Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
|
Prejšnja objava je bila v veljavi
do 13. 2. 2026.
Na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) in
prvega odstavka 29. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list
RS, št. 48/23 in 70/25) je Znanstveni svet ARIS na 5. dopisni seji dne 12. 2.
2026 sprejel
Metodologijo ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti
A. SPLOŠNO
Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih
za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
metodologija) temelji na določbah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski
dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25; v nadaljnjem
besedilu: ZZrID) in Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja
ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št.
166/22 in 92/24).
Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in
podpodročij ARIS (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija ARIS) je določena v
Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.
ARIS lahko v postopkih ocenjevanja oziroma
razreza sredstev uporabi tudi klasifikacijo ved, področij in podpodročij panelov
ERC (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija ERC), ki je določena v Prilogi 2, ki
je sestavni del te metodologije.
B. RAZISKOVALNI PROJEKTI
I. Vstopni pogoji
Kot vstopni pogoj mora imeti vodja
raziskovalnega projekta doktorat znanosti pridobljen v skladu s 63. členom
ZZrID.
II. Ocena recenzentov in
postopek izbora prijav
Recenzenti ocenjujejo prijave na
raziskovalnem področju klasifikacije ERC, navedenem v prijavnem obrazcu
ARIS-RPROJ-Prijava-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja
tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARIS-RPROJ-EvalForm-x/20xx). V
ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih kriterijih.
Recenzentske ocene so sestavljene na
naslednji način:
- ocena BT - za temeljne
projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina
vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B1 in Tabeli B3.
- ocena BA - za
aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi kriterijev,
kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B2 in
Tabeli B3.
Oceni BT oziroma BA sta seštevka posamičnih
ocen, pri čemer je skupna ocena največ:
- 15 točk pri temeljnih
projektih (BT = BT1+BT2+BT3) in 20 točk pri aplikativnih projektih (BA =
BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev se
ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna skupina.
III. Elementi ocenjevanja
a) Elementi ocenjevanja temeljnih
projektov
Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so
določeni v Tabeli B1.
Tabela B1:
|
Ocena BT |
Kriterij |
Kazalniki |
Največje št. točk |
|
BT 1
|
Znanstvena odličnost raziskovalcev |
-Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in
ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga
raziskave in vodenja raziskav |
5
|
|
BT 2 |
Znanstvena odličnost prijave |
- Ustreznost naslavljanja pomembnih
raziskovalnih izzivov
-Ambicioznost in izjemnost ciljev
(na primer nove metode in pristopi k razvoju področij)
-Jasnost koncepta, vključno z
interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Izvirnost zamisli
-Primernost predlagane metodologije
raziskave za doseganje ciljev |
5
|
|
BT 3 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Primernost in učinkovitost
delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in
razporeditvijo sredstev
-Izvedljivost znanstvenega pristopa |
5
|
|
|
Skupaj |
|
15 |
b) Elementi ocenjevanja aplikativnih
projektov
Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov
so določeni v Tabeli B2.
Tabela B2:
|
Ocena BA |
Kriterij |
Kazalniki |
Največje št. točk |
|
BA 1 |
Znanstvena odličnost raziskovalcev |
-Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in
ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga
raziskav in vodenja raziskav |
5
|
|
BA 2 |
Znanstvena odličnost prijave |
-Jasnost koncepta, vključno z
interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Primernost predlagane metodologije
raziskave za doseganje ciljev
-Ambicioznost, inovacijski potencial
in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi
koncepti in pristopi) |
5
|
|
BA 3 |
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Primernost in učinkovitost
delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in
razporeditvijo sredstev
-Ustreznost projektnih partnerjev in
projektne skupine
-Ustreznost upravljanja ob
upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj |
5
|
|
BA 4 |
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Krepitev konkurenčnosti in rasti
podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in
svetovnih trgov
-Vsi drugi okoljski in družbeno
pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni
v preostale kazalnike)
-Učinkovitost predlaganih ukrepov za
izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem
pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija)
projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov
- Pričakovani učinki
projekta
-Krepitev inovativnosti in
vključevanje novih znanj |
5 |
|
|
Skupaj |
|
20 |
IV. Vrednotenje kriterijev
prijav
Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0
do 5 (na 0,1 decimalko natančno), pri čemer upoštevajo opise, pomene in razpone
ocen, ki so določeni v Tabeli B3.
Tabela B3:
|
Opis ocene |
Pomen ocene |
Številčna ocena (število
točk) |
|
|
Prijava kriteriju v celoti ne
ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij. |
0,0 |
|
Nezadostno |
Prijava kriteriju ne ustreza ali ima
resne slabosti. |
1,0 - 1,9 |
|
Pomanjkljivo |
Prijava kriteriju ustreza, vendar
ima pomembne slabosti. |
2,0 - 2,9 |
|
Dobro |
Prijava kriteriju ustreza, vendar
ima precej pomanjkljivosti. |
3,0 - 3,9 |
|
Zelo dobro |
Prijava kriteriju zelo ustreza,
vendar ima manjše pomanjkljivosti. |
4,0 - 4,6 |
|
Odlično |
Prijava kriteriju povsem ustreza,
morebitne pomanjkljivosti so neznatne. |
4,7 - 5,0 |
V izbor prijav za (so)financiranje projektov
se ne more uvrstiti:
- temeljni projekt, ki
ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1,
BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
- aplikativni projekt, ki
ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12 točk oziroma posamično
oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.
Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o
navedenih mejnih pragovih.
V. Delitev sredstev
ARIS v okviru javnega razpisa (v
nadaljnjem besedilu: razpis) objavi podatke o kapaciteti ved klasifikacije ERC
za temeljne projekte v osnovni vrednosti po kariernih
stopnjah, aplikativne projekte v osnovni vrednosti ter podoktorske projekte, ob
upoštevanju okvirne vrednosti razpisa.
Klinične raziskave morajo izkazovati udeležbo zdravstvenih zavodov/učnih ustanov
vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur. Prijavitelj klinične raziskave mora izbrati
enega od ERC področij v okviru ERC vede Vede o življenju (LS) ter enega od ARIS
področij v okviru ARIS vede medicina. V primeru interdisciplinarne raziskave
mora biti to primarno področje. Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj
izbere, da raziskave potekajo na področju klinične medicine, mora prijavitelj
posebej utemeljiti, da gre za klinično naravnan projekt, kar preveri in potrdi
ali zavrne mednarodni panel v okviru ocenjevalnega postopka.
VI. Temeljni raziskovalni
projekti - Program dr. Aleša Debeljaka
V okviru razpisa se izbere tudi temeljne
raziskovalne projekte - Program dr. Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni
raziskovalni projekti - Program AD). Pri tem se upošteva:
- Vrednost posameznega
temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD je 150.000 EUR letno v
trajanju 2 ali 3 let.
- Mednarodni panel pripravi predlog prednostnega seznama prijav, in sicer
se na ERC vedo v izhodišču uvrstijo najbolje ocenjeni projekti, pri čemer ne
smejo biti z istega ERC področja znotraj ERC vede. V primeru, da so v okviru
ERC vede prijavljeni le projekti z enega ERC področja, se uvrstijo najbolje
ocenjeni projekti znotraj istega področja.
- V primeru, da na
predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 12 prijav projektov, se
način delitve preostanka sredstev razpisa (za predmet razpisa temeljni
raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) določi v razpisu.
- V primeru, da temeljni
raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega programa ni izbran, se
lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih projektov skladno z določili,
ki veljajo za izbor teh projektov in v okviru karierne stopnje vodje
projekta.
- V primeru, da na eni
vedi sredstva ostanejo neporabljena, se ta sredstva porabijo za
(so)financiranje najbolje ocenjenih prijav na drugih vedah, kjer je prijav
več, kot razpoložljivih sredstev. V primeru enakega števila točk dveh ali
več prijav panel na predlog prednostnega seznama prijav višje uvrsti
prijavo, ki je prijavljena na področju, ki še nima izbrane prijave v okviru
Programa dr. Aleša Debeljaka, nato prijavo, ki ima višje število točk pri
kriteriju Znanstvena odličnost prijave, nato prijavo, ki ima višje število
točk pri kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev, nato pa prijavo vodje
projekta, pri katerem je od zagovora prvega doktorata minilo manj časa
(upošteva se datum zagovora doktorata).
Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega
projekta - Program AD so:
- Vodja prijavljenega
projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj zadnje leto pred
zaključkom razpisa bivati v tujini in v enakem obdobju tudi ne sme imeti
sklenjene pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji, niti ne sme imeti
suspenza pogodbe o zaposlitvi (zakonski suspenz ali suspenz na podlagi
sporazuma z delodajalcem) ali imeti status zasebnega raziskovalca v
Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za
izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko
disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa.
- Vodja prijavljenega
projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati pogoj, da po letu
zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15 let.
- Vodja prijavljenega
projekta mora biti na dan zaključka razpisa državljan Republike Slovenije.
- Vodja prijavljenega
projekta mora na raziskovalnem projektu, ki ga vodi, sodelovati najmanj v
višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela letno (20 % od 1700 efektivnih
ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe za (so)financiranje
raziskovalnega projekta mora imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za
raziskovalno dejavnost.
- Vodja prijavljenega
projekta še ni bil (so)financiran v okviru enakega/istega ali sorodnega
mehanizma, to je mehanizma, namenjenega (so)financiranju projektov
raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo v Republiko Slovenijo.
C. MEDNARODNO SODELOVANJE
Kriteriji ocenjevanja v Tabelah C1, C2 in C4
se vrednotijo z oceno od 0 do 5 (na 0,1 decimalko natančno); kriteriji
ocenjevanja v Tabeli C5 pa se vrednotijo z oceno 0 do 5 (na 0,5 decimalke
natančno).
C.1. BILATERALNO SODELOVANJE
C.1.1. Aktivnosti bilateralnega
sodelovanja
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
C1.
Tabela C1:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Jasnost in ustreznost ciljev
projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša
preseči obstoječe meje znanja |
5 |
|
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Potencial za nadaljnje skupno
mednarodno in evropsko sodelovanje |
5 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Sposobnost vodilnih raziskovalcev
in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagano aktivnost bilateralnega
sodelovanja, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno
partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje |
5 |
|
|
Skupaj največ |
15 |
II. Posebne določbe izbora
prijav na enostranskem razpisu
Obvezni delež izbranih aktivnosti
bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od
njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto
zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 20 %.
V primeru, da več prijav aktivnosti
bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem postopku doseže enako število točk in
so obenem presežena v razpisu določena finančna sredstva, o izboru prijav za
(so)financiranje odloča znanstveni svet ARIS na podlagi razprave.
III. Posebne določbe izbora
prijav na dvostranskem razpisu
Partnerski državi praviloma sočasno objavita
razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu.
Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti
prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata
pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjena razpisa.
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje
ARIS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi
na razpis, ki ga objavi ARIS, predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja
pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih
pogojev in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga
ARIS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu.
V okviru odobrenih sredstev aktivnosti
bilateralnega sodelovanja je v primeru, da je meddržavna komisija pri izboru
(so)financiranja aktivnosti bilateralnega sodelovanja dodatno dodelila sredstva
za mlajše raziskovalce iz partnerske države, je dovoljeno odstopanje porabe
sredstev dodatno dodeljenih sredstev v višini do + / - 15 % v korist ali breme
ostalih dodeljenih sredstev v okviru posamezne aktivnosti bilateralnega
sodelovanja.
C.1.2. Bilateralni raziskovalni
projekti
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
C2.
Tabela C2:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Jasnost in ustreznost ciljev
projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša
preseči obstoječe meje znanja |
3 |
|
|
-Zanesljivost predlagane
metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, modeli, predpostavkami,
morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost upoštevanja
razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost sestave
raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in
spola |
3 |
|
|
-Jasnost koncepta, vključno z
morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev |
2 |
|
|
-Verodostojnost poti za doseganje
pričakovanih rezultatov in učinkov, opredeljenih v predlogu projekta |
2 |
|
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Ambicioznost in odličnost ciljev
(npr. nove metode in pristopi k razvoju področij) ter verjeten obseg in
pomen prispevkov projekta za širše znanstveno področje ter potencial za
širši družbeni in gospodarski vpliv |
2,5 |
|
|
-Potencial za nadaljnje skupno
mednarodno in evropsko sodelovanje |
2,5 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Kakovost in učinkovitost predloga,
ocena tveganj ter ustreznost dodelitve nalog in sredstev |
2,5 |
|
|
-Sposobnost glavnih raziskovalcev in
raziskovalnih skupin, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem
mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje |
2,5 |
|
|
Skupaj največ |
20 |
II. Izbor prijav
Partnerski državi praviloma sočasno objavita
razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu.
Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti
prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata
pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjen razpis.
Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje
ARIS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi
na razpis, ki ga objavi ARIS, predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje
prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za
preverjanje in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga
ARIS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu.
Pri izdelavi predloga prednostnega seznama
prijav so ustrezno označene prijave, ki izpolnjujejo prednosti pri izboru
skladno z razpisom.
C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V
OKVIRNIH PROGRAMIH EU
C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih
programih EU
Višina enkratnega finančnega prispevka se
določi v razpisu ločeno za prijave:
- prijavitelja, ki je
projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija (vsaj tri različne
RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih držav okvirnega
programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske
komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
- prijavitelja, ki je bil
v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju, oziroma je prijavil
projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega
prijavitelja.
Do finančnega prispevka so upravičeni
prijavitelji, ki v posameznem recenzijskem postopku dosežejo:
- po zaključeni drugi
fazi ocenjevanja vsaj 65 % največjega možnega števila točk, v kolikor so
procentualne vrednosti posameznih ocenjevalnih kriterijev v postopku
ocenjevanja pri Evropski komisiji enake, tj. 9,75 točk od 15,00 možnih točk;
- po zaključeni drugi
fazi ocenjevanja vsaj 65 %, v kolikor procentualne vrednosti posameznih
ocenjevalnih kriterijev v postopku ocenjevanja pri Evropski komisiji niso
enake oz. so pri določanju končne ocene za posamične kriterije določene
različne uteži;
- vsaj oceno B v prvem
krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC
Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy
Grant);
- vsaj dve oceni »Pass«
pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof
of Concept).
V primeru, da je pri prijavi projekta ERC
sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih RO iz Slovenije, je do povračila
finančnega prispevka upravičena le gostiteljska institucija (host institution).
C.2.2. Projekti okvirnih programov
EU – projekti ERC perspektiva
Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni
projekt, če recenzija prijave projekta na mednarodnem razpisu Evropskega
raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem besedilu: mednarodni projekt) preseže
prag za možno (so)financiranje, ki je določen v Tabeli C3.
Merodajna je razlaga ocene v mednarodni
recenziji pri ERC.
ARIS (so)financira prijavitelje, ki bodo
izvajali projekt ERC perspektiva, za prijave na razpise Evropskega
raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant),
največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3.
Če so v projekt ERC perspektiva vključeni
člani mednarodnega konzorcija, ARIS (so)financira samo tisti del projekta ERC
perspektiva, ki se nanaša na člane raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci
vpisani v Evidenco RO.
Tabela C3:
|
Mednarodni razpis |
Okvirni obseg in trajanje
financiranja na mednarodnem razpisu |
Dosežena uspešnost na
mednarodnem razpisu ERC
(prag za možno
(so)financiranje) |
Obseg in trajanje
prilagojenega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARIS |
|
ERC Starting Grant |
do 300.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
|
|
|
ocena A not invited na prvi
stopnji |
do 130.000/leto (največ 2 leti) |
|
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
|
|
|
ocena A na drugi stopnji,
vendar brez sofinanciranja |
do 300.000 EUR/leto (največ 2 leti) |
|
ERC Consolidator Grant |
do 400.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena A not invited na prvi
stopnji |
do 130.000/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena A na drugi stopnji,
vendar brez sofinanciranja |
do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
ERC Advanced Grant |
do 500.000 EUR/leto
(do 5 let) |
ocena B na prvi stopnji |
do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena A not invited na prvi
stopnji |
do 130.000/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena B na drugi stopnji |
do 300.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
|
|
|
ocena A na drugi stopnji,
vendar brez sofinanciranja |
do 375.000 EUR/leto (največ 3 leta) |
C.2.3. Projekti ERC potencial
Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 75.000 EUR za
obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno
največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta.
Prijavo za raziskovalni projekt ERC potencial lahko vložijo prijavitelji, ki so
bili na razpisih ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant in
Synergy Grant) izbrani za (so)financiranje, izvajanje projekta ERC pa se še ni
pričelo.
C.2.4. Projekti ERC nova obzorja
Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO,
ki mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10
% in največ 50 % odobrenega obsega FTE.
Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni
obseg (so)financiranja je 165.000 EUR.
Prijavo za raziskovalni projekt ERC nova obzorja lahko vložijo prijavitelji,
ki so bili na razpisih ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant
in Synergy Grant) izbrani za (so)financiranje. Prijavitelj lahko za posameznega
vodjo projekta ERC za isti projekt ERC odda prijavo za (so)financiranje
raziskovalnega projekta ERC nova obzorja le enkrat, in sicer v obdobju enega
leta pred zaključkom projekta ERC oziroma najpozneje v enem letu po zaključku
projekta ERC. Navedena omejitev velja za posameznega vodjo projekta ERC, ne
glede na prijavitelja, s katerim oddaja prijavo.
C.2.5. Projekti ERC fokus
ARIS (so)financira gostovanja pri nekdanjih
ali sedanjih vodjah projektov ERC zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli
ali trenutno izvajajo znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant,
Consolidator Grant, Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
C4.
Tabela C4:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na
raziskovalno področje oziroma cilje, kot so opredeljeni v osnutku
dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta |
2 |
|
|
-Izkazana sposobnost samostojnega in
ustvarjalnega razmišljanja |
1 |
|
|
-Sposobnost priprave predloga
raziskave in vodenja raziskav |
2 |
|
|
-Ustreznost naslavljanja pomembnih
raziskovalnih izzivov |
1
|
|
|
-Ambicioznost in izjemnost ciljev
(na primer nove metode in pristopi k razvoju področij in potencial za
preseganje obstoječega stanja v znanosti) |
2 |
|
|
-Jasnost koncepta, vključno z
interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev |
1 |
|
|
-Primernost predlagane metodologije
raziskave za doseganje ciljev |
1 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Komplementarnost dejavnosti vodje
projekta ERC in gostujočega raziskovalca |
2 |
|
|
-Kakovost načrta vključitve
gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje projekta ERC |
2 |
|
|
-Primernost raziskovalnih
zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje projekta ERC |
1 |
|
|
Skupaj največ |
15 |
V primeru, da je sestavni del ocenjevanja
prijave tudi ustna predstavitev (intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana
strokovnega telesa, pri čemer je obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s
področja vede, ki je predmet prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno
oceno od 0 do 5. Ocena predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni
predstavitvi se upošteva kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na
bodočem ERC razpisu.
C.2.6. Projekti okvirnih programov
EU s pečatom odličnosti
ARIS (so)financira raziskovalne projekte, ki
so bili na razpisih Evropske komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral
Fellowships (v nadaljnjem besedilu: mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar
tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v
(so)financiranje pri nobeni drugi organizaciji, ki financira raziskovalno
dejavnost, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti.
ARIS pripozna ocenjevalni postopek izveden
na podlagi mednarodnega razpisa in podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede
ocenjevalnega postopka.
Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi
gostiteljske RO ob upoštevanju pravila mobilnosti in pravila reintegracije, kot
ju določajo pravila mednarodnega razpisa za odlične raziskovalce, vključno z
raziskovalci, ki zadostijo pogoju za reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot
tudi za raziskovalce z velikim potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon
raziskovalne kariere, če to izhaja iz mednarodnega razpisa.
ARIS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem
razpisu odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje,
obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti, z objavo na spletni strani ARIS,
pozove k oddaji prijave za (so)financiranje raziskovalnega projekta.
Zaprošeni znesek prijavitelja za
(so)financiranje raziskovalnega projekta pri ARIS ne sme preseči višine
zaprošenih sredstev na mednarodni razpis.
ARIS raziskovalne projekte (so)financira v
letnem obsegu do enega ekvivalenta polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne
kategorije.
C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE
AGENCIJE
C.3.1. NKFIH - National Research,
Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije
Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije,
skupno prijavo madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo
na razpis, ki ga objavi NKFIH. Skupna prijava madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili
NKFIH. Vključevati mora skupen znanstveni opis raziskovalnega projekta, v
katerem sta opredeljena znanstvena prispevka obeh soprijaviteljev, posamezna
nacionalna dela projekta morata biti ozko povezana in komplementarna. Znanstveni
prispevek vsakega soprijavitelja mora biti jasno razviden.
V primeru, ko ARIS ne nastopa v vlogi
vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih madžarsko-slovenskih
raziskovalnih projektov (v nadaljnjem besedilu: slovenski del raziskovalnega
projekta) v okviru Memoranduma o soglasju o enostranskem upravljanju in
vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja z dne 4. 4. 2024, sklenjen med ARIS
in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu
pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi
ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev
neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na svoji spletni strani.
Ocenjevalni postopek skupne prijave
madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARIS na podlagi
dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije praviloma pripozna
postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.
ARIS lahko prevzame v (so)financiranje
slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni madžarsko-slovenski
raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku pozitivno ocenjen in ga NKFIH
predlaga v (so)financiranje.
Skupni znesek (so)financiranja madžarskega
dela madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH (v
nadaljnjem besedilu: madžarski del skupnega raziskovalnega projekta), mora
presegati skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega
projekta, ki ga (so)financira ARIS.
ARIS v postopku upošteva, da se znesek
zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta naveden v skupni
prijavi madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta, preračuna v EUR po
menjalnem tečaju, ki ga objavi NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega
tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna
tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati
prijavo slovenskega dela raziskovalnega projekta.
Znesek slovenskega dela raziskovalnega
projekta, naveden v prijavi oddani pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega
dela raziskovalnega projekta navedenem v skupni prijavi madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje podatkov med
prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je oddana pri NKFIH glede
zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki je večje od
dovoljenega odstopanja + / -3 % glede na znesek, naveden v prijavi oddani pri
ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob sočasnem upoštevanju
maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.
Znesek madžarskega dela raziskovalnega
projekta mora biti enak v prijavi, oddani pri ARIS in v skupni prijavi
madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta. V primeru, da ARIS ugotovi
razhajanje teh podatkov, upošteva znesek iz skupne prijave madžarsko-slovenskega
raziskovalnega projekta, ki je bila oddana pri NKFIH. Preračun navedenega zneska
zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega
projekta se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot je določen za
preračun zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta iz
skupne prijave madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta.
Skupni madžarsko-slovenski raziskovalni
projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg (so)financiranja
slovenskega dela raziskovalnega projekta znaša do 150.000 EUR, ob sočasnem
upoštevanju, da skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega
projekta presega skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega
projekta.
ARIS (so)financira slovenski del raziskovalnega projekta glede na razpoložljiva
sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARIS, pri čemer upošteva doseženo
oceno raziskovalnega projekta v ocenjevalnem postopku pri vodilni agenciji
NKFIH.
C.3.2. WEAVE – Multilateralna
vodilna agencija
Partnerice v okviru Sporazuma o
multilateralni shemi vodilne agencije za Weave so poleg ARIS: DFG (Deutsche
Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The Luxembourg National Research Fund,
Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, Luksemburg), FORMAS (The
Swedish Research Council for Environment, Agricultural Sciences and Spatial
Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung der wissenschafltichen Forschung,
Avstrija), FWO (Research Foundation – Flanders, Belgija), GAČR (The Czech
Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska zaklada za znanost, Hrvaška), NCN
(The National Science Centre, Poljska), RCN (Research Council of Norway,
Norveška) in SNSF (Swiss National Science Foundation, Švica).
Sporazum o multilateralni shemi vodilne
agencije raziskovalcem omogoča prijavo skupnih raziskovalnih projektov Weave.
Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave
raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki
nastopa v vlogi vodilne agencije (razpis v partnerski državi). Skupna prijava
raziskovalnega projekta Weave mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili
agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Imeti mora skupno raziskovalno
vprašanje in skupni raziskovalni načrt, posamezni nacionalni/regionalni deli
projekta pa morajo biti ozko povezani in komplementarni. Znanstveni prispevek
vsakega soprijavitelja mora biti jasno razviden.
K sodelovanju ARIS s posameznimi
partnerskimi agencijami, ki so v vlogi vodilnih agencij, poda soglasje
znanstveni svet ARIS.
Kadar ARIS ne nastopa v vlogi vodilne
agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov Weave v
okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije za Weave na podlagi
neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu pri vodilni agenciji,
predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARIS.
Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne
pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na svoji spletni strani.
V ocenjevalni postopek, ki ga izvede vodilna
agencija se uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARIS, pri vodilni
agenciji in pri morebitni tretji partnerski agenciji. ARIS na podlagi dogovora o
sodelovanju v okviru Sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije praviloma
pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega
postopka.
ARIS v postopku upošteva, da se znesek
zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave naveden v
skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave, kadar ta ni izražen v EUR,
preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi vodilna agencija. V primeru,
da vodilna agencija ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju,
ki ga objavi Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi
dan, ko je bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela skupnega
raziskovalnega projekta Weave.
Znesek slovenskega dela raziskovalnega
projekta Weave, naveden v prijavi oddani pri ARIS, mora biti enak znesku
slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave navedenem v skupni prijavi
raziskovalnega projekta Weave. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje podatkov
med prijavo oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je oddana pri vodilni agenciji
glede zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, ki je
večje od dovoljenega odstopanja +/- 3 % glede na znesek, naveden v prijavi
oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob sočasnem
upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega
projekta Weave.
Zneska zaprošenih sredstev, ki se nanašata
na vodilno agencijo in morebitno tretjo partnersko državo morata biti enaka v
prijavi, oddani pri ARIS in v skupni prijavi raziskovalnega projekta Weave. V
primeru, da ARIS ugotovi odstopanje teh podatkov, upošteva znesek/zneska iz
skupne prijave raziskovalnega projekta Weave, ki je bila oddana pri vodilni
agenciji. Preračun navedenih zneskov zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave
raziskovalnega projekta Weave se izvede na enak način in pod enakimi pogoji, kot
je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela
raziskovalnega projekta Weave iz skupne prijave raziskovalnega projekta Weave.
Največji možni obseg (so)financiranja
slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave znaša do 450.000 EUR za celotno
obdobje trajanja raziskovalnega projekta.
ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev,
ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARIS, prevzame v (so)financiranje
slovenski del raziskovalnega projekta Weave, če se je skupni raziskovalni
projekt Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, uvrstil med
20 % najbolje ocenjenih raziskovalnih projektov v okviru sheme izbora prijav pri
vodilni agenciji, če ga vodilna agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga
sprejele v (so)financiranje vse sodelujoče partnerske agencije. Izjemoma je
možno v skladu s Sporazumom o multilateralni shemi vodilne agencije financirati
tudi projekte, ki so pozitivno ocenjeni, a ne dosegajo 20 % praga, če se s tem
strinjajo vse vključene partnerske agencije.
ARIS (so)financira slovenski del raziskovalnega projekta
Weave glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARIS,
pri čemer upošteva doseženo oceno raziskovalnega projekta Weave v ocenjevalnem
postopku pri vodilni agenciji.
C.3.3. NSF – National Science Foundation v vlogi vodilne
agencije
Partnerice v okviru Sporazuma o sodelovanju med National
Science Foundation (v nadaljnjem besedilu: NSF) ter članicami Srednjeevropskega
partnerstva za znanost (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo CEUS) so poleg ARIS:
Austrian Science Fund (Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung,
FWF, Avstrija), the Czech Science Foundation (Grantová agentura České republiky,
GAČR, Češka), the Polish National Science Centre (Narodowe Centrum Nauki, NCN,
Poljska) ter Hungarian Academy of Sciences (Magyar Tudományos Akadémia, MTA,
Madžarska).
Sporazum o sodelovanju med NSF ter članicami partnerstva CEUS
prijaviteljem omogoča prijavo skupnih dvostranskih ali tristranskih
raziskovalnih projektov. Skupno prijavo raziskovalnega projekta NSF – CEUS
prijavitelji oddajo na razpis, ki ga objavi NSF, ki deluje v vlogi vodilne
agencije.
Skupna prijava raziskovalnega projekta NSF – CEUS mora biti
pripravljena in oddana skladno s pravili NSF, ki nastopa v vlogi vodilne
agencije. Skupna prijava raziskovalnega projekta NSF – CEUS mora vsebovati
skupni znanstveni opis projekta, ki navaja znanstvene prispevke predlagateljev
iz vsake države, ter ločene zneske zaprošenih sredstev, pripravljene skladno s
smernicami sodelujočih partnerskih agencij.
ARIS (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih
projektov NSF – CEUS v okviru Sporazuma o sodelovanju med NSF ter članicami
partnerstva CEUS na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na
razpisu pri NSF, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih
določi ARIS. Podrobnejše informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev
neposredne pogodbe in (so)financiranja ARIS objavi na svoji spletni strani.
V ocenjevalni postopek, ki ga izvede vodilna agencija NSF, se
uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARIS, pri NSF in pri morebitni
tretji partnerski agenciji. ARIS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru
Sporazuma o sodelovanju med NSF ter članicami partnerstva CEUS praviloma
pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije NSF in sama ne izvede
ocenjevalnega postopka.
ARIS v postopku upošteva, da se znesek zaprošenih sredstev
slovenskega dela raziskovalnega projekta NSF - CEUS naveden v skupni prijavi
raziskovalnega projekta NSF - CEUS, kadar ta ni izražen v EUR, preračuna v EUR
po menjalnem tečaju, ki ga objavi vodilna agencija NSF. V primeru, da vodilna
agencija ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga objavi
Banka Slovenije (dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB) na prvi dan, ko je
bilo pri ARIS možno oddati prijavo slovenskega dela skupnega raziskovalnega
projekta NSF - CEUS.
Znesek slovenskega dela raziskovalnega projekta NSF - CEUS,
naveden v prijavi, oddani pri ARIS, mora biti enak znesku slovenskega dela
raziskovalnega projekta NSF-CEUS, navedenem v skupni prijavi raziskovalnega
projekta NSF - CEUS. V primeru, da ARIS ugotovi razhajanje podatkov med prijavo
oddano pri ARIS in skupno prijavo, ki je oddana pri vodilni agenciji, glede
zaprošenih sredstev slovenskega dela raziskovalnega projekta NSF - CEUS, ki je
večje od dovoljenega odstopanja +/- 3 % glede na znesek, naveden v prijavi
oddani pri ARIS, ARIS upošteva tisti znesek, ki je nižji, ob sočasnem
upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega
projekta NSF - CEUS.
Zneska zaprošenih sredstev, ki se nanašata na vodilno
agencijo in morebitno tretjo partnersko državo, morata biti enaka v prijavi,
oddani pri ARIS in v skupni prijavi raziskovalnega projekta NSF - CEUS. V
primeru, da ARIS ugotovi odstopanje teh podatkov, upošteva znesek/zneska iz
skupne prijave raziskovalnega projekta NSF - CEUS, ki je bila oddana pri vodilni
agenciji. Preračun navedenih zneskov zaprošenih sredstev v EUR iz skupne prijave
raziskovalnega projekta NSF - CEUS se izvede na enak način in pod enakimi
pogoji, kot je določen za preračun zneska zaprošenih sredstev slovenskega dela
raziskovalnega projekta NSF - CEUS iz skupne prijave raziskovalnega projekta NSF
- CEUS.
Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela
raziskovalnega projekta NSF – CEUS znaša do 450.000 EUR za celotno obdobje
trajanja raziskovalnega projekta.
ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena
z objavo na spletni strani ARIS, prevzame v (so)financiranje slovenski del
raziskovalnega projekta NSF - CEUS, če je v ocenjevalnem postopku pozitivno
ocenjen in ga vodilna agencija NSF predlaga v (so)financiranje ter če so ga
sprejele v (so)financiranje vse sodelujoče partnerske agencije.
ARIS (so)financira slovenski del raziskovalnega projekta NSF
- CEUS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARIS,
pri čemer upošteva doseženo oceno raziskovalnega projekta NSF - CEUS v
ocenjevalnem postopku pri vodilni agenciji NSF.
C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH
RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH
K sodelovanju ARIS pri aktivnostih v okviru
evropskega raziskovalnega prostora (ERA) poda soglasje znanstveni svet ARIS.
Prijavo večstranskega transnacionalnega
raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni razpis, ki ga
objavi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja.
Prijava večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti
pripravljena in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma
konzorcija mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega
raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni
prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.
ARIS po prejemu poziva mednarodne
organizacije ali konzorcija mednarodnega sodelovanja, če to predvidena
mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma nacionalnih
pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in s splošnimi akti ARIS in o izidu
preverjanja obvesti mednarodno organizacijo oziroma konzorcij mednarodnega
sodelovanja.
Ocenjevalni postopek prijave večstranskega
transnacionalnega raziskovalnega projekta izvede mednarodna organizacija oziroma
konzorcij mednarodnega sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim
je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma
ARIS. ARIS pripozna postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma
konzorcija mednarodnega sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.
ARIS prijavitelje, ki so bili predlagani za
(so)financiranje s strani mednarodne organizacije oziroma mednarodnega
konzorcija, z objavo na spletni strani ARIS, pozove k oddaji prijave za
(so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega projekta v okviru evropskega
raziskovalnega prostora (ERA).
Največji možni obseg (so)financiranja
slovenskega dela večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta določi
ARIS in ga objavi na spletni strani ARIS.
ARIS lahko ob upoštevanju višine sredstev,
ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARIS, v okviru proračunskih
možnosti, prevzame v (so)financiranje slovenski del večstranskega
transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je večstranski transnacionalni
raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi mednarodna organizacija
oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, pozitivno ocenjen in ga organizacija
oziroma konzorcij predlaga v (so)financiranje.
C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE
IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE
RAZISKOVALCE
Ocenjevanje prijav se izvede za vsak
posamezen mednarodni program, ki se šteje kot zaključena celota in se v sklopu
ocenjevanja obravnava le enkrat.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
C5.
Tabela C5:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Izjemni dosežki, ki se nanašajo na
dosedanje raziskovano področje |
0,5 |
|
|
-Izkazana sposobnost samostojnega in
ustvarjalnega razmišljanja |
1 |
|
|
-Izkazane kompetence prepričljivega
zagovarjanja strokovnega področja |
0,5 |
|
|
-Sposobnost priprave predloga
raziskave in vodenja raziskav |
1 |
|
|
-Izkazana ambicioznost in izjemnost
ciljev pri dosedanjem raziskovalnem delu |
1 |
|
|
-Prejete nagrade in priznanja za
dosedanje raziskovalno delo |
0,5 |
|
|
-Sposobnost komuniciranja z vsemi
javnostmi |
0,5 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Prepričljivost predloga
predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem programu |
5
|
|
|
Skupaj največ |
10 |
D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN
ZNANSTVENE MONOGRAFIJE
D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE
PUBLIKACIJE
I. Elementi ocenjevanja
Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji
kazalniki:
- publikacija je zajeta v
mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kategorije 1-4 iz
Tabele D1);
- publikacija je zajeta v
drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz Tabele D1);
- publikacija je zajeta
na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne
bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih
publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).
Glede na navedene kazalnike, komisija za
ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v šest kategorij publikacij (od 1 do 6),
kot je določeno v Tabeli D1.
Število točk se dodeli glede na uvrstitev v
eno od kategorij (1-6), kot je določeno v Tabeli D1.
Tabela D1:
|
Kategorije |
Uvrstitev publikacije v
bibliografske baze podatkov |
Število točk |
Odstotek kategorije (Ok) |
Maksimalni letni znesek
(so)financiranja (v EUR) |
|
1 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 1.
četrtini publikacij |
100 |
100% |
25.000,00 |
|
2 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 2.
četrtini publikacij |
95 |
95% |
23.750,00 |
|
3 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 3.
četrtini publikacij |
90 |
90% |
22.500,00 |
|
4 |
V bazah SCI/SSCI ali Scopus v 4.
četrtini publikacij ali v AHCI |
85 |
85% |
21.250,00 |
|
5 |
So zajete v mednarodnih
bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji
znanstvenih publikacij |
70 |
70% |
17.500,00 |
|
6 |
Znanstvene publikacije, ki niso
vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij |
50 |
50% |
12.500,00 |
II. Višina (so)financiranja
Za izračun višine letnega (so)financiranja
se upoštevajo naslednji normativi:
- število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140
avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk,
ločil, presledkov) (A),
- priznani stroški na eno avtorsko polo (D).
Postopek izračuna višine letnega
(so)financiranja:
a) ARIS najprej za vse prijave izračuna A •
D • OK;
b) v primeru, da je izračunan znesek
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od zneska zaprošenih sredstev,
ki ga je prijavitelj navedel v prijavni vlogi, se upošteva znesek zaprošenih
sredstev; v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega
odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev, se upošteva izračunan znesek
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma v primeru, da je izračunan
znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od maksimalnega letnega
zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni letni znesek (so)financiranja; v
primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji
od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva izračunan znesek
(so)financiranja iz točke a) tega odstavka;
c) ARIS na podlagi izračuna iz točke a) tega
odstavka in upoštevajoč omejitve iz točke b) tega odstavka, določi upoštevan
znesek (so)financiranja;
d) določitev končnih zneskov
(so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva:
d1) vsota
vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva
finančna sredstva razpisa:
V primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov
(so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva finančna sredstva
razpisa, se končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije
1-6) določi tako, da se pri izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske
(so)financiranja sorazmerno uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev:
Višina letnega (so)financiranja (1-6
kategorija)= A • D • OK•
f
d2) vsota
vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je manjša od
razpoložljivih finančnih sredstev razpisa:
V primeru, da je vsota vseh upoštevanih
zneskov (so)financiranja manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se
za končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi
upoštevan znesek (so)financiranja (točka c tega odstavka):
Višina letnega (so)financiranja (1-6
kategorija) = A • D • OK
A: št. avtorskih pol na leto,
D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v pavšalni vrednosti 430
EUR,
OK: odstotek kategorije – odvisen od uvrstitve publikacije v
eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo N1),
f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev izračunanih sredstev Σ(Ai• D •
OKi) z razpisanimi sredstvi.
Maksimalni letni zneski (so)financiranja so
določeni v Tabeli N1 in so odvisni od uvrstitev publikacij v kategorije
publikacij. Višina (so)financiranja ne more presegati zaprošenih sredstev.
D.2. DOMAČE PERIODIČNE
POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
D2.
Tabela D2:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Družbeni in gospodarski vpliv
publikacije |
-Povezava
s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) |
29 |
|
Velika |
29 |
|
Srednje velika |
19 |
|
Manjša |
5 |
|
Ni povezave |
0 |
|
-Pomen
za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje in tehnologijo ter za
razširjanje splošne znanstvene in tehnične kulture |
30 |
|
Velik |
30 |
|
Srednje |
20 |
|
Manjši |
15 |
|
Ni pomena |
0 |
|
-Pomen za razvoj slovenske
poljudnoznanstvene terminologije |
17 |
|
Velik (dvojezična izdaja, posebni
terminološki kotiček) |
17 |
|
Srednje velik |
12 |
|
Manjši |
5 |
|
Ni pomena |
0 |
|
-Zastopanost (delež) slovenskih
avtorjev |
23 |
|
Velika (preko 80 %) |
23 |
|
Srednje velika (med 50 % in 80 %) |
13 |
|
Manjša (manj kot 50 %) |
8 |
|
Ni zastopanosti |
0 |
|
-Dostopnost
na internetu |
1 |
|
Vsi članki (lahko s časovnim zamikom
do največ pol leta) |
1 |
|
Nekateri izbrani članki (lahko s
časovnim zamikom do največ pol leta) |
0 |
|
|
Skupaj |
100 |
Strokovno telo izračuna aritmetično
povprečje števila točk za vsak kazalnik (seštevek vseh točk/število
ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se izračuna s seštevkom
aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen kazalnik.
Prijave, uvrščene v I. in II. kategorijo se
izberejo za (so)financiranje, prijave uvrščene v III. kategorijo se ne izberejo
za (so)financiranje.
II. Višina (so)financiranja
Faktor (so)financiranja izračunane višine
(so)financiranja prijave iz I. in II. kategorije je določen po posameznih
kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3.
Tabela D3:
|
Kategorija |
Število točk |
Faktor
sofinanciranja (O) |
|
I |
91 - 100 |
1 |
|
II |
60 - 90 |
0,75 |
Za izračun višine (so)financiranja se
upoštevajo naslednji faktorji:
- število avtorskih pol
na zvezek (faktor
A);
- naklada (do največ 2500
izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske izdaje se upošteva
obračunsko naklada 2500 izvodov) (faktor
B);
- število rednih zvezkov
na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor
C);
- priznani stroški na eno
avtorsko polo v znesku 0,160 EUR (faktor
D);
- faktor sofinanciranja (faktor
O) iz
Tabele D3.
Znesek letnega (so)financiranja (v
nadaljnjem besedilu: ZLS) je produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in
sicer: ZLS = A · B · C · D ·
O
ZLS ne more biti večji od 12.000,00 EUR.
D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
D4.
Tabela D4:
|
Kriterij |
Kazalnik (ocena) |
Kazalnik (ocena) |
Št. točk |
|
|
avtor/recenzent ima
evidenčno številko raziskovalca pri ARIS |
avtor/recenzent nima
evidenčne številke raziskovalca pri ARIS |
|
|
Znanstvena odličnost avtorja |
-Kakovost objav
*Ocena A1 vključno z ločeno
obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 |
-Kakovost objav
*Slovenski
avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
*Tuji
avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o izvirniku, znanstvenih
recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh znanstvenih del) |
0,00 - 42,00 |
- 4,00 ≤ A1 ≤
10,00 (ocena A)
|
|
42,00 |
- 1,00 ≤ A1 <
4,00 (ocena B)
|
|
28,00 |
- 0,00 < A1 <
1,00 (ocena C)
|
|
14,00 |
|
|
|
0,00 |
|
Znanstvena odličnost recenzenta |
-Kakovost objav
*Ocena A1 vključno z ločeno
obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2 |
-Kakovost objav
*Slovenski recenzent (ocena
na podlagi bibliografije avtorja)
*Tuji recenzent (ocena na
podlagi navedenih treh znanstvenih del) |
0,00 - 18,00 |
- 4,00 ≤ A1 ≤
10,00 (ocena A)
|
|
18,00 |
- 1,00 ≤ A1 <
4,00 (ocena B)
|
|
12,00 |
- 0,00 < A1 <
1,00 (ocena C)
|
|
6,00 |
|
|
|
|
0,00 |
|
Skupaj
največ |
60,00 |
Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po
kriteriju A (možnih 42,00 točk) in kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v
primeru, ko je število točk pri enem od kriterijev enako 0,00 točk, je skupna
ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je
avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova
zavarovanja za starševsko varstvo (za enega otroka se upošteva eno leto),
bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o
zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se
za izračun ocene upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. V primeru, kadar
zaradi časovne oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče
pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odličnosti, namesto treh avtorjevih
znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni
prostor in aktualnost znanstvene monografije.
Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli
ocena (0,00-10,00), na podlagi katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in
recenzentu (0,00-18,00) skladno z določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena
monografija več avtorjev, se upoštevajo samo točke prvega avtorja, ki izkazuje
bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Če ima znanstvena monografija več
recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta
bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje točk dveh recenzentov se
izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in se deli s številom 2.
Za slovenske avtorje in recenzente
znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri ARIS,
strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženih
bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki
se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti
poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih podatkov o izvirniku,
znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najboljših
znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija
oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših
recenzentovih znanstvenih del.
Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se
prijava uvrsti v eno od štirih kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se
ne izberejo za (so)financiranje, prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo
se izberejo za (so)financiranje.
II. Višina sofinanciranja
Prijavam, ki se izberejo za
(so)financiranje, pripada:
- I. kategoriji pripada
100 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
- II. kategoriji pripada
75 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
- III. kategoriji pripada
50 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek.
Normativi za izračun zneska
(so)financiranja:
Za izračun višine sredstev za
(so)financiranje se upoštevajo finančno opredeljeni elementi, kot je določeno v
Tabeli D5.
Tabela D5:
|
Vrste stroškov |
Vrednost na enoto v EUR |
|
A.
tisk in vezava
|
60,00 EUR na avtorsko polo (a) |
|
B.
oblikovanje in računalniški prelom
|
36,00 EUR na avtorsko polo (b) |
|
C.
lektoriranje
|
48,00 EUR na avtorsko polo (c) |
|
D.
stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v
slovenski jezik
|
300,00 EUR na avtorsko polo (d) |
|
E. stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
|
390,00 EUR na avtorsko polo (e) |
|
F.
lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem
jeziku)
|
72,00 EUR na avtorsko polo (f) |
Izračun zneska (so)financiranja:
Znesek (so)financiranja se izračuna na način
kot je določen v Tabeli D6.
Tabela D6:
|
A. znanstvena monografija |
((št. avtorskih pol × a) + (št.
avtorskih pol × b) + (št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež
kategorije |
|
B.
prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
|
((št. avtorskih pol × d) × 70%) x
pripadajoč % delež kategorije |
|
C.
prevod monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
|
((št. avtorskih pol × e) × 70%) x
pripadajoč % delež kategorije
ali
((št. avtorskih pol × f) × 70%) x
pripadajoč % delež kategorije |
|
D.
digitalna izdaja znanstvene monografije
|
((št. avtorskih pol × b) + (št.
avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije |
Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri
formulah je določena v Tabeli D5.
ARIS (so)financira izdaje znanstvenih
monografij v tiskani obliki do naklade največ 300 izvodov in obsega do 25
avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko znaša največ 8.000,00 EUR na
znanstveno monografijo.
E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
E1.
Tabela E1:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Kakovost objav (ocena A1 vključno z
ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in
A1/2) za nosilca aktivnosti |
0 – 10 |
|
|
0 – 10 |
|
|
0 – 5 |
- Vodja
aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v Evidenco RO
-Reference prijavitelja pri
promocijskih in povezovalnih dejavnostih |
0
0 – 10 |
|
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Pričakovana odzivnost v znanstveni
in strokovni javnosti |
0 – 20 |
|
-Pričakovana vidnost v javnosti |
0 – 10 |
|
-Skladnost vsebine predloga z
razpisanimi temami |
0 – 40 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Skladnost predlaganega obsega
aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje
gospodarne rabe sredstev |
0 – 10 |
|
|
Skupaj največ |
100 |
Prijava se izbere za (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk.
F. RAZISKOVALNA OPREMA
I. Elementi ocenjevanja
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
F1.
Tabela F1:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Ustreznost raziskovalne opreme s
konceptualnega, tehničnega in logističnega vidika, upoštevaje najnovejši
razvoj raziskav |
2 |
|
|
-Ustreznost, pomembnost in
izvirnost naslavljanja raziskovalnih vprašanj in pristopov, ki jih je
mogoče obravnavati z uporabo raziskovalne opreme |
3 |
|
|
-Pričakovana dodana vrednost v
primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi možnostmi |
2,9 |
|
|
-Ustreznost potenciala za povečanje
znanstvenega sodelovanja |
2 |
|
|
-Rezultat zadnje evalvacije
raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih programov na dan zaključka
razpisa za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje
je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi |
0,1 |
|
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Komplementarnost v javnem razpisu
predlagane raziskovalne opreme z obstoječo nacionalno in mednarodno
raziskovalno opremo |
0,5 |
|
|
-Potencial za povečanje
prepoznavnosti raziskovalnega področja na nacionalni in/ali mednarodni
ravni |
0,5 |
|
|
-Izkazana potreba po raziskovalni
opremi, ki je predmet nakupa za izvajanje potekajočih raziskovalnih
projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so v fazi
oddaje prijavne vloge na domače in mednarodne projekte in razpise |
1,5 |
|
|
-Ustreznost števila načrtovanih
vključenih potencialnih uporabnikov in njihovih glavnih sektorjev
dejavnosti |
1,5 |
|
|
-Predvidena zasedenost raziskovalne
opreme in izkoriščenost |
0,5 |
|
|
-Ustreznost politike dostopa glede
stroškov dostopa, prioritete dostopa in izbire uporabnikov |
0,5 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Ustreznost deleža (so)financiranja
drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci
raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja |
1
|
|
|
- Prijavitelj
pisno izkazuje (so)financiranje s strani drugih uporabnikov
raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov
v okviru stabilnega financiranja
|
1 |
|
|
-Ustreznost lastnega deleža
(so)financiranja
*glede na delež (so)financiranja,
ki ga zagotovi prijavitelj sam skupaj s sredstvi tretjih oseb |
1 – 4
|
|
|
|
4 |
|
|
|
3 |
|
|
|
2 |
|
|
|
1 |
|
|
Dodaten kazalnik za
ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po
kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe |
1 - 2 |
|
|
-Izkazana namera o skupnem
financiranju s priloženim podpisanim pismom o nameri ali predpogodbo ali
pogodbo o sofinanciranju celotnega nacionalnega konzorcija (prijavitelj
in najmanj dve JRO**) o sofinanciranju in souporabi za raziskovalno
opremo, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne
opreme je določena z javnim razpisom |
|
|
|
- V konzorcijski
nakup sta poleg prijavitelja vključeni najmanj še dve javni RO
|
1 |
|
|
- V konzorcijski
nakup je poleg prijavitelja vključenih več kot dve javni RO
|
2 |
|
|
Skupaj največ |
20 oz. 22* |
* V primeru uporabe dodatnega kazalnika za
ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe.
** V primeru, ko je v nakup vključena
članica univerze, se kot JRO šteje univerza in ne posamezna članica univerze.
V izbor za (so)financiranje nakupov
raziskovalne opreme se ne more uvrstiti prijava, ki ne doseže najmanj 8 točk.
II. Obveznost izbranega
prijavitelja
Izbrani prijavitelj mora ARIS pred
izplačilom sredstev za (so)financiranje nakupa raziskovalne opreme predložiti
podpisano pogodbo o (so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi
drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih
programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti
oziroma v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne opreme.
G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO
MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE
I. Splošno
Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano
verzijo serijske publikacije le, če elektronska ni na voljo. Koordinatorji
nabavnih konzorcijev morajo na razpis prijaviti najmanj 20 % serijskih
publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in ne manj kot 20 serijskih
publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na razpis ne smejo prijaviti
odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem dostopu. Serijske publikacije,
dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom, lahko prijavi le koordinator
tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru konzorcijev se prijavijo v eni
prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic konzorcija. Prijavo v imenu
vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec konzorcija.
II. Elementi ocenjevanja
Kazalnik Dostopnost se meri s številom
raziskovalcev, ki imajo dostop do prijavljenih serijskih publikacij.
Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s
povprečno uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu in številom
objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah. Kot uporaba se
upošteva število skupno število dostopov do celotnega besedila po standardu
COUNTER (Unique Items Request). Povprečna uporaba se izračuna tako, da se skupna
uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih številom. Število točk
se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost.
Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah se
izračuna kot povprečje objav na revijo v dveh letih. Povprečno število objav se
izračuna tako, da se skupno število objav v prijavljenih serijskih publikacijah
v preteklih dveh letih deli z dvakratnim številom publikacij. Število točk se
določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost.
Kazalnik Kakovost in pomen naročene
mednarodne znanstvene literature se meri s faktorjem vpliva za posamezno
kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). Če je serijska
publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija z najvišjim številom točk.
Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk v izpisu Seznam gradiva za
sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj
prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povprečno
število točk se zaokroži na najbližje število točk, pri čemer se povprečje, ki
je točno na sredini, zaokroži na višjo vrednost.
Kazalnik Skladnost predlaganega obsega
aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje
gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s stroškom članka in dostopom do tekočih
vsebin. Strošek članka se izračuna tako, da se sredstva za nakup delijo s
številom prenesenih člankov prijavljenih serijskih publikacij. Strošek članka
praviloma ne sme biti višji od 8 EUR. Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z
deležem prijavljenih serijskih publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v
tisku. Delež, ki je točno na sredini, se zaokroži na višjo vrednost.
Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov
so sredstva iz drugih virov sredstva, ki niso bila pridobljena iz proračuna
Republike Slovenije.
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
G1.
Tabela G1:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Št. točk |
|
Znanstvena odličnost |
-Dostopnost
*Število raziskovalcev, ki
imajo dostop |
1 – 6 |
|
|
|
1 |
|
|
- Od 101 do 500
raziskovalcev
|
2 |
|
|
- Od 501 do 2000
raziskovalcev
|
3 |
|
|
- Od 2001 do 5000
raziskovalcev
|
4 |
|
|
- Od 5001 do 8000
raziskovalcev
|
5 |
|
|
|
6 |
|
|
-Pogostnost uporabe |
1 – 10 |
|
|
*Povprečna uporaba
prijavljenih serijskih publikacij |
0 – 5 |
|
|
|
0 |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
4 |
|
|
|
5 |
|
|
*Število objav slovenskih
avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah na prijavljeno serijsko
publikacijo (povprečje za dve leti pred letom prijave) |
1 - 5 |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
4 |
|
|
|
5 |
|
|
-Kakovost in pomen naročene
mednarodne znanstvene literature
*Serijska publikacija |
0 - 15 |
|
|
- S faktorjem
vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije
|
15 |
|
|
- S faktorjem
vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije
|
10 |
|
|
- S faktorjem
vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije
|
6 |
|
|
- S faktorjem
vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije
|
4 |
|
|
- Je vključena v
mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama ARIS
|
2 |
|
|
- Druga serijska
publikacija
|
0 |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
- Skladnost predlaganega obsega
aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje
gospodarne rabe sredstev |
0 - 6 |
|
|
*Strošek članka |
0-5 |
|
|
|
0 |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
4 |
|
|
|
5 |
|
|
*Dostop do tekočih vsebin |
0 - 1 |
|
|
|
0 |
|
|
|
1 |
|
Družbeni in gospodarski vpliv |
-Delež sredstev iz drugih virov |
0 - 3 |
|
|
|
0 |
|
|
|
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
Skupaj največ |
40 |
III. Razdelitev prijav po
skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav
1) Serijske publikacije in nabavni konzorciji
Strokovno telo ocenjuje prijave tako, da vrednoti kriterije
in kazalnike ocenjevanja na eno točko natančno.
Če v prijavi ni podatka za posamezen kazalnik, se mu dodeli
nič točk. Če nakup posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za
(so)financiranje prijavilo več prijaviteljev, ima prednost prijavitelj, ki
posamezno serijsko publikacijo naroča dlje. Strokovno telo praviloma zavrne
prijave nabavnih konzorcijev, pri katerih je strošek članka višji od 8 EUR.
Strokovno telo pripravi predlog prednostnega seznam prijav na
podlagi doseženih točk ocenjevanja, ločeno za prijave posameznih serijskih
publikacij in ločeno za prijave nabavnih konzorcijev, ter jih uvrsti v tri
kategorije, ki so podlaga za določitev višine (so)financiranja.
Faktor (so)financiranja serijskih publikacij je glede na
višino sredstev izplačanih prijavitelju v preteklem letu določen po posameznih
kategorijah, kot je za prijave serijskih publikacij določeno v Tabeli G2, za
prijave nabavnih konzorcijev pa v Tabeli G3.
Tabela G2:
|
Št. doseženih točk |
Kategorija |
Faktor (so)financiranja |
|
35 - 40 |
1 |
1.1 |
|
7 - 34 |
2 |
1 |
|
1 - 6 |
3 |
0.9 |
Tabela G3:
|
Št. doseženih točk |
Kategorija |
Faktor (so)financiranja |
|
34 - 40 |
1 |
1.1 |
|
16 - 33 |
2 |
1 |
|
1 - 15 |
3 |
0.9 |
Prednost pri (so)financiranju nakupa serijskih publikacij imajo prijavitelji,
katerih pospešen razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. S tem se
omogoča pospešeni razvoj znanstvenoraziskovalnih področij, ki so v javnem
interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade raziskovalne
organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati, oziroma
uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo znanstvenoraziskovalno
področje. V takšnem primeru se prijava točkuje s faktorjem (so)financiranja 1.1.
V primeru, da je vsota vseh zneskov (so)financiranja višja od razpoložljivih
sredstev javnega razpisa, se končni znesek (so)financiranja določi tako, da se
zneske (so)financiranja sorazmerno uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev.
2) Mednarodna zbirka podatkov Scopus
Strokovno telo predlaga tudi (so)financiranje prijave mednarodne zbirke podatkov
Scopus. Izhodišče za višino (so)financiranja predstavlja predložena ponudba
prijavitelja.
H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI
INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST (OSIC)
Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli
H1.
Tabela H1:
|
Kriterij |
Kazalniki in merila |
Največje št. točk |
|
Kakovost in učinkovitost izvedbe |
-Strokovna usposobljenost osebja
*Usposobljenost ekspertov za
presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po
veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu
COBISS.SI
*Usposobljenost za delo v
sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za
redigiranje normativne baze podatkov)
*Morebitne dosedanje
aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa |
5 |
|
|
- Prijavitelj v
celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov,
odstopanja so minimalna
|
5 |
|
|
- Prijavitelj
večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi
pomanjkljivosti
|
3 - 4 |
|
|
- Izpolnjevanje
zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike
|
0 - 2 |
|
|
-Ustreznost organiziranosti OSIC za
uspešno izvajanje nalog |
5 |
|
|
- Center je
ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
|
5 |
|
|
- Pri
organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
|
0 - 4 |
|
|
Skupaj |
10 |
I. VELJAVNOST METODOLOGIJE
Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati Metodologija ocenjevanja
prijav v postopkih za (so)financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti št.
6319-5/2022-5 z dne 9. 1. 2023, št. 6319-5/2022-6 z dne 17. 1. 2023 - popravek,
št. 6319-5/2022-7 z dne 19. 6. 2023, št. 6319-5/2022-8 z dne 13. 11. 2023, št.
6319-5/2022-9 z dne 18. 12. 2023, št. 6319-5/2022-10 z dne 4. 3. 2024, št.
6319-5/2022-11 z dne 29. 5. 2024, št. 6319-5/2022-12 z dne 9. 9. 2024, št.
6319-5/2022-13 z dne 23. 9. 2024, št. 6319-5/2022-16 z dne 29. 10. 2024, št.
6319-5/2022-17 z dne 13. 1. 2025, št. 6319-5/2022-18 z dne 3. 3. 2025, št.
6319-5/2022-20 z dne 24. 3. 2025 in št. 6319-5/2022-21 z dne 24. 4. 2025, ki pa
se še uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in
še niso bili končani, razen za Javni razpis za (so)financiranje
znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko
republiko v okviru Programa PROTEUS v letih 2027 – 2028, št. 5100-186/2025-3 z
dne 23.1.2026, za katerega se uporablja ta metodologija.
Ta metodologija začne veljati naslednji dan
po objavi na spletni strani ARIS.
akad. prof. dr. Slavko Splichal,
predsednik znanstvenega sveta ARIS
Številka: 6319-1/2026-1
Datum: 11. 2. 2026
Prilogi:
- Priloga
1: Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARIS,
- Priloga
2: Klasifikacija raziskovalnih ved, področij in podpodročij panelov ERC.
|