Ciljni raziskovalni programi |
Normativni akti |
|
|
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000
Ljubljana sprejme na podlagi14. člena
Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti(Uradni list RS, št. 22/06 - UPB1, 61/06-ZDru-1,
112/07, 9/11 in 57/12-ZPOP-1A) in 6. člena
Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št.
43/11 in 6/12) ter v zvezi z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji (MIZŠ, 2011), Nacionalnim okvirjem za ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja (MIZŠ, 2017), Zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. št.
16/07 – uradno prečiščeno besedilo,
36/08,
58/09,
64/09 – popr.,
65/09 – popr.,
20/11,
40/12 – ZUJF,
57/12 – ZPCP-2D,
47/15,
46/16,
49/16 – popr. in
25/17 – ZVaj),Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne
kulturne dediščine (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št.
1/08), Nacionalnim programom ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za
obdobje 2017–2021 št. 09501-5/2016/11, z dne 25. 5. 2017, Strategijo vzgoje in
izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (Dopolnilo k Strategiji 2004) (MIZŠ,
2011), Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na
področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01 in 102/07 – ZOsn-F),
Načrtom ukrepov Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju
dvojezičnosti 2015-2018 št. 61400-2/2015/5 z dne 23. 7. 2015, Resolucijo o
nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (Uradni list
RS, št. 84/15), Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Nacionalnim
programom športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 –
popr.), Strategijo odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja
(Vlada Republike Slovenije, št. 53000-4/2016/4 z dne 5. 5. 2016), Zakonom o
odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št.
43/06 in 76/10), 7. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –
ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13,
99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15
– ZZSDT), Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji,
avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Uradni list RS, št. 23/08),
Zakonom o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03-UPB1, 47/04-ZdZPZ,
61/06-ZBioP, 16/08, 9/11 in 83/12 - ZFfS-1), Uredbo Evropskega parlamenta in
Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004o obstojnih organskih onesnaževalih
in spremembi Direktive 79/117/EGS (Uradni list Evropske unije, L 158/7), Uredbo
o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES o obstojnih organskih
onesnaževalih (Uradni list RS, št.
4/2005),
Zakonom o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih
onesnaževalih (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 9/04 in 32/04),
Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. 5. 2008 o
kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Uradni list Evropske
unije, L152/1), Strategijo Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov
v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada Republike Slovenije, št. 18100-1/2014 z
dne 1. 12. 20144), Akcijskim načrtom za izvajanje Strategije Republike Slovenije
za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada Republike
Slovenije, julij 2015),Parmsko deklaracijo o okolju in zdravju (WHO, 2010),
Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št.
20/11,
57/12 in
46/16), Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04,
57/12, 17/15, 52/16 – ZPPreb-1 in 29/17 – ZŠpo-1), Resolucijo o nacionalnem
programu za kulturo 2014–2017 (Uradni list RS, št. 99/13), Zakonom o državni
upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl.
US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14,
90/14 in 51/16), 7. členom Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. 12. 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih
določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 1080/2006, Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12
– ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije (MOP, 2004), Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt), Načrtom upravljanja
Triglavskega narodnega parka 2016-2025 (MOP, 2016),Uredbo o Načrtu upravljanja
Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025 (Uradni list RS, št. 34/16),
Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji (Vlada Republike Slovenije št.
37000-3/2015/8 z dne 29. julij 2015), Zakonom o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),
Uredbo o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja
ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 7/10), Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju
javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), Uredbo o metodologiji
za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08),
Načrtom upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 (Vlada
Republike Slovenije, oktober 2016), Načrtom upravljanja voda na vodnem območju
Jadranskega mora za obdobje 2016-2021 (Vlada Republike Slovenije, oktober 2016),
Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja
(Uradni list RS, št. 67/16), Programom ukrepov upravljanja voda (Vlade Republike
Slovenije št. 35500-7/2016/5 z dne 27. 10. 2016), Direktivo 2007/60/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju
poplavne ogroženosti (Uradni list Evropske unije, L 288/27), Operativnim
programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (SVRK,
2014), Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
39/06 – uradno prečiščeno besedilo,
49/06, ZMetD,
66/06 – odl. US,
33/07 – ZPNačrt,
57/08 – ZFO-1A,
70/08,
108/09,
108/09 –ZPNačrt-A,
48/12,
57/12,
92/13,
56/15,
102/15 in
30/16), Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06,
65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US), Zakonom o državnem geodetskem referenčnem
sistemu (Uradni list RS, št. 25/14),
Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (Uradni list RS, št. 8/10
in 84/15), Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (Uradni list
RS, št. 8/10 in 84/15) Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do
emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in spremembi Direktive Sveta 96/61/ES
(Uradni list Evropske unije, L 275/32), Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij
toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v
zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o
razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (Uradni list Evropske unije, L 165/13),
Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna
policija za varno Slovenijo« (Uradni list RS, št. 75/15), Temeljnimi usmeritvami
za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje
2018-2022št. 007-185/2017/1 (141-02) z dne 23. 5. 2017 (MNZ, 2017), Strategijo
policijskega dela v skupnosti, št. 2214-41/2012/4 (207-07) z dne 13. 3. 2013
(MNZ, 2013), Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki
Sloveniji za obdobje do leta 2030(Uradni list RS, št. 75/16),
Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022
(Uradni list RS, št. 39/13), Zakonom o voznikih (Uradni list RS, št.
109/10, 25/14 in 85/16 –
ZVoz-1), Direktivo 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe
energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv
2001/77/ES in 2003/30/ES (Uradni list Evropske unije, L 140/16), Direktivo
2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski
učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi
direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije, L 315/1),
Direktivo 2010/31/EU z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb
(Uradni list Evropske unije, L 153/13), Strategijo EU za ogrevanje in hlajenje
COM(2016), Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Direktivo
2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi
enotnega evropskega železniškega območja (2. odstavek 30. člena, priloga V)
(Uradni list Evropske unije, L 343/67), Zakonom o železniškem prometu (Uradni
list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo), Direktivo 2008/57/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti
železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (Uradni list Evropske unije, L
191/1), Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št.
56/13 – uradno prečiščeno besedilo,
91/13,
82/15,
84/15 – ZZelP-J,
85/16 in
41/17), Vizijo Slovenije 2050 (SVRK, 2016) in Nacionalnim reformnim
programom 2017-2018 (Vlade Republike Slovenije, z dne 26. 4. 2017),
Sklep o oblikovanju Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017
ki določa namen, cilje ter način izvedbe in financiranja Ciljnega
raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 (v nadaljevanju: CRP 2017), in
sicer:
- Osnovni namen izvajanja in financiranja CRP 2017 je z izvajanjem
tematsko usmerjenih raziskovalnih projektov v okviru tega programa nuditi
ustrezno raziskovalno podporo vladi za temeljne razvojne naloge, ki so nujne
za izboljšanje razvoja Slovenije. CRP 2017 predstavlja pomemben instrument
povezovanja potreb države in raziskovalne sfere na posebej določenih
prednostnih temah, ki so pomembne za odločanje v zvezi z razvojnimi
politikami na posameznem področju javnega interesa ter v zvezi s
spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
- Udeleženci CRP 2017 so:
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: agencija),
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljnjem
besedilu: MIZŠ),
- Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
(v nadaljnjem besedilu: USZS),
- Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: MZ),
- Urad Republike Slovenije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu:
URSK),
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem
besedilu: MGRT),
- Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: MK),
- Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP),
- Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS),
- Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ),
- Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v
nadaljnjem besedilu: AVP),
- Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MzI),
- Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: MP) in
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v
nadaljnjem besedilu: MDDSZ).
- Namen oblikovanja CRP po posameznih udeležencih:
Pri MIZŠ je osnovni namen CRP 2017 oblikovanje raziskovalnih podlag za
odločanje pri pripravi, sprejemanju in izvajanju razvojnih politik, ukrepov in
aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja, raziskav in športa.
Pri USZS je namen oblikovanja CRP 2017 preučitev vpliva obstoječih učnih
načrtov na poznavanje zamejske in izseljenske tematike med populacijo v osnovnih
in srednjih šolah. Dopolnitev obstoječih učnih načrtov v osnovnih in srednjih
šolah v vsebinah, ki obravnavajo tematiko Slovencev zunaj Republike Slovenije in
s tem posledično dvig splošne ravni poznavanja tematike med prebivalstvom
Republike Slovenije in še posebej med šolsko populacijo.
Pri MZ je namen oblikovanja CRP 2017 priprava strokovnih podlag za strateške
usmeritve za povečanje učinkovitosti ukrepov na področju varovanja in krepitve
zdravja, optimizacije zdravstvene oskrbe ter sledenju učinkov implementiranih
politik. Opredeljeni cilji vključujejo področje javnega zdravja in zdravstvene
oskrbe, obenem pa temeljijo na področnih strategijah.
Pri URSK je namen oblikovanja CRP 2017 ugotavljanje izpostavljenosti snovem v
okolju in obremenjenosti prebivalcev z njimi ter priprava ustreznih ukrepov za
zmanjševanje tveganja za zdravje in okolje.
Pri MGRT je namen oblikovanja CRP 2017 neposredna podpora pri: izvajanju
regionalne politike pri usmerjanju ukrepov gospodarskega razvoja s povezovanjem
ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja; prostorskem planiranju na državni,
regionalni in lokalni ravni ter zagotavljanju vzdržnega prostorskega razvoja in
varstva okolja; identificiranju strateških in nišnih turističnih tokov v
Sloveniji, analizi nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in
ugotovitvi zadovoljstva prebivalcev Slovenije z razvojem turizma; podlagi za
pripravo ustreznih ukrepov na področju politike človeških virov ter ustreznih
programov izobraževanja in usposabljanja za gostinstvo in turizem.
Pri MK je namen oblikovanja CRP 2017 preučiti kulturno potrošnjo in kulturno
udejstvovanje mladih (12–34 let) v kontekstu njihovih vrednot in življenja v
informacijski/digitalni družbi za potrebe oblikovanja kulturne politike.
Pri MOP je namen oblikovanja CRP 2017 sofinanciranje in izbor raziskovalnih
projektov kot podpora vladi in sektorjem udeležencem javnega razpisa s področja
okolja, prostora in urbanega razvoja ter zemljiške politike, voda in geodetskih
zadev v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem
področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in
trajnostnega razvoja Slovenije.
Pri GURS je namen oblikovanja CRP 2017 povečanje kakovosti delovanja državnih
GNSS mrež in storitev določanja položaja.
Pri MNZ je namen oblikovanja CRP 2017 v kontekstu nacionalne varnosti
raziskati določene oblike nasilja, sovražnosti in raziskati elemente pluralne
policijske dejavnosti v Sloveniji.
Pri AVP je namen oblikovanja CRP 2017 zagotoviti znanstveno podlago za
doseganje evropsko primerljivega zmanjšanja žrtev cestnega prometa. Vplival naj
bi predvsem na zakonodajo, na spremenjeno vedenje udeležencev v prometu, na
izboljšanje/dopolnjevanje programov, ukrepov in akcij, na učinkovitejše
usklajevanje in sodelovanje relevantnih subjektov ter na politični razmislek o
širših družbenih določilnicah nevarnosti v cestnem prometu in o ustreznejših
značilnostih želene, socialno bolj kohezivne in (zato) vsestransko varnejše
družbe.
Pri MzI je namen oblikovanja CRP 2017 s področja energije prispevati k bolj
kvalitetnemu načrtovanju in izvajanju energetske politike za prehod Slovenije v
nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo. Doseganje nacionalnih ciljev na
področju učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, emisij
toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka ter zanesljivosti oskrbe z energijo,
implementaciji 14. člena Direktive 2012/27/EU ter Evropske strategije za
ogrevanje in hlajenje COM(2016).
Oblikovanje projekta inovativnega železniškega pragu je namenjeno
implementaciji učinkovitega vzdrževanja železniške infrastrukture in
preprečevanju požarov v naravi na podlagi Sprejete Resolucije o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Pomeni tudi implementacijo
Zakona o varnosti v železniškem prometu ter prispeva k povečanju možnosti
učinkovitega dolgoročnega izvajanja sofinanciranja vzdrževanja železniške
infrastrukture skladno z dolgoročno pogodbo med Vlado Republike Slovenije in
upravljavcem (Pogodba o opravljanju storitev upravljavca javne železniške
infrastrukture za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2020).
Pri MP je namen oblikovanja CRP 2017 vzpostaviti konsistenten in pregleden
kvalitativno-kvantitativen metodološki okvir za stalno spremljanje (pod)sistema
kazenskega postopka.
Pri MDDSZ je namen oblikovanja CRP 2017 pridobiti celovit
(multidisciplinarni) vpogled v prekarno delo in učinke, ki jih ima takšno delo
na posameznika in družbo v celoti. Predlagana raziskava bo podlaga za
oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti z vidika
pravnega, ekonomskega, socialnega in zdravstvenega varstva.
- Okvir za oblikovanje prednostnih tem predstavljajo težišča, ki tematsko
in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MIZŠ,
USZS, MZ, URSK, MGRT, MK, MOP, GURS, MNZ, AVP, MzI, MP, MDDSZ in agencije,
in so naslednja:
Težišče 1: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje,
izobraževanja in raziskovanja
Cilj: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovanja
in športa.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Vzgoja, izobraževanje,
raziskovanje, šport.
Težišče 2: Slovenci zunaj Republike Slovenije
Cilj: Splošno poznavanje in razumevanje slovenske skupnosti zunaj Republike
Slovenije in sodelovanje z njo.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Izobraževanje, šolstvo,
znanost, krepitev poznavanja in stikov s slovensko skupnostjo zunaj Republike
Slovenije.
Težišče 3: Krepitev in varovanje zdravja ter optimizacija
zdravstvene oskrbe
Cilj: Povečanje učinkovitosti ukrepov na področju varovanja in krepitve
zdravja ter optimizacije zdravstvene oskrbe.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Preprečevanje, spremljanje
in obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni ter povečanje uspešnosti
sistema zdravstvenega varstva.
Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja
kemikalijam
Cilj: Priprava ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti ljudi in okolja
kemikalijam.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Varovanje okolja in
zdravja, kemijska varnost.
Težišče 5: Regionalni razvoj: povezovanje ukrepov za
doseganje trajnostnega razvoja in spodbujanje povečanja konkurenčnosti
slovenskega turizma
Cilj: Vzpostaviti metodologijo in izhodišča za usmerjanje ukrepov za
doseganje trajnostnega razvoja ter omogočiti učinkovitejše razvojno usklajevanje
nacionalne, regionalne in lokalne ravni in vzpostaviti trajnostni model
upravljanja z obiskom in identificirati potrebna znanja in veščine kadrov za
dvig konkurenčnosti slovenskega turizma in gospodarsko rast.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Dvig gospodarskega
potenciala slovenskih regij in gospodarska rast in dvig konkurenčnosti
slovenskega turizma in gospodarska rast.
Težišče 6: Sodelovanje v kulturi
Cilj: Rezultati projekta bodo služili za pripravo akcijskih načrtov –
izvedbenih dokumentov Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Kultura, vzgoja in
izobraževanje, šolstvo.
Težišče 7: Okolje in prostor
Cilj: Vzpostaviti in izboljšati podlage za uveljavljanje ukrepov s
področij javnega interesa, izboljšanje celovitega upravljanja na področju
okolja, trajnostnega urbanega razvoja, prostora in voda ter vzpostaviti
ključne povezave z in med sektorji za doseganje večjih sinergij pri
izvajanju skupnih ciljev.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: izhajajo iz strateških
ciljev resornih politik.
Težišče 8: Učinkovito upravljanje nasilne radikalizacije in
sovražnega govora ter učinkovito delovanje pluralne policijske dejavnosti v
Sloveniji
Cilj: Raziskati različne vidike nasilne radikalizacije, sovražnega govora in
pluralne policijske dejavnosti z namenom nadgradnje in izboljšav nacionalne
varnosti.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Nacionalna varnost v
Sloveniji s poudarkom na upravljanju nasilja, sovražnosti in učinkovitosti
pluralne policijske dejavnosti.
Težišče 9: Učinkovita in cenejša država
Cilj: Evalvacija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa; opredeliti
rizične ciljne skupine – žrtev, storilcev, izbrati ustrezne strategije za
zaščito potencialnih žrtev, izbrati ustrezno ravnanje s storilci, prilagoditi
zakonodajo za izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa, z izvajanjem vseh
ukrepov izboljšati stanje na področju varnosti v cestnem prometu in zmanjševati
število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
Področja javnega interesa, ki definirajo težišče: Večja varnost cestnega
prometa.
Težišče 10: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije
preko povezovanja različnih podatkovnih baz in inovativne tehnologije v
železniški infrastrukturi
Cilj: prispevati k bolj kvalitetnem načrtovanju in izvajanju energetske
politike za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo.
Prispevati k doseganju nacionalnih ciljev na področju učinkovite rabe energije,
obnovljivih virov energije, emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka
ter zanesljivosti oskrbe z energijo.
Cilj razvoja inovativnega železniškega praga je daljša življenjska doba,
ekonomski prihranek ter izboljšana varnost (tudi v smislu požara) novo razvitega
praga v primerjavi z obstoječimi pragovi v železniški infrastrukturi. Daljša
življenjska doba inovativnega železniškega praga zaradi manjših stroškov obnove
in vzdrževanja železniške infrastrukture posredno prispeva k trajnostnem razvoju
in nizkoogljični družbi. Dodaten vidik v tem okviru je možnost ponovne uporabe
(recikliranja) izrabljenih materialov.
Področja javnega interesa udeleženca CRP, ki definirajo težišče: Učinkovito
in kvalitetno načrtovanje slovenske politike prehoda v nizkoogljično družbo bo
pripomoglo k trajnemu in celovitemu razvoju celotne družbe. Razvoj inovativnega
železniškega pragu bo prispeval k zmanjšanju požarne ogroženosti na železniških
progah z večjim naklonom ob tem, da bo s svojo strukturo prispeval k
učinkovitejšemu vzdrževanju železniške infrastrukture in trajnemu razvoju
prometa.
Težišče 11: Krepitev zaupanja v pravosodne institucije
Cilj težišča: Učinkovitost delovanja pravne države je z vidika javnosti
posebej pomembna zlasti na področju kazenskega pravosodja. Spremljanje
implementacije najbolj občutljivih institutov kazenskega postopka v praksi teži
k doseganju dolgoročnega strateškega cilja Republike Slovenije, in sicer
krepitvi zaupanja.
Področja javnega interesa udeleženca CRP, ki definirajo težišče: Ministrstvo
za pravosodje opravlja naloge na področjih organizacije, statusa in nadzora nad
poslovanjem pravosodnih organov ter drugih pravosodnih deležnikov (odvetništvo,
notariat, itd.), sistemskega urejanja omejevanja korupcije, alternativnega
reševanja sporov, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in
mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah,
usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in
načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja
ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb
pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov. S tem prispeva
k učinkovitosti delovanja najbolj temeljnih institucij vladavine prava in h
krepitvi ugleda ter zaupanja v pravno državo.
Težišče 12: Izboljševanje delovanja trga dela
Cilj težišča: Oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih učinkov
prekarnosti na posameznika in družbo v celoti.
Področja javnega interesa udeleženca CRP, ki definirajo težišče:
Zagotavljanje pravne, ekonomske in socialne varnosti vsem udeležencem na
trgu dela.
- Raziskovalni projekti bodo v okviru navedenih težišč izbrani na podlagi
javnega razpisa CRP 2017 v skladu s
Pravilnikom o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP)(Uradni list RS, št.
43/11 in 6/12) (v nadaljevanju: Pravilnik o CRP) in Metodologijo ocenjevanja
in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega
programa »CRP 2017« za izvedbo javnega razpisa v letu 2017 (v nadaljnjem
besedilu: metodologija), kar omogoča transparentno, učinkovito in koristno
uporabo javnih sredstev za raziskovalno delo v funkciji uresničevanja ciljev
CRP 2017.
V okviru težišč se, glede na skupne razvojne cilje in glede na pristojnosti
posameznih udeležencev pri uresničevanju teh ciljev, oblikujejo prednostne teme
CRP kot podlaga za izbiro raziskovalnih projektov.
Prednostne teme morajo biti oblikovane tako, da se nanašajo na ključne
razvojne probleme na področju, ki ga zajema težišče, in za reševanje katerega je
potrebno dobiti raziskovalno podporo.
- Naloge koordinatorja CRP 2017 izvaja MIZŠ. Izvajalec nalog v zvezi z
izvajanjem in financiranjem CRP 2017 je agencija, ki v okviru teh nalog
izvaja tudi naloge, ki so vezane na pripravo in izvedbo razpisa CRP. Te
naloge agencija izvaja na podlagi
Pravilnika o CRP in Usmeritev za pripravo javnega razpisa za izbiro
raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu
2017 (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki so podlaga in okvir za pripravo
in izvedbo razpisa in ki jih na podlagi nabora predlogov prednostnih tem
udeležencev CRP: MIZŠ, USZS, MZ, URSK, MGRT, MK, MOP, GURS, MNZ, AVP, MzI,
MP, MDDSZ in agencije, sprejme MIZŠ.
Usmeritve vključujejo osnovne elemente:
- okvirni obseg sredstev, ki jih za izvedbo javnega razpisa CRP 2017
zagotavljajo MIZŠ, USZS, MZ, URSK, MGRT, MK, MOP, GURS, MNZ, AVP, MzI, MP,
MDDSZ in agencija,
- tematske sklope.
- Okvirni obseg sredstev za Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov
Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017«, s trajanjem projektov do največ
3 leta, je 3.171.200,00 EUR, skladno s proračunskimi
možnostmi.
Stroški, ki bodo nastali v zvezi z oblikovanjem in izvedbo CRP, bodo
poravnani skladno s Pravilnikom o financiranju sodelovanja zunanjih sodelavcev v
postopkih ocenjevanja raziskovalne dejavnosti št. 007-6/2012-1 z dne 5.10. 2012
in nasl..
- Sredstva za izvajanje »CRP 2017« bodo zagotavljali udeleženci in
agencija iz proračunskih sredstev za ta namen. Delež sredstev, ki ga bo iz
svojega proračuna zagotavljala agencija, predstavlja največ 50 % skupnih
sredstev za izvedbo programa »CRP 2017«. Vsi projekti v okviru »CRP 2017« so
sofinancirani iz sredstev agencije pod pogojem, da je interes za izvedbo teh
projektov izkazan z deležem financiranja s strani MIZŠ, USZS, MZ, URSK,
MGRT, MK, MOP, GURS, MNZ, AVP, MzI, MP, MDDSZ.
- Agencija sofinancira izbrane izvajalce s sredstvi, ki jih s strani MIZŠ
pridobi na podlagi redne letne pogodbe o financiranju programa dela
agencije.
- Projekti izbranih izvajalcev se financirajo na podlagi pogodbe,
sklenjene skladno z določbami Pravilnika o CRP.
- Postopek oblikovanja razpisa in postopek izbora projektov na podlagi
razpisa vodi Programski svet Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« (v
nadaljnjem besedilu: Programski svet CRP 2017.
- Programski svet CRP 2017 sestavlja šestindvajset (26) članov.
- Člane Programskega sveta CRP 2017 imenuje ministrica, pristojna za
znanost in sicer: tri (3) člane na predlog MIZŠ, dva (2) člana na predlog
USZS, dva (2) člana na predlog MZ, dva (2) člana na predlog URSK, tri (3)
člane na predlog MGRT, dva (2) člana na predlog MK, dva (2) člana na predlog
MOP, dva (2) člana na predlog MNZ, dva (2) člana na predlog AVP, dva (2)
člana na predlog MzI, dva (2) člana na predlog MP in dva (2) člana na
predlog MDDSZ. Predsednik Programskega sveta CRP 2017 je predstavnik
koordinatorja CRP (to je MIZŠ) in je imenovan na njegov predlog. Člani in
predsednik so imenovani za obdobje štirih (4) let.
- Naloge Programskega sveta CRP 2017 so:
- sprejema prioritetne teme za potrebe javnih razpisov CRP;
- sprejme metodologijo;
- sprejme seznam ocenjevalcev;
- določi člane Programskega sveta »CRP 2017«, ki so v okviru CRP-a
zadolženi za posamezno težišče CRP;
- v skladu z metodologijo sodeluje v postopku ocenjevanja in izbora
prijav ter pripravlja predloge finančno ovrednotenega prednostnega seznama
prijav po posameznih težiščih CRP;
- sprejme predlog seznama izbranih in neizbranih prijav, skupaj s
predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov, z navedbo sredstev
posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP;
- razpravlja o vsebinskih in strokovnih vprašanjih, vezanih na
uresničevanje ciljev CRP in na raziskovalne projekte, s katerimi se CRP izvaja;
- opravlja druge naloge, določene s pravilnikom CRP.
- Način dela Programskega sveta CRP 2017 določa poslovnik, ki ga sprejme
Programski svet CRP 2017 na prvi seji z večino glasov navzočih članov.
- Sedež Programskega sveta CRP 2017 je na agenciji, ki zagotavlja tudi
sekretarja Programskega sveta CRP 2017.
- Agencija ob upoštevanju določb tega Sklepa izvede Javni razpis za izbiro
raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu
2017.
Številka: 631-5/2017/11
Datum: 31. 8. 2017
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport
dr. Maja Makovec Brenčič
ministrica
|