Uvodne misli ob nastopu mandata
 Naključje je hotelo, da prevzemam vodenje Javne agencije za raziskovalno
dejavnost RS z začetkom mandata nove Evropske komisije. Pred kratkim imenovani
komisar za znanost je v svojem nastopu pred Evropskim parlamentom poudaril
potrebo po krepitvi raziskovalne in inovacijske politike v članicah EU, kar
razumem tudi kot spodbudo, da so v tekmi za evropska raziskovalna sredstva
praviloma bolj uspešni tisti raziskovalci, ki so doma deležni urejenega
raziskovalno-inovacijskega okolja.
Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije je skupaj s pristojnim
ministrstvom prav v teh dneh sprožil ocenjevanje izvajanja Raziskovalno
inovacijske strategije RS 2011–2020 (RISS). S sprejetjem strategije v Državnem
zboru RS leta 2011 je bilo izvajanje ukrepov znanstveno-inovacijske politike
preneseno na agencije. Zavedam se, da imajo dejavnosti ARRS močan, v izvedbenem
smislu tako rekoč prevladujoč vpliv na vrsto kazalnikov, ki govorijo o
uspešnosti RISS. Pristojno ministrstvo ima osrednjo vlogo pri oblikovanju
raziskovalno-inovacijske politike, agencija pa mora pri tem odigrati občutljivo
vlogo učinkovitega in neodvisnega izvajalca politik.
Strokovna javnost je pri novih mandatih razpeta, v nekaterih primerih pa tudi
razdeljena, med željami po spremembah ter pričakovanji po stanovitnosti in
predvidljivosti. V tej dinamiki stavim na dialog z vsemi deležniki ter na
pregledno izvajanje odločitev, usklajeno z organi, ki so Znanstveni svet
agencije in znanstveni sveti posameznih ved ter Upravni odbor, ki skrbi, da
agencija deluje v javnem interesu. Za izvajanje odločitev v kompleksnih okoljih,
kot je raziskovalno-inovacijsko, kjer so legitimni interesi lahko precej
različni, celo nasprotujoči, je nujen konsenz in le v izjemnih primerih tudi
kompromis.
Znanstvenik si mnenje o svojem osebnem in družbenem položaju v pretežni meri
oblikuje na podlagi presoje o možnostih za delo ter odnosa družbe do znanja.
ARRS je tukaj zato, da prvo omogoča in drugo izboljšuje. V danih razmerah mora
skrbeti za transparenten in predvidljiv sistem financiranja ter pravična merila
za dodeljevanje javnih sredstev. Besedna zveza “v danih razmerah” v prejšnjem
stavku ni leporečje, temveč kliče po primerni pozornosti političnih odločevalcev,
da krivuljo financiranja, ki vse od leta 2011 pada, obrnejo navzgor. Iz tega
namreč izhaja nujno potrebna predvidljivost delovanja Agencije in s tem pogoji
za uspešno delo raziskovalcev in ustanov, v katerih delujejo.
Zahvaljujem se vsem, ki so izrazili svoje zaupanje pri moji kandidaturi za
direktorja ARRS.
Prof. dr. József Györkös
|
