študija.
  • Primerjava politike določanja vpisnih mest v usmerjenem izobraževanju in po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu leta 1994 z opredelitvijo vloge vključenih deležnikov ter oceno njegovega vpliva na trg dela.
  • Ovrednotenje dosedanjega sistema visokošolskega vpisa.
  • Predlog možnih modelov managementa visokošolskega vpisa v dodiplomske študijske programe na visokošolskih zavodih v Sloveniji ob upoštevanju različne vloge države in informacijske podpore v eVŠ.

 

3.2.3. Naslov teme: Zagotavljanje brezplačne predšolske vzgoje - primerjalna analiza

Cilji:

  • Mednarodno primerjalna analiza modelov.
  • Finančna analiza učinka rešitev z ali brez subvencij.
  • Predlogi ukrepov in rešitev za zagotavljanje brezplačne predšolske vzgoje.
  • Finančne variante (možnosti) zagotavljanja brezplačne predšolske vzgoje.

 

3.12. Tematski sklop: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

 

3.12.1. Naslov teme: Vzpostavitev standardov BIM in digitalizacije projektnih informacij investicijskih projektov izobraževalne infrastrukture RS

Cilji:

  • Analiza mednarodno uveljavljenih standardov za digitalizacijo projektov in priprava predlog za izvedbo e-razpisov investicij.
  • Izdelava strategije digitalizacije projektnih informacij skozi celoten življenjski cikel infrastrukture v domeni MIZŠ in standardizacija obrazcev za zahteve projekta BIM in evalvacijo ponudnikov storitev.
  • Identifikacija in vzpostavitev ključnih kazalnikov za uspešnost načrtovanja, izvedbe in izrabe infrastrukture v domeni MIZŠ in izvedba pilotskega projekta BIM za karakteristično infrastrukturo.
  • Standardizacija procesov, protokolov, shem in metapodatkov, ključnih funkcij BIM, procesnih, produktnih in sodelovalnih modelov.
  • Standardizacija skupnega podatkovnega okolja in upravljanja vsebnikov in vsebin projektnih informacij za koordinacijo z BIM ter vzpostavitev celovitega e-registra za upravljanje infrastrukture.
  • Priprava standardnega nabora knjižnic BIM in metapodatkov s standardno strukturo modelov tipičnih investicij projektov MIZŠ.
  • Priprava standardnega izvedbenega načrta BIM za celotni življenjski cikel ključnih vrst po tipologiji gradbenih objektov v izobraževalni in znanstveno raziskovalni infrastrukturi v Republiki Sloveniji.

 

Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje

4.9.   Tematski sklop: Trajnostno upravljanje naravnih virov

4.9.1. Naslov teme: Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov

Cilji:

  • Prostorska opredelitev ekoloških koridorjev v Sloveniji in navezave na širši prostor, stanje in potrebne izboljšave.
  • Vključevanje ekoloških koridorjev v prostorsko načrtovanje na različnih ravneh in njihova vloga v sistemu zelene infrastrukture.
  • Priporočila oz. usmeritve za izboljšanje pristopov na področjih prostora, narave, gozdov ter voda z  vidika načrtovanja in upravljanja z ekološkimi koridorji.
  • Pilotna preveritev ohranitve oz. vzpostavitve ekološke povezljivosti.

 

4.9.2.  Naslov teme: Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji

Cilji:

  • Zasnovati metodologijo monitoringa divjih opraševalcev in oblikovati model monitoringa divjih opraševalcev.
  • Ugotoviti zastopanost divjih opraševalcev po vrstah/podvrstah in številčnosti posameznih vrst/podvrst divjih opraševalcev.
  • Testno izvesti monitoring divjih opraševalcev na izbranih površinah, med drugim tudi na površinah, kjer se že izvaja konkretne ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih in ob/na kmetijskih zemljiščih z različnimi okoljskimi značilnostmi, ki vplivajo na različno zastopanost divjih opraševalcev.
  • Na podlagi preliminarnih testiranj in testiranj v okviru CRP pridobiti vpogled v stanje populacij divjih opraševalcev v Sloveniji na območjih vzorčenja in razloge za njihovo stanje.
  • Oblikovati priporočila/usmeritve za vzpostavitev oziroma uvedbo trajnega spremljanja stanja (monitoringa) divjih opraševalcev.

 

Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

5.3. Tematski sklop: Dostojno življenje za vse

5.3.1. Naslov teme: Določitev virov svinca v Zgornji Mežiški dolini kot podpora ukrepom zmanjšanja izpostavljenosti prebivalstva

Cilji:

  • Določiti izotopsko sestavo svinca v posameznih virih Pb v Zgornji Mežiški dolini (rude, halde, zemlja, voda (reka Meža), rečni sediment, pesek v peskovnikih, makadamskih cestah, cestnih nabrežin, izpusti iz industrijskih objektov...).
  • Sezonsko spremljanje izotopske sestave svinca v prašnih delcih v Zgornji Mežiški dolini.
  • Identifikacija virov svinca v prašnih delcih v Zgornji Mežiški dolini na podlagi izotopske sestave Pb.
  • Ocena biološke dosegljivosti svinca v različnih vzorcih iz okolja (predvsem v haldi in rečnih sedimentih) v razmerju do velikosti delcev.

 

5.5. Tematski sklop: Gospodarska stabilnost

5.5.1 Naslov teme: Analiza fiskalnih tveganj in multiplikatorjev

Cilja:

  • Prispevek k doseganju uravnoteženosti strukturnega salda javnih financ s poglobljeno raziskavo fiskalnih tveganj. Z učinkovito opredelitvijo različnih scenarijev tveganj in ocen odstopanj od osnovnih projekcij bo omogočen hitrejši odziv sprememb fiskalne politike glede na uresničevanje tveganj.
  • Podrobna analiza fiskalnih multiplikatorjev posameznih javno finančnih kategorij na gospodarstvo bo povečala odzivnost ekonomske politike na gospodarsko stabilnost (rast). Hkrati je potrebno pri analizi vključiti povezavo med srednjeročnimi fiskalnimi cilji (MTO) in fiskalnim multiplikatorjem ter s tem povezanimi domačimi in EU pravili. V tem kontekstu bo potrebno raziskati tudi vpliv formul/pravil. Aplikativna raziskava bo prispevala k razvoju dodatnih različnih orodij za ugotavljanje omenjenih vplivov.

 

5.6. Tematski sklop: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor

5.6.1.  Naslov teme: Sodelovanje Slovenije v Obzorju 2020 in drugih partnerskih instrumentih s priporočili za izboljšanje

Cilji:

  • Analiza sodelovanja Slovenije v Obzorju 2020 in drugih partnerskih instrumentih s ciljem ugotoviti kateri instrumenti (individualni, konzorcijski, partnerski)/tematska področja so za prijavitelje bolj zanimivi in kje so uspešnejši.
  • Analiza ovir za sodelovanje v Obzorju 2020 ločeno po instrumentih (morda tudi po področjih) in prispevka instrumentov programa Spodbujanje odličnosti in širitev sodelovanja v obzorju 2020 k zniževanju teh ovir.
  • Analiza nacionalnih finančnih instrumentov (ARRS, Strukturni skladi) kot osnove za vzpostavljanje ustrezne raziskovalne zmogljivosti za uspešno sodelovanje v Obzorju 2020 in drugih partnerskih instrumentih.
  • Analiza povratnega učinkovanja pridobljenih projektov (po instrumentih) v Obzorju 2020 in drugih partnerskih instrumentih na nacionalne raziskovalne zmogljivosti.

 

5.10. Tematski sklop: Zaupanja vreden pravni sistem

5.10.1.   Naslov teme: Analiza ureditve vročanja v civilnih sodnih postopkih v izbranih državah EU s poudarkom na uspešnosti načina vročanja in možnostjo elektronskega vročanja

Cilja:

  • Analiza stanja in podlaga za sprejem odločitve glede sprememb nacionalnih pravil, ki urejajo vročanje v civilnih sodnih postopkih.
  • Omogočanje uspešnega in učinkovitega delovanja pravosodnega sistema s pomočjo informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje.

 

5.11. Tematski sklop: Varna in globalno odgovorna Slovenija

5.11.1.   Naslov teme: Celovit pregled financiranja občin iz lastnih virov

Cilja:

  • Primerjava med višino primerne porabe in obveznimi nalogami občin (11., 12., 13. in 13.a člen Zakona o financiranju občin).
  • Pregled virov občin, ki jih občine določajo in zajemajo na podlagi lastnih odločitev brez vpliva državnih organov, njihova učinkovitost in obseg pa sta državnim organom znana zgolj v ocenjeni vrednosti (6., 7. in 9. člen Zakona o financiranju občin).

 

5.11.2.   Naslov teme: Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela

Cilji:

  • Ugotovitev prednosti in slabosti različnih oblik nadzora.
  • Nadaljnji razvoj demokratičnega nadzora nad policijo kot organa s pooblastili za poseganje v človekove pravice.
  • Nadaljnje izboljšanje kakovosti in strokovnosti policijskega dela.  

 

5.11.3.   Naslov teme: Primerjava ureditve dejavnosti zasebno varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU

Cilji:

  • Primerjalno pravni elaborati o razmejitvi pristojnosti med državno  in privatno policijo, zlasti z vidika poseganja v človekove pravice in kazensko procesnega prava (dopustnost izvajanja t. i. državnih nalog).
  • Prenos pristojnosti državnih policij na zasebne subjekte.
  • Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščih po svetu (v okviru misij pod okriljem EU, NATO ali OZN).
  • Umestitev privatne policije v nacionalne varnostne sisteme (npr. vloga zasebnega varovanja v kriznih razmerah).
  • Možnost delovanja podjetij za zasebno varovanje in detektivov v drugih državah članicah EU (v kolikšni meri so predpisane zahteve za opravljanje dejavnosti poenotene) ter oblikah in ustreznosti državnega nadzora nad privatnimi varnostnimi storitvami.

 

5.12. Tematski sklop: Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

5.12.1.   Naslov teme: Razvoj metodologije in sistema verifikacije referenčnih omrežij in postaj GNSS

Cilji:

  • Zagotoviti usklajenost (skladnost) zasebnih stalno delujočih referenčnih postaj ali omrežij GNSS z državnim koordinatnim sistemom, kar se bo izvedlo preko sledečih ciljev:
  • vzpostavitev metodologije kontrole kakovosti stalno delujočih referenčnih postaj in omrežij GNSS, ki so vzpostavljena za namen izvajanja geodetskih meritev za določanje položaja v državnem referenčnem sistemu,
  • izdelava metodologije za kontrolo skladnosti poljubne postaje oz. omrežja postaj GNSS z državnim koordinatnim sistemom,
  • zagotoviti postopke za zagotavljanje usklajenosti (skladnosti) zasebnih stalno delujočih referenčnih postaj ali omrežij GNSS z zakonsko predpisanim državnim koordinatnim sistemom,
  • vzpostavitev podrobnega sistema nadzora kakovosti stalno delujočih referenčnih postaj in omrežij GNSS, ki niso del državnih omrežij GNSS v Sloveniji.

 

5.12.2.   Naslov teme: Varnost v cestnem prometu - Razvoj nove metodologije merjenja varnosti v cestnem prometu

Cilji:

  • Vzpostaviti ustrezno metodologijo merjenja varnosti v cestnem prometu ter razviti razširjeni model izračuna kazalnikov varnosti.
  • Pregled in ocena stanja varnosti cestnega prometa.
  • Ugotovitev vzrokov za stanje varnosti cestnega prometa.
  • Opredelitev ključnih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa.
  • Izboljšanje preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega prometa.

 

5.12.3.   Naslov teme: Medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območjih

Cilji:

Cilj raziskave je izvedba specifičnih ukrepov za obmejna območja, ki so predvideni v osnutku Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050:

  • Identifikacija in proučitev upravljavskih ukrepov za izvajanje teritorialnega dialoga med deležniki.
  • Proučitev oziroma oblikovanje prilagojenih sektorskih normativov za posamezne dejavnosti (npr. za osnovne šole, vrtce, zdravstvene domove).
  • Preveritev usposobljenosti lokalnih deležnikov za izvajanje politik.
  • Identifikacija in proučitev novih poslovnih modelov v podporo razvoju in povezovanju gospodarstva (npr. zadruge, socialna podjetja, mala podjetja).
  • Proučitev alternativnih oblik javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik mobilnosti.
  • Zmanjšati sedanje dnevne delovne migracije s tega območja v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevati k okoljevarstvenim ciljem, dvigu kakovosti življenja in socialnega standarda na področju zdravstva, šolstva in kulture.

Cilja raziskave sta tudi:

  • predlog razvojne tipizacije obmejnih problemskih območij ter
  • priprava usmeritev in proučitev omejitev programskega pristopa pri načrtovanju ukrepov za razvoj različnih tipov problemskih območij.

 

5.12.4.   Naslov teme: Vzpostavitev večnamenske evidence podatkov o nepremičninah in prostorskega informacijskega sistema za nepremičnine v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za pravosodje

Cilji:

  • Učinkovito upravljanje nepremičnin v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za pravosodje ter v uporabi pravosodnih organov (sodišč, tožilstev, državnega odvetništva idr.).
  • Učinkovito načrtovanje in koordiniranje prostorskih potreb pravosodnih organov, ter učinkovito vodenje investicij  in investicijsko-vzdrževalnih del za potrebe teh organov.
  • Povezljivost zbirke z vsemi uradnimi evidencami (GURS, Zemljiška knjiga) in drugimi evidencami na nivoju države, energetsko knjigovodstvo…
  • Optimalizacija zasedenosti objektov in prostorske umestitve uporabnikov ter primerjava zasedenosti objektov z vidika normativov, ki jih je za ureditev poslovnih prostorov vladnih proračunskih uporabnikov sprejela Vlada Republike Slovenije.

 

  1. Okvirna višina sredstev

Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 3.625.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.

Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 1.632.500,00
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 122.500,00
Ministrstvo za finance 40.000,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 110.000,00
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 235.000,00
Ministrstvo za javno upravo 35.000,00
Ministrstvo za kulturo 30.000,00
Ministrstvo za notranje zadeve 20.000,00
Ministrstvo za zunanje zadeve 5.000,00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 37.500,00
Ministrstvo za okolje in prostor 502.500,00
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije 70.000,00
Ministrstvo za pravosodje 60.000,00
Ministrstvo za zdravje 520.000,00
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 15.000,00
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu 15.000,00
Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije 10.000,00
Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti 15.000,00
Zagovornik načela enakosti 65.000,00
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa 85.000,00

 

  1. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) in s predpisi agencije.

Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.

 

  1. Pogoji

Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP),Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2019 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019.

Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.

5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta

Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.

Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti  prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.

Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.

V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.

 

5.2 Proste kapacitete in zaposlitev

Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.

Pogoji glede zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.

 

5.3   Raziskovalna uspešnost raziskovalcev

Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oz. 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda.

5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta:

  1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
  2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
  3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer:A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj. Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

Če raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela.

Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0.

V nadaljevanju so navedeni osnovni pogoji. Pogoji za A1 minimalni in CI minimalni so prikazani po vedah in po posameznih področjih. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1
  1. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1

 

  1. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1

 

  1. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

  1. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200

 

  1. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20

 

  1. Drugi kvantitativni pogoji - A3
  1. Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A3 minimalni večja ali enaka 0,5.
  2. Minimalna vrednost A3 je za vodje, ki imajo status podoktoranda ter za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let, enaka 0.

 

5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:

Vodja, ki ima status podoktoranda  mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        A1 > 0,

-        A' > 0,

-        izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,

-        izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje, kar dokazuje s predložitvijo izjave prijavitelja o izpolnjevanju tega pogoja v okviru prijavne vloge na javni razpis.

Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če po letu zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2016 – 2. 7. 2019). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 2. 7. 2019. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.


5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen

Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).      

Podatke za izračun sredstev drugih uporabnikov na podlagi Metodologije (ocena A3) je agencija pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: RO) za vse tiste vodje projektov, ki so člani programskih skupin. Agencija bo za člane programskih skupin upoštevala samo podatke, ki so vpisani v obrazce ARRS-RPROG-VPETOST-A-H-2018 in ARRS-RPROG-VPETOST-C-I-2018, na katerih so odgovorne osebe s svojim lastnoročnim podpisom jamčile za točnost podatkov. 

Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-DL-2019, objavljen na spletni strani agencije in ga do 2. 7. 2019 do 14. ure oddajo po elektronski pošti na naslov vpetostCRP2019@arrs.si. Natisnjen, lastnoročno podpisan in žigosan obrazec mora biti oddan po običajni pošti tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, do 2. 7. 2019 do 14. ure. Agencija bo upoštevala podatke iz teh obrazcev samo v primeru, če kandidat ni član programske skupine. Raziskovalne organizacije z lastnoročnim podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov, navedenih v obrazcih iz te točke javnega razpisa. 

Vse prijave, katerih vodje dosegajo navedene pogoje, agencija posreduje v ocenjevanje.
 

  1. Kriteriji in merila za ocenjevanje

Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.

Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
 

  1. Čas trajanja projektov

Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2019.

Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36  mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
 

  1. Izbor raziskovalnih projektov

8.1. Postopek izbora

Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.

Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.

Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP agencija posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.

Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).

Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.

Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.

 

8.2. Pravna sredstva

Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.


8.3. Spletna stran

Skladno z določili Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015-2020* morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o financerju ali financerjih ter številko projekta skladno s 105. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16 in 97/17).

Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oz. podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava  projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa  agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu.

*Spletni naslov: http://www.mizs.gov.si
 

  1. Prijava na javni razpis

Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo -  obrazcem ARRS-CRP-JR-Prijava/2019.

Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2019 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:

  • z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
  • z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).

Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1, 21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).

Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.

Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016 predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2019.

 

  1. Način, oblika in rok za predložitev prijav 

10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom

Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2019 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oz. pooblaščena oseba RO prijaviteljice in vodja raziskovalnega projekta).

Prijave morajo biti oddane do vključno 2. 7. 2019 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.

Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci, do vključno 2. 7. 2019 do 14. ure.

 

10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa

V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja) in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-JR-Prijava/2019) in v tiskani obliki. Opremljena mora biti z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.

Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.

Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 – št. prijave_____« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.

Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 2. 7. 2019 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do vključno 2. 7. 2019 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji, do vključno 2. 7. 2019 do 14. ure (upošteva se poštni žig).

 

10.3 Popolnost prijave

Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.

Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre). 

 

  1. Datum odpiranja prijav

Komisija za odpiranje prijav bo 5. 7. 2019 ob 10.uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.

 

  1. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2019.

 

  1. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo

Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučič, na telefonski številki 01/400-5913.

 

Številka: 6316-4/2019-7
Datum:   29. 5. 2019

 

Prof. dr. József Györkös,
direktor

 

Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 35/2019 z dne 31. 5. 2019.

 

Razpisna dokumentacija:

 

Stran ureja: Ljiljana Lučić Zadnja sprememba: 03.06.2019
Datum: 31.05.2019