Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Ta pravilnik je bil v veljavi do 21.01.2011. Od 22.01.2011 velja Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

Prejšnja objava: v veljavi do 15.07.2010.


Spremembe upoštevane v čistopisu: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur.l.RS, št. 56/2010); veljavnost od 16.07.2010.

 


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
 

* Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti obsega:

  • Uradni list RS št. 41/09, datum objave: 01.06.2009, veljavnost: 02.06.2009
  • Uradni list RS št. 86/09, datum objave: 30.10.2009, veljavnost: 31.10.2009
  • Uradni list RS št. 56/10, datum objave: 15.07.2010, veljavnost: 16.07.2010


Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 2)* - v veljavi do 21.01.2011

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen pravilnika)

Ta pravilnik določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč naslednje parametre: a) posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in citiranja ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni prostor; b) razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci; c) upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni, da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja.

2. člen

(nevtralna slovnična oblika)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

 

II. KAZALCI IN MERILA ZNANSTVENE IN STROKOVNE USPEŠNOSTI

3. člen

(kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti)

Pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti se smiselno uporabljajo določila od 16. do 22. člena Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 23/08), ki opredeljujejo kriterije ocenjevanja, kazalce raziskovalne kakovosti, družbenoekonomske in kulturne relevantnosti ter kazalce kakovosti raziskovalne usposobljenosti, razvojne uspešnosti in upravljavske sposobnosti.

V ocenjevalnih postopkih se ločeno upoštevajo kvantitativni elementi (bibliometrični kazalci, citati, finančno vrednoteno sodelovanje z uporabniki, ipd.) in vsebinske ocene recenzentov (do 5 najpomembnejših znanstvenih in do 5 družbeno oziroma ekonomsko relevantnih dosežkov, ocena vsebine projekta, ipd.).

Podrobno uporabo kvantitativnih kriterijev se opredeli v metodologiji ocenjevalnih postopkov.

Pomembnost oziroma utež znanstvene in strokovne ocene za sprejemanje odločitev se spreminja glede na vrsto in finančni obseg raziskave, ki je predmet ocenjevanja. Pri temeljnih raziskavah dobi večjo težo znanstvena uspešnost, pri aplikativnih raziskavah pa dobi večjo težo uspešnost prenosa in uporabe znanja, ki se upošteva v ocenah recenzentov.

Pomembno merilo znanstvene uspešnosti je citiranost objavljenih del, ki se ocenjuje s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana.

Pri ocenjevanju družbene oziroma ekonomske relevance se v ocenjevalnih postopkih opredelijo tudi druga kvantitativna merila sodelovanja raziskovalcev z drugimi financerji raziskav.

Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (OSIC-i).

Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (izraz 10*log10N npr. pomeni 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.

4. člen

(pet najpomembnejših dosežkov)

Agencija za vsak razpis posebej opredeli metodologijo ocenjevanja, v okviru katere je opredeljeno ocenjevanje izjemnih dosežkov. Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.

Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd.. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.

5. člen

(bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti)

Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) znanstvene uspešnosti se uporabljajo naslednji kazalci in merila:

  1. Znanstveni članek (Cobiss tip 1.01, 1.02, 1.03)
A.  Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded in SSCI, s faktorjem vpliva  
  - v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije nad 100 točk
  - v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 80 - 100 točk
  - v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 60 - 80 točk
  - v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 40 - 60 točk

Vrednost točk v intervalu se v 2., 3. in 4. četrtini revij računsko določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine in se k vrednosti točk za spodnjo mejo intervala prišteje do največ 20 točk po formuli 20 * (IF - IFmin)/(IFmax - IFmin), kjer je IF faktor vpliva, IFmin in IFmax pa sta spodnja in zgornja vrednost faktorjev vpliva znotraj četrtine revij ustrezne vsebinske kategorije. V četrti četrtini revij je IFmin= 0.

V prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije se vrednost točk računsko določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine in se k vrednosti točk za spodnjo mejo intervala prišteje do največ 70 točk po formuli 70 * (IF - IFmin)/(IFmax - IFmin). Za prispevke na področju, kjer je zaradi zelo kvalitetnih znanstvenih revij IFmax-IFmin > 3x (x = povprečna vrednost IF področja), se namesto te formule k vrednosti točk za spodnjo mejo tega intervala prišteje največ 200 točk po formuli 80*LN (IF/IFmin).

B.1  Znanstveni članek v reviji kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) in v reviji, ki jo indeksira A&HCI 70 točk
     
B.2 Znanstveni članek v reviji kategorije B evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) 40 točk
     
C. Znanstveni članek v reviji kategorije C evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) ali v reviji, ki jo indeksira mednarodna bibliografska baza podatkov iz seznama agencije 30 točk
     
D. Znanstveni članek v drugih znanstvenih revijah iz seznama agencije    10 točk

Znanstveni članki (1.01, 1.02) morajo obsegati najmanj 4 strani, sicer se ocenjujejo kot kratki znanstveni prispevki (1.03). Kratki znanstveni prispevki (1.03) se ocenjujejo z 80 % točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije, razen kratki znanstveni članki (1.03) v prvi polovici revij SCI ali SSCI, ki se ocenjujejo s 100% točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije.
 

  1. Znanstvena monografska publikacija in drugi dokumentarni dosežki (Cobiss tip 2.01, 2.18, 2.20, 2.22, 2.24)
     
A. Znanstvena monografija (2.01) s številom strani nad 50  
  - izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije ali 160 točk
  - pri kateri drugi založbi (domači ali tuji), če je monografija s področja humanistiko (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko 
B. Znanstvena monografija s številom strani nad 50, ki ne ustreza kriterijem iz kategorije A  
  - izdana pri tuji založbi       120 točk
  - izdana pri domači založbi     80 točk
C. Znanstvena monografija (brošura) s številom strani med 20 in 50 ali znanstveni zemljevid  
  - izdana pri mednarodni založbi iz seznama agencije ali pri kateri koli drugi založbi (domači ali tuji), če je monografija s področja humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko     30 točk
  - izdana pri tuji založbi 25 točk
  - izdana pri domači založbi 20 točk
D. Raziskovalni ali dokumentarni film, zvočni posnetek, video posnetek (2.18) 10 točk
E. Patent, sorta, pasma  
  - patent (2.24), podeljen pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne prijave – v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Avstraliji, v J. Koreji, na Norveškem, v Turčiji, v Rusiji, na Kitajskem, v Indiji, v Mehiki, JAR, v Braziliji in v tistih državah Evropske unije, ki opravljajo popoln preizkus patentne prijave na evropskem patentnem uradu (evropski patent) 200 točk
  - nova rastlinska ali živalska sorta (2.22)   200 točk
F. Urednik revije 1A, 1B (glavni urednik, odgovorni urednik, glavni in odgovorni urednik, predsednik uredniškega sveta) ali monografije (2.01 A) 40 točk
(za vsako leto) 
G. Urednik revije 1A, 1B (urednik, gostujoči urednik, urednik področja, član uredniškega odbora in vsi ostali tipi uredništev)
Ne upošteva se recenzentstvo in tehnično uredništvo. Pri uredništvih (F, G) se upošteva samo ena funkcija v reviji v tekočem letu. 20 točk (pri revijah za vsako leto.
20 točk
H. Zaključena znanstvena zbirka podatkov (2.20) iz seznama agencije 30 točk
Znanstvena monografija mora biti recenzirana in opremljena z ISBN (ISMN) številko.
30 točk
  1. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (Cobiss tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06, 2.16, 2.17, 2.20)
     
A. Obsežni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani) v znanstveni monografiji (2. 01A, 2.06, izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije) 60 točk 60 točk
B.  Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni monografiji (2.01A, 2.06, izdana v mednarodni založbi iz seznama agencije) 30 točk 30 točk
C. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v znanstveni monografiji (2.01B, 2.06) - izdana pri tuji založbi 25 točk - izdana pri domači založbi 20 točk 20 točk
D.  Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v drugi monografski publikaciji 10 točk 10 točk

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje je praviloma objavljen v znanstveni monografiji (2.01), izjemoma pa tudi v strokovni monografiji (2.02), priročniku, slovarju, leksikonu ali enciklopediji (2.06), kot spremna študija k umetniškemu delu (2.16) ali kot razprava v katalogu razstave (2.17). Obsegati mora najmanj 4 strani (izjema so znanstveni zemljevidi). Prispevki iz kategorije 3B, 3C in 3D, ki so krajši od 4 strani, se točkujejo s 50 % točk.

Skupno število točk enega avtorja v eni monografski publikaciji ne sme preseči 120 točk.

  1. Znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov (Cobiss tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)

Če je zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov objavljen kot redna številka znanstvene revije, ki ustreza kategorijam 1. A, B, se prispevki točkujejo po metodologiji za znanstvene članke
 

C.  Znanstveni prispevek v zborniku z mednarodne ali tuje konference (2.31) 25 točk
D.  Znanstveni prispevek v zborniku z domače konference (2.32) 20 točk

Prispevek mora obsegati najmanj 4 strani. Skupno število točk enega avtorja v enem zborniku ne sme preseči 50 točk.

Prispevki iz kategorije 4. C in 4. D, ki so krajši od 4 strani in s strukturo znanstvenega prispevka, se točkujejo s 50 % točk.

Konferenca, organizirana v Republiki Sloveniji, se šteje kot mednarodna, kadar je aktivnih udeležencev iz tujine najmanj ena tretjina. Pri tem se upoštevajo tisti udeleženci, katerih prispevki so objavljeni v zborniku.

Prevod ali nova izdaja lastnega znanstvenega dela se točkuje s 50% točk ustrezne kategorije izvirnika. Če delo v izvirniku ni izšlo, se prevod točkuje enako, kot bi se točkoval izvirnik.

Ponatisi se ne upoštevajo.

Kjerkoli se kot kriterij za kategorizacijo uporablja število strani, ena stran pomeni najmanj 2000 znakov s presledki in ločili (velja za tiskane in elektronske vire). Če izračun na podlagi števila znakov izkaže večje število strani od podatka v bibliografskem zapisu, se upošteva izračunano število strani, ki se pri katalogizaciji zabeleži v ustrezno polje. Pri večjezičnih objavah istega besedila v monografski ali serijski publikaciji se upošteva samo izvirno besedilo.

6. člen

(bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti)

Kot bibliografski kazalci in merila strokovne uspešnosti se po tem pravilniku štejejo nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika ter strokovna, umetniška in pedagoška dela, ki so evidentirana v bibliografskih zapisih.

Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) se uporabljajo naslednji kazalci in merila:

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI

1.04 Strokovni članek 5 točk
1.05 Poljudni članek 5 točk
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 5 točk
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 5 točk
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2 točki
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 1 točka
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Skupno število točk avtorja v eni monografski publikaciji ne sme preseči 50 točk 5 točk
1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... 2 točki
1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika 5 točk
1.20 Predgovor, spremna beseda 2 točki
1.21 Polemika, diskusijski prispevek 2 točki
1.22 Intervju 1 točka
1.23 Umetniški sestavek 2 točki
1.24 Bibliografija, kazalo ipd. 2 točki
  Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika 5 točk

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA

2.02  Strokovna monografija 50 točk
2.03  Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 50 točk
2.04  Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo 15 točk
2.05  Drugo učno gradivo 2 točki
2.06  Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 30 točk
2.07  Bibliografija 5 točk
2.08  Doktorska disertacija 20 točk
2.09  Magistrsko delo 10 točk
2.10  Specialistično delo 3 točke
2.11  Diplomsko delo 2 točki
2.12  Končno poročilo o rezultatih raziskav 2 točki
2.13  Elaborat, predštudija, študija 2 točki
2.14  Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 2 točki
2.15  Izvedensko mnenje, arbitražna odločba 2 točki
2.16  Umetniško delo 5 točk
2.17  Katalog razstave 5 točk
2.19  Poljudni film, radijska ali televizijska oddaja 2 točki
2.21  Programska oprema 2 točki
2.23  Patentna prijava (prijava pri uradu, ki ustreza kriterijem pod 2.E)           10 točk
2.24  Patent (domači, oziroma, ki ne ustreza kriterijem pod 2.E) 10 točk
  Nekategorizirana znanstvena dela iz 5. člena tega pravilnika 5 točk 5 točk

IZVEDENA DELA (DOGODKI)

3.10  Umetniška poustvaritev 5 točk
3.11  Radijski ali TV dogodek 2 točki
3.12  Razstava 5 točk
3.14 Predavanje na tuji univerzi 2 točki
3.15  Prispevek na konferenci brez natisa 1 točka
3.16  Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa          1 točka

SEKUNDARNO AVTORSTVO

Urednik revije, monografije ali zbornika, ki ne ustreza 2F 10 točk
Mentor pri doktorskih disertacijah 5 točk
Mentor pri magistrskih delih 3 točke
Mentor pri specialističnih delih 1 točka
Mentor pri diplomskih delih 1 točka
Prevajalec (na 10 strani) 1 točka
Komentor pri doktorskih disertacijah 4 točke
Komentor pri magistrskih delih 1 točka
Komentor pri specialističnih delih 0,5 točke
Komentor pri diplomskih delih 0,5 točke

7. člen

(uporaba kvantitativnih meril)

Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah, objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.

Zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena se skupno število točk raziskovalne uspešnosti izračuna tako, da se za vse vede upoštevajo prispevki v kategorijah iz 5. člena tega pravilnika: 1. A, B, 2. A, E, F in 3. A, B (skupne točke), in sicer na naslednji način:

  1. Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
  2. Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in iz preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
  3. Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije 1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški , francoski, nemški, ruski, španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
  4. Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% skupnega števila točk.
  5. Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% skupnega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.

Metodologija ocenjevalnih postopkov opredeli mejno vrednost upoštevanega števila točk, ki je določena tako, da je blizu vrednostim najboljših slovenskih raziskovalcev. Metodologija tudi opredeli način izračuna točk, ki ločeno upošteva objave v prvi četrtini revij SCI ali v SSCI, oziroma objave v najboljših znanstvenih revijah in v monografijah izdanih pri mednarodnih založbah.

 


Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 41/09) vsebuje naslednji končni določbi:

"8. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/06, 106/06 in 39/07), uporablja pa se še do 31. decembra 2009, razen določb prvega odstavka 7. člena, 8., 9. in 10. člena.

9. člen

(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.".

 

Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 86/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

"2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.".

 

Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 56/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

"3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.".

 

 
Priloge:

Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:

Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:

Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij: