Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Prejšnja objava je bila v veljavi do 10. 01. 2023. 


Na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (Uradni list RS, št. 186/21) in prvega odstavka 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/22 in 125/22) je Znanstveni svet ARRS na 55. seji dne 9. 1. 2023 sprejel

Metodologijo ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti

 

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARRS (v nadaljevanju: metodologija), temelji na določbah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID), Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa št. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. 2022, Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22 in 103/22 – popr.) in Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 166/22).

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1A', A" in A1/2), ocena A3 pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.

Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (točke SICRIS (COBISS)) so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.

Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:

  • SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1875 točk ocena 5
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250 ocena 1,5

Skupna mejna vrednost za A1 je 10 točk.

Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splošnim aktom o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti  določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 5.

  • ARRS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v začetku koledarskega leta.
  • Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A3 upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse postopke, za katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji:

A1 ≥ 0,30, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0,3,

kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za člane stalnih strokovnih teles ARRS in zunanjih ekspertnih panelov (v nadaljevanju: strokovno telo). Za raziskovalce, ki so se že upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov, morajo poleg pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni.

Kandidati za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj in
  • A' > 0.

Kandidati za vodje velikih projektov morajo izpolnjevati naslednji pogoj:

  • A" ≥ 50.

Ne glede na določilo drugega odstavka tega podpoglavja, je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov:

  • A1 > 0 in
  • A' > 0.

Osnovni pogoj za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, je:

A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1

a. A1 minimalni je določen v Tabeli A1.

 Tabela A1:

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,50
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1


b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v Tabeli A2.

Tabela A2:

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,40
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
  1. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v Tabeli A3.

Tabela A3:

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200

b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, določen v Tabeli A4.

Tabela A4:

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20
  1. Drugi kvantitativni pogoji

A3 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov ter raziskovalnih programov enak 0.

IV. Preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.

V. Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij

Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij ARRS je določen v Priloga št. 2, ki je sestavni del te metodologije.
ARRS lahko v postopkih ocenjevanja uporabi tudi šifrant po področjih panelov ERC.

 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, določene v poglavju A. SPLOŠNO te metodologije.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov za vodjo projekta, izpolnjene na prijavnem obrazcu: ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost A1 oziroma CI večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavnem obrazcu.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavnem obrazcu.

Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom (v nadaljnjem besedilu: razpis). Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij po raziskovalnih področjih glede na sproščena sredstva zaradi zaključenih projektov, ob upoštevanju vrednosti razpisa.

II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijave na prijavnem obrazcu ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-EvalForm-x/20xx).
V ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih kriterijih.

Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 prijavami. Če je prijav za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenti pokrivajo glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:

  • ocena BT - za temeljne projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B1 in Tabeli B3.
  • ocena BA - za aplikativne projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B2 in Tabeli B3.

Oceni BT oziroma BA se dobita s seštevkom posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena največ:

  • 15 točk pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) 20 točk pri aplikativnih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena odličnost raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna skupina.

III. Elementi ocenjevanja

a) Temeljnih projektov

Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so določeni v Tabeli B1. 

Tabela B1:

Ocena BT Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BT 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav
5
 
BT 2 Znanstvena odličnost prijave  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov
- Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij)
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Izvirnost zamisli
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
5
 
BT 3 Kakovost in učinkovitost izvedbe -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Izvedljivost znanstvenega pristopa
5
 
  Skupaj   15

b) Aplikativnih projektov

Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so določeni v Tabeli B2.

Tabela B2:

Ocena BA Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BA 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav
5
 
BA 2 Znanstvena odličnost prijave -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi)
5
 
BA 3 Kakovost in učinkovitost izvedbe -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine
-Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj
5
 
BA 4 Družbeni in gospodarski vpliv -Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov
-Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike)
-Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pričakovani učinki projekta
-Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj
5
  Skupaj   20

Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer upoštevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so določeni v Tabeli B3.

Tabela B3:

Opis ocene Pomen ocene Številčna ocena (število točk)
  Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij. 0,0
Nezadostno Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. 1,0 - 1,9
Pomanjkljivo Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. 2,0 - 2,9
Dobro Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. 3,0 - 3,9
Zelo dobro Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. 4,0 - 4,6
Odlično Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. 4,7 - 5,0

V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti:

  • temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
  • aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

V okviru vsake vede mora biti za podoktorske projekte dodeljenih vsaj 12,1 % sredstev za financiranje izbranih prijav manjših temeljnih in aplikativnih projektov ter podoktorskih temeljnih in aplikativnih projektov v okviru vede. Prav tako mora biti od teh sredstev vsaj 30 % sredstev za projekte v okviru vede tehnika, vsaj 15 % v okviru vede biotehnika ter vsaj 5 % v okviru ved družboslovje, naravoslovje in medicina, mora biti dodeljenih za aplikativne projekte.

Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji (največ 7 let po letu zagovora prvega doktorata). Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so raziskovalci srednje generacije (največ 15 let po letu zagovora prvega doktorata).Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali raziskovalci (več kot 15 let po letu zagovora prvega doktorata).

Na medicinskih vedah morajo klinične raziskave izkazovati udeležbo zdravstvenih zavodov/učnih ustanov vsaj v višini 30 % raziskovalnih ur. Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave potekajo na področju klinične medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da gre za klinično naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni panel v okviru ocenjevalnega postopka. V okviru medicinskih ved mora biti vsaj 50 % sredstev namenjenih kliničnim raziskavam.

V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita:

  • dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno naravoslovno vedo;
  • dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno tehniško vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno medicinsko vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno biotehniško vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno družboslovno vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno humanistično vedo;

Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:

  • v primeru da na posamezni vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s prejšnjim odstavkom lahko uvrstile v izbor na posamezni primarni vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih primarnih vedah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, glede na doseženo oceno do skupno razpisanega števila prijav velikih projektov (8 prijav);
  • v primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 8 prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega razpisa, na katere strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo predvidenega števila.

Velikih projektov se ne prijavlja na podlagi sporazuma z madžarsko agencijo NKFIH ter na podlagi sporazuma WEAVE z avstrijsko agencijo FWF, poljsko agencijo NCN, švicarsko agencijo SNSF, hrvaško agencijo HRZZ, flamsko agencijo FWO in češko agencijo GAČR.

IV. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka

V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. Aleša Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). Pri tem se upošteva:

  • Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta – Program AD je 100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
  • Strokovno telo pripravi predlog prednostnega seznama projektov, in sicer se na raziskovalno vedo v izhodišču uvrstita dva najbolje ocenjena projekta, pri čemer ne smeta biti z istega področja znotraj vede. V primeru, da so v okviru vede prijavljeni le projekti z enega področja, se uvrstita dva najbolje ocenjena projekta znotraj istega področja.
  • V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrščenih 12 prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega razpisa, na katere strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo dveh prijav projektov.
  • V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih projektov skladno z določili, ki veljajo za izbor teh projektov.
  • Mednarodni panel za vsako posamezno vedo na kateri so prijave za (so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov – Program AD, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvrščene na predlog prednostnega seznama na podlagi tretje ali pete alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava ZSA in največ do višine razpoložljivih sredstev razpisa (za predmet razpisa Manjši temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Aleša Debeljaka) dopolni predlog prednostnega seznama prijav; pri tem velja, da sta na predlog prednostnega seznama lahko na raziskovalno vedo uvrščena več kot dva projekta.
  • V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od maksimalnega števila možnih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se v izbor uvrsti vse prijave.

Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD

  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa in najmanj eno leto pred zaključkom razpisa bivati v tujini, in ne sme biti zaposlen v Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se šteje za izpolnjen tudi, če je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko disertacijo v tujini največ eno leto pred zaključkom razpisa.
  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaključka razpisa izpolnjevati pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo več kot 15 let.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaključka razpisa državljan Republike Slovenije.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem projektu, ki ga vodi, najmanj v višini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora imeti evidentiran vsaj 20 % delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost. Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta.
  • V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vračajo v Republiko Slovenijo.
     

C. MEDNARODNO SODELOVANJE

C.1. BILATERALNO SODELOVANJE

C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C1.

Tabela C1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja 5
Družbeni in gospodarski vpliv -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje 5
  Skupaj največ 15

II. Posebne določbe Izbora prijav na enostranskem razpisu

Obvezni delež izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 20 %.

V primeru, da več prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem postopku doseže enako število točk in so obenem presežena v razpisu določena finančna sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odloča ZSA na podlagi razprave.

III. Posebne določbe izbora prijav na dvostranskem razpisu

Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjena razpisa.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru, da je meddržavna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlajše raziskovalce iz partnerske države, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v višini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.

C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C2.

Tabela C2:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja 3
  -Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti, modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in spola 3
  -Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 2
  -Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov, opredeljenih v predlogu projekta 2
Družbeni in gospodarski vpliv -Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k razvoju področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za širše znanstveno področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski vpliv 2,5
  -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 2,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost dodelitve nalog in sredstev 2,5
  -Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega udeleženca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje 2,5
  Skupaj največ 20

II. Izbor prijav

Partnerski državi praviloma sočasno objavita razpis, ki omogoča oddajo skupnih prijav do roka, ki je določen v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski državi morata vložiti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji državi in na način, ki ga določata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjen razpis.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v partnerski državi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih državah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno označene prijave, ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom. 

C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU

C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU

Višina enkratnega finančnega prispevka se določi v razpisu ločeno za prijave:

  • prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija (vsaj tri različne RO iz vsaj treh različnih držav EU oziroma pridruženih držav okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
  • prijavitelja, ki je bil v projekt vključen kot sodelujoča RO v konzorciju, oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja.

Do finančnega prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo vsaj 65 % največjega možnega števila točk po zaključeni drugi fazi ocenjevanja v posameznem recenzijskem postopku oziroma oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant) oziroma vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).

V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 več sodelujočih RO iz Slovenije, je do povračila finančnega prispevka upravičena le gostiteljska institucija (host institution).

C.2.2. Projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva

Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, če recenzija prijave projekta na mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem besedilu: mednarodni projekt) preseže prag za možno (so)financiranje, ki je določen v Tabeli C3.

Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.

ARRS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant), največ v obsegu, ki je določen v Tabeli C3.

Če so v  projekt ERC perspektiva vključeni člani mednarodnega konzorcija, ARRS (so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nanaša na člane raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO. 

Tabela C3: 

 Mednarodni razpis Okvirni obseg in trajanje (so)financiranja na mednarodnem razpisu Dosežena uspešnost na mednarodnem razpisu ERC
(prag za možno (so)financiranje)
Obseg in trajanje projekta ERC perspektiva, ki ga (so)financira ARRS
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 2 leti)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (največ 2 leti)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 200.000 EUR/leto (največ 2 leti)
ERC Consolidator Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta)
ERC Advanced Grant do 500.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 200.000 EUR/leto (največ 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 250.000 EUR/leto (največ 3 leta)

C.2.3. Projekti ERC potencial

Obseg (so)financiranja enkratnega finančnega prispevka je največ 50.000 EUR za obdobje trajanja raziskovalnega projekta šestih mesecev oziroma sorazmerno največji višini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

C.2.4. Projekti ERC nova obzorja

Na projektu mora biti poleg matične RO vključena vsaj še ena sodelujoča RO, ki mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v deležu najmanj 10 % in največ 50 % odobrenega obsega FTE.

Obdobje izvajanja projekta je lahko največ tri leta. Največji možni letni obseg (so)financiranja je 110.000 EUR.

C.2.5. Projekti ERC fokus

ARRS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC zunaj Republike Slovenije, ki so že izvedli ali trenutno izvajajo znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant) na področju katerekoli znanstvene vede.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C4.

Tabela C4:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje, kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta 2
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja 1
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 2
  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov 1
 
  -Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v znanosti)  2
  -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 1
  -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev 1
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega raziskovalca 2
  -Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje projekta ERC 2
  -Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje projekta ERC 1
  Skupaj največ 15

V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev (intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva člana strokovnega telesa, pri čemer je obvezno sodelovanje člana strokovnega telesa s področja vede, ki je predmet prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upošteva kakovost prijave in možnosti projekta za uspeh na bodočem ERC razpisu.

C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti

ARRS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske komisije Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu: mednarodni razpisi) odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti.

ARRS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in podeljen pečat odličnosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upoštevanju pravila mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju določajo pravila mednarodnega razpisa za odlične raziskovalce, vključno z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, če to izhaja iz mednarodnega razpisa.

ARRS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti, z objavo na spletni strani ARRS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje raziskovalnega projekta.

Zaprošeni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri ARRS ne sme preseči višine zaprošenih sredstev na mednarodni razpis.

ARRS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije.

C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE

C.3.1. NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije

Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH. Slovenski in madžarski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

V primeru, ko ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov v okviru Memoranduma o soglasju o vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja med ARRS in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARRS.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, če je skupni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje.

Skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH, mora presegati skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira ARRS. Skupni znesek madžarskega dela raziskovalnega projekta se preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani.

Skupni raziskovalni projekti trajajo največ tri leta. Največji možni letni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta znaša do 100.000 EUR, ob sočasnem upoštevanju, da skupni znesek (so)financiranja madžarskega dela raziskovalnega projekta presega skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

C.3.2. WEAVE – Multilateralna vodilna agencija

Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave so poleg ARRS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nemčija), FNR (The Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, Agricultural Sciences and Spatial Planning, Švedska), FWF (Fonds zur Förderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation – Flanders, Belgija), GAČR (The Czech Science Foundation, Češka), HRZZ (Hrvatska zaklada za znanost, Hrvaška), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN (Research Council of Norway, Norveška) in SNSF (Swiss National Science Foundation, Švica).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogoča prijavo skupnih raziskovalnih projektov Weave.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije (razpis v partnerski državi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta Weave morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

K sodelovanju ARRS s posameznimi partnerskimi agencijam, ki so v vlogi vodilnih agencij, poda soglasje ZSA.

Kadar ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave na podlagi neposredne pogodbe, če je prijava prijavitelja na razpisu v partnerski državi, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih določi ARRS.

V ocenjevalni postopek, ki ga izvede partnerska agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije, se uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARRS in pri partnerski agenciji. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS v postopku upošteva, da se za posamezno valuto znesek zaprošenih sredstev raziskovalnega projekta pri partnerski agenciji preračuna v EUR po menjalnem tečaju, ki ga objavi partnerska agencija. V primeru, da partnerska agencija ne objavi menjalnega tečaja, se preračun izvede po tečaju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani.

V primeru, da ARRS ugotovi razhajanje podatkov med prijavnim obrazcem in skupno prijavo, ki je oddana pri partnerski agenciji glede zaprošenih sredstev, ki je večje od dovoljenega odstopanja + / -3 %, ARRS upošteva znesek iz skupne prijave, ki je bila oddana na razpis pri partnerski agenciji, in sicer preračunan po menjalnem tečaju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani, ob sočasnem upoštevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela projekta.

Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave znaša do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

ARRS lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARRS, v okviru proračunskih možnosti prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta Weave, če je skupni raziskovalni projekt Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi partnerska agencija, pozitivno ocenjen in ga partnerska agencija predlaga v (so)financiranje in če so ga sprejele vse sodelujoče agencije.

C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH

K sodelovanju ARRS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA) poda soglasje ZSA. 

Prijavo večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni razpis, ki ga objavi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja. Vsi deli večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vključenih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega sodelovanja, če to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravičenosti skladno z ZZrID in s splošnimi akti ARRS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja.

Ocenjevalni postopek prijave večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARRS. ARRS pripozna postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARRS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA).

Največji možni obseg (so)financiranja slovenskega dela večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta določi ARRS in ga objavi na spletni strani ARRS.

ARRS  lahko ob upoštevanju višine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARRS, v okviru proračunskih možnosti, prevzame v (so)financiranje slovenski del večstranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, če je večstranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v (so)financiranje.

C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELEŽBE IZJEMNIH MLAJŠIH RAZISKOVALCEV NA ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJŠE RAZISKOVALCE

Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se šteje kot zaključena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli C5.

Tabela C5:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje 0,5
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja 1
  -Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja 0,5
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 1
  -Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem delu 1
  -Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo 0,5
  -Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi 0,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem programu 5
 
  Skupaj največ 10

 

D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

D.1. DOMAČE PERIODIČNE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki:

  • publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).

Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v šest kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je določeno v Tabeli D1. 

Število točk se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je določeno v Tabeli D1.

Tabela D1:

Kategorije Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov Število točk Odstotek kategorije (Ok) Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR)
1 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 1. četrtini publikacij 100 100% 25.000,00
2 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 2. četrtini publikacij 95 95% 23.750,00
3 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 3. četrtini publikacij 90 90% 22.500,00
4 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 4. četrtini publikacij ali v AHCI 85 85% 21.250,00
5 So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 70 70% 17.500,00
6 Znanstvene publikacije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 50 50% 12.500,00

II. Višina (so)financiranja

Za izračun višine letnega (so)financiranja se upoštevajo naslednji normativi:

  1. število avtorskih pol na leto (redna izdaja; upošteva se največ 140 avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (črk, številk, ločil, presledkov) ali približno 16 tipkanih strani) (A),
  2. priznani stroški na eno avtorsko polo (D).

Postopek izračuna višine letnega (so)financiranja:

a) ARRS najprej za vse prijave izračuna A • D • OK;

b) v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od zneska zaprošenih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni vlogi, se upošteva znesek zaprošenih sredstev; v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od zneska zaprošenih sredstev, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka oziroma v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka višji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva maksimalni letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka nižji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upošteva izračunan znesek (so)financiranja iz točke a) tega odstavka;

c) ARRS na podlagi izračuna iz točke a) tega odstavka in upoštevajoč omejitve iz točke b) tega odstavka, določi upoštevan znesek (so)financiranja;

d) določitev končnih zneskov (so)financiranja glede na razpoložljiva sredstva:

d1) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa:

v primeru, da vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) preseže razpoložljiva finančna sredstva razpisa, se končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi tako, da se pri izračunu določi še faktor f, ki upoštevane zneske (so)financiranja sorazmerno uskladi z obsegom razpoložljivih sredstev:

Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A • D • OK• f

d2) vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa:
v primeru, da je vsota vseh upoštevanih zneskov (so)financiranja manjša od razpoložljivih finančnih sredstev razpisa, se za končni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) določi upoštevan znesek (so)financiranja (točka c tega odstavka):

Višina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A • D • OK

A: št. avtorskih pol na leto,

D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v pavšalni vrednosti 400 EUR,

OK: odstotek kategorije – odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo N1),

f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev izračunanih sredstev Σ(Ai• D • OKi) z razpisanimi sredstvi.

Maksimalni letni zneski (so)financiranja so določeni v Tabeli N1 in so odvisni od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Višina (so)financiranja ne more presegati zaprošenih sredstev.

D.2. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D2.

Tabela D2:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Družbeni in gospodarski vpliv publikacije -Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) 25
  • Velika
25
  • Srednje velika
15
  • Manjša
5
  • Ni povezave
0
-Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje  in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in tehnične kulture 25
  • Velik
25
  • Srednje
15
  • Manjši
10
  • Ni pomena
0
-Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije 15
  • Velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček)
15
  • Srednje velik
10
  • Manjši
5
  • Ni pomena
0
-Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev 20
  • Velika (preko 80%)
20
  • Srednje velika (med 50% in 80%)
10
  • Manjša (manj kot 50%)
5
  • Ni zastopanosti
0
-Dostopnost na internetu 15
  • Vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo
15
  • Nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo
10
   Skupaj 100

Strokovno telo izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik (seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen kazalnik.

Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij. Prijave, uvrščene v I. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvrščene v II. in III. kategorijo se uvrstijo v  (so)financiranje.

II. Višina (so)financiranja

Faktor (so)financiranja izračunane višine (so)financiranja prijave iz I. in II. kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot je določeno v Tabeli D3.

Tabela D3:

Kategorija Število točk Faktor
sofinanciranja (O)
I 91 - 100 1
II 60 - 90 0,75

Za izračun višine (so)financiranja se upoštevajo naslednji faktorji:

  • število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
  • naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske izdaje se upošteva obračunsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
  • število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor C);
  • priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
  • faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3.

Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D · O

ZLS ne more biti večji od 11.000,00 EUR.

D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli D4.

Tabela D4:

Kriterij Kazalnik (ocena) Kazalnik (ocena) Št. točk
  avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri ARRS avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri ARRS  
Znanstvena odličnost avtorja -Kakovost objav
     *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
         *Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
         *Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh  znanstvenih del)
0,00 - 42,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
  • 4,00 - 7,00 (ocena A)
42,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
28,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
14,00
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
Znanstvena odličnost recenzenta -Kakovost objav
       *Ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
       *Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
       *Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih del)
0,00 - 18,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
  • 4,00 - 7,00 (ocena A)
18,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
12,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
6,00
 
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
                            Skupaj največ 60,00

Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 42,00 točk) in kriteriju B (možnih 18,00 točk), razen v primeru, ko je število točk pri enem od kriterijev enako 0,00 točk, je skupna ocena enaka 0,00 točk. Vse ocene se določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. V primeru, kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odličnosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi katere se dodeli točke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z določili iz Tabele D4. Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se upoštevajo samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Če ima znanstvena monografija več recenzentov, se upoštevajo točke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povprečje točk dveh recenzentov se izračuna tako, da se sešteje točke obeh recenzentov in se deli s številom 2.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri ARRS, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.

Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od štirih kategorij. Prijave, uvrščene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvrščene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje.

II. Višina sofinanciranja

Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada:

  • I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
  • II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek;
  • III. kategoriji pripada 50 % delež sredstev glede na izračunani (so)financirani znesek.

Normativi za izračun zneska sofinanciranja:

Za izračun višine sredstev za (so)financiranje se upoštevajo finančno opredeljeni elementi, kot je določeno v Tabeli D5.

Tabela D5:

Vrste stroškov Vrednost na enoto v EUR
  1. tisk in vezava
50,00 EUR na avtorsko polo (a)
  1. oblikovanje in računalniški prelom
30,00 EUR na avtorsko polo (b)
  1. lektoriranje
40,00  EUR na avtorsko polo (c)
  1. stroški prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v slovenski jezik
270,00 EUR na avtorsko polo (d)
  1. stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
350,00 EUR na avtorsko polo (e)
  1. lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)
60,00 EUR na avtorsko polo (f)

Izračun zneska (so)financiranja:

Znesek (so)financiranja se izračuna na način kot je določen v Tabeli D6.

Tabela D6:

A. znanstvena monografija (št. avtorskih pol × a) +
(št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik
((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
ali
((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. digitalna izdaja znanstvene monografije
(št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c) x pripadajoč % delež kategorije

Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli D5.

ARRS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo.


E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli E1.

Tabela E1:

Kriterij Kazalniki in merila Št. točk
Znanstvena odličnost -Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti 0 – 10
  • A1>=3
0 – 10
  • A1<3
0 – 5
  • Vodja aktivnosti nima evidenčne številke vpisa raziskovalca v Evidenco RO
 
-Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih
0
 

0 – 10
Družbeni in gospodarski vpliv -Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 0 – 20
-Pričakovana vidnost v javnosti 0 – 10
-Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami 0 – 40
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 – 10
  Skupaj največ 100

Prijava se uvrsti v (so)financiranje, če doseže najmanj 60 točk.


F. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F1.

Tabela F1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Znanstvena odličnost -Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav 1
  -Ustreznost, pomembnost in izvirnost  naslavljanja raziskovalnih vprašanj in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo raziskovalne opreme 1
  -Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi možnostmi 1
  -Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja 1
  -Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih programov na dan zaključka razpisa za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi 0 - 6
      *če je raziskovalnih programov več, se upošteva povprečna ocena raziskovalnih programov:  
 
  • nad 20,75 do 25
6
 
  • nad 16,5  do 20,75
4
 
  • do 16,5
0
Družbeni in gospodarski vpliv -Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo 0,5
  -Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na nacionalni in/ali mednarodni ravni 0,5
  -Izkazana potreba  po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in mednarodne projekte in razpise 1,5
  -Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in njihovih glavnih sektorjev dejavnosti 1
  -Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost 1
  -Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa in izbire uporabnikov 0,5
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja 0 - 1
 
 
  • Prijavitelj izkazuje (so)financiranje s strani drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
1
 
  • Prijavitelj ne izkazuje (so)financiranja s strani drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
 0
-Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja     *glede na  delež (so)financiranja, ki  ga zagotovi prijavitelj sam skupaj s sredstvi tretjih oseb 1 – 4
 
 
  • 80 % in več
4
 
  • 70,00 % do 79,99 %
3
 
  • 60,00 % do 69,99 %
2
 
  • 50,00 % do 59,99 %
1
  Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe 1 - 2
  -Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je določena z javnim razpisom 1
 
  • V konzorcijski nakup sta vključeni najmanj dve javni RO
2
 
  • V konzorcijski nakup je vključenih več kot dve javni RO
 
  Skupaj največ 20 oz. 22*

*  V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe.
** V primeru, ko je v nakup vključena članica univerze, se kot JRO šteje univerza in ne posamezna članica univerze.

II. Obveznost izbranega prijavitelja

Izbrani prijavitelj mora ARRS pred sklenitvijo pogodbe o (so)sofinanciranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložiti podpisano pogodbo o (so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja ali v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne opreme.


G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE

I. Splošno

Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, če elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z založnikom, lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev – članic konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec konzorcija.

II. Elementi ocenjevanja

Kazalnik Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, ki imajo dostop do prijavljenih serijskih publikacij.

Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu in številom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah. Kot uporaba se upošteva število skupno število dostopov do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povprečna uporaba se izračuna tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost. Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah se izračuna kot povprečje objav na revijo v dveh letih. Povprečno število objav se izračuna tako, da se skupno število objav v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim številom publikacij. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost.

Kazalnik Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature se meri s faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upoštevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo vrednost.

Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s stroškom članka in dostopom do tekočih vsebin. Strošek članka se izračuna tako, da se sredstva za nakup delijo s številom prenesenih člankov prijavljenih serijskih publikacij. Strošek članka praviloma ne sme biti višji od 6 EUR. Dostop do tekočih vsebin se ugotavlja z deležem prijavljenih serijskih publikacij, ki omogočajo dostop do člankov v tisku. Delež, ki je točno na sredini, se zaokroži na višjo vrednost.

Pri kazalniku Delež sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so sredstva, ki niso bila pridobljena iz  proračuna Republike Slovenije.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli G1.

Tabela G1: 

 Kriterij Kazalniki in merila Št. točk
Znanstvena odličnost -Dostopnost
       *Število raziskovalcev, ki imajo dostop
1 – 6
 
  • Do 100 raziskovalcev
1
 
  • Od 101 do 500 raziskovalcev
2
 
  • Od 501 do 2000 raziskovalcev
3
 
  • Od 2001 do 5000 raziskovalcev
4
 
  • Od 5001 do 8000 raziskovalcev
5
 
  • Nad 8000 raziskovalcev
6
  -Pogostnost uporabe 1 – 10
        *Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij 0 – 5
 
  • Do 50
0
 
  • Od 51 do 100
1
 
  • Od 101 do 300
2
 
  • Od 301 do 600
3
 
  • Od 601 do 1000
4
 
  • Nad 1000
5
        *Število objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povprečje za dve leti pred letom prijave)  1 - 5
 
  • Od 0,00 do 0,50
1
 
  • Od 0,51 do 0,75
2
 
  • Od 0,76 do 1,00
3
 
  • Nad 1,01 do 2,00
4
 
  • Od 2,01 in več
5
  -Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature
       *Serijska publikacija

0 - 15
 
  • S faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije
15
 
  • S faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije
10
 
  • S faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije
6
 
  • S faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije
4
 
  • Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama ARRS
2
 
  • Druga serijska publikacija
0
Kakovost in učinkovitost izvedbe - Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 - 6
         *Strošek članka 0-5
 
  • Nad 6 EUR
0
 
  • Nad 5 do 6 EUR
1
 
  • Nad 4 do 5 EUR
 2
 
  • Nad 3 do 4 EUR
3
 
  • Nad 2 do 3 EUR
4
 
  • Do 2 EUR
5
         *Dostop do tekočih vsebin 0 - 1
 
  • Do 80% naslovov
0
 
  • 80% in več naslovov
1
Družbeni in gospodarski vpliv -Delež sredstev iz drugih virov 0 - 3
 
  • Do 5 %
0
 
  • Nad 5 do 10 %
1
 
  • Nad 10 % do 20 %
2
 
  • Nad 20 %
3
  Skupaj največ 40

III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih področjih na podlagi prijave v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri Centralni tehniški knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk. Če nakup posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje prijavilo več prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je strošek članka višji od 6 EUR.


H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST (OSIC)

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H1.

Tabela H1:

Kriterij Kazalniki in merila Največje št. točk
Kakovost in učinkovitost izvedbe -Strokovna usposobljenost osebja
        *Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
        *Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
        *Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
5
 
  • Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna
5
 
  • Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti
3 - 4 
 
  • Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike
0 - 2
  -Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog 5
 
  • Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
5
 
  • Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
0 - 4
  Skupaj 10


I. VELJAVNOST METODOLOGIJE

Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017- uradno prečiščeno besedilo št. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se še uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije začeti in še niso bili končani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. členom ZZrID potekajo v skladu s splošnimi akti ARRS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim odstavkom 101. člena ZZrID zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe ZZrID.   

 

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.

 

Prof. dr. Peter Križan,
predsednik Znanstvenega sveta agencije

 

Številka: 6319-5/2022-5
Datum: 9. 1. 2023