Ciljni raziskovalni programi

Razpisi in pozivi
      

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugimi in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24, in 40/25; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 - ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), v zvezi s petim odstavkom 47. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23 in 70/25), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026, št. 012-2/2026-23 z dne 13. 5. 2026 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026), Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v obdobju 2022 do 2027, št. 631-41/2025-3360-7 z dne 13. 4. 2026, in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-2/2026/13 z dne 14. 5. 2026, objavlja

 

Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026


 

1.    Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev

  • Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARIS),
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).

 

2.    Predmet javnega razpisa 

Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.

Javni razpis temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« in v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja in gradivih MKGP, ter v Strategiji Republike Slovenije 2030.

Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«:

Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor;

Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri;

Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju;

Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika.

Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.

Vsebinske prioritete, prikazane v tematskih sklopih po posameznih težiščih, so določene na podlagi predloga MKGP v skladu z njihovimi dokumenti razvojnega načrtovanja in drugih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj in so podlaga za oblikovanje in izvajanje CRP.

Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so priloga javnemu razpisu.

Razpisani tematski sklopi in teme

Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor

Tematski sklop: 1.1

Preobrazba proizvodnih sistemov pridelave hrane z inovativnimi rešitvami v smeri krepitve odpornosti, konkurenčnosti, razogličenja in trajnosti

Številka teme: 1.1.1

Naslov teme: Ocena možnosti odprave prakse usmrtitve enodnevnih petelinčkov in alternativne uporabe piščancev (analiza obstoječih rešitev, tehnična izvedljivost, ekonomika, vidiki dobrobiti)

Cilji:

  • Zagotavljanje strokovno podprte podlage za prehod na alternativne sisteme, ki omogočajo odpravo rutinske usmrtitve enodnevnih petelinčkov v slovenskem perutninskem sektorju.
  • Analiza in ocena obstoječih alternativnih tehnologij in praks (in-ovo določanje spola, dvonamenske linije, pitanje petelinčkov).
  • Ocena tehnične izvedljivosti in ekonomskih učinkov alternativnih rešitev v pogojih slovenskih rej.
  • Ocena vpliva posameznih rešitev na dobrobit živali in javno sprejemljivost.
  • Opredelitev potrebnih zakonodajnih, organizacijskih in tehnoloških prilagoditev.
  • Priprava strokovnih priporočil in strategije za postopno uvajanje alternativ v prakso.
  • Razvoj komunikacijskih in izobraževalnih orodij za rejce in širšo javnost.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 1.1.2

Naslov teme: Uporaba avtomatskega zaznavanja kazalnikov dobrobiti rejnih živali v sistemih preciznega kmetovanja (s poudarkom na tehnologijah za zaznavanje poškodb perutnine in prašičev na klavni liniji in možnostih za uporabo teh podatkov za nadzor dobrobiti)

Cilji:

  • Razviti in validirati avtomatizirane postopke za zaznavanje izbranih kazalnikov dobrobiti živali na klavni liniji, ki bodo z visoko stopnjo natančnosti in ponovljivosti omogočali spremljanje stanja dobrobiti v rejah ter služili kot podlaga za usmerjene ukrepe, benchmarking in uradni nadzor.
  • Perutnina (brojlerji in purani):
    • razvoj in validacija algoritmov za samodejno ocenjevanje KPD po standardizirani 3 -stopenjski lestvici,
    • prilagoditev tehnologije zajema (pozicioniranje, kot predstavitve, osvetlitev) za zanesljivo detekcijo tudi pri različnih tipih klavniških linij,
    • določitev mejnih pragov za uporabo KPD kot kazalnika zgodnjega opozarjanja na težave v reji puranov in piščancev za prirejo mesa.
  • Prašiči:
    • razvoj in validacija algoritmov za avtomatizirano ocenjevanje stanja repov (intakten, skrajšan, poškodovan) ter izbranih drugih poškodb,
    • oblikovanje standarda “ground truth” za umerjanje in validacijo algoritmov,
    • preverjanje povezave med kazalniki repov in stanjem dobrobiti v reji.
  • Sistemski in analitični vidiki:
    • vzpostavitev centralizirane baze podatkov in orodij za analitiko (natančnost, občutljivost,
    • specifičnost, ponovljivost),
    • ocena izvedljivosti in ekonomske upravičenosti uvedbe sistema.
  • Standardizacija in integracija v nadzor:
    • oblikovanje priporočil in tehničnih smernic za integracijo sistema v postopke notranjega in uradnega nadzora,
    • priprava standardiziranih postopkov za validacijo in kalibracijo sistemov.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 1.1.3

Naslov teme: Opredelitev potreb in lokacij za pridelavo hrane v zavarovanih prostorih za prehransko varnost Slovenije

Cilji:

  • Ugotoviti potrebe po zavarovanih prostorih za potrebe pridelave zelenjave v Sloveniji.
  • Določiti koliko posameznih tipov rastlinjakov potrebuje Slovenija.
  • Opredeliti najbolj primerne lokacije za postavitev posameznih tipov rastlinjakov.
  • Pregledati stopnjo samooskrbe s ključno zelenjavo.
  • Analizirati stanje in obseg zavarovanih prostorov v Sloveniji s področja kmetijstva.
  • Opredeliti optimalne tipe zavarovanih prostorov za posamezni tip zelenjave.
  • Opredeliti potrebe po posameznih tipih zavarovanih prostorih.
  • Opredeliti razpoložljive količine toplotne energije za potrebe zavarovanih prostorov.
  • Opredeliti površine in lokacije posameznih tipov zavarovanih prostorov.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 1.1.4

Naslov teme: Razvoj in validacija platformne metode za potrebe senzoričnega ocenjevanja živil, za katere ne obstaja mednarodno dogovorjena senzorična metoda

Cilji:

  • Razvoj enotnega metodološkega okvira in protokola za senzorično ocenjevanje, ki bo prilagodljiv za različne skupine živil (npr. pekovski izdelki, mesni izdelki, gotove jedi), hkrati pa bo ohranjal specifičnost ocenjevanja ključnih lastnosti posameznega proizvoda.
  • Priprava metodologije in dokumentacije za akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, ob upoštevanju specifičnih zahtev iz specifikacije za Akreditacijo senzoričnih preskusnih laboratorijev EA-4/09 G: 2022, s čimer se bo zagotovila mednarodno priznana usposobljenost in najvišja stopnja zanesljivosti za potrebe uradnega nadzora, skladno z Uredbo (EU) 2024/1143.
  • Usposabljanje panelistov in vzpostavitev senzoričnih panelov za izbrane, najpogosteje ocenjevane zaščitene proizvode, z izjemo kategorij, ki že imajo akreditirane metode in laboratorije za preverjanje skladnosti senzoričnih lastnosti oziroma kakovosti
  • Validacija nove metode s primerjavo rezultatov ocenjevanja med obstoječimi (specifičnimi) in novo razvito (enotno) metodo za ugotavljanje morebitnih odstopanj in potrditev zanesljivosti novega pristopa: kvalitativno in kvantitativno vrednotenje.
  • Vzpostavitev strokovnega slovarja z naborom opisnikov senzoričnih lastnosti, definicijo opisnikov in referenčnimi materiali ter merilnega orodja (lestvice) z definiranimi stopnjami za vrednotenje skladnosti senzoričnih lastnosti s pričakovanimi (specificiranimi).
  • Morebitna izdelava predlogov za posodobitev obstoječih specifikacij zaščitenih proizvodov, ki bodo temeljili na rezultatih projekta in bodo omogočali bolj objektivno in merljivo senzorično preverjanje skladnosti v postopkih certificiranja in uradnega nadzora.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri

Tematski sklop: 2.1 Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni proizvodnji energije

Številka teme: 2.1.1

Naslov teme: Analiza stroškov in koristi ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu

Cilji:

  • Priprava analize ter izbora primernih ukrepov prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam za Slovenijo oz. za posamezno regijo, npr. po posameznih kmetijskih panogah: poljedelstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo, hmeljarstvo, travništvo ter za živinorejo (govedoreja, prašičereja, perutninarstvo, ovčereja in kozjereja, konjereja, čebelarstvo).
  • Določitev kateri ukrepi prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam spadajo pod »na naravi temelječe rešitve (ang. NBS)« kot jih definira podnebni zakon v 4. členu.
  • Ocena stroškov in koristi teh ukrepov.
  • Priprava knjižice po vzoru LIFE ADA in spletne strani, ki bi bila uporabna za kmetovalce, ki jih bo mogoče posodabljati, ko se bodo podatki spreminjali.
  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Tematski sklop: 2.2 Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Številka teme: 2.2.1

Naslov teme: Določitev načina sistematičnega spremljanje rabe energije in proizvodnje obnovljivih virov energije v kmetijstvu z razvojem metodologije za celovito oceno energetske učinkovitost

Cilji:

  • Vzpostaviti metodološki okvir za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov o porabi energije in proizvodnji OVE v kmetijstvu, ki bo usklajen z nacionalnimi in evropskimi standardi.
  • Razviti kazalnike energetske učinkovitosti za različne kmetijske panoge, velikosti gospodarstev in tehnologije, vključno s primerljivimi enotami (npr. kWh/ha, kWh/ton pridelka, kWh/glavo živine).
  • Vzpostaviti reprezentativni sistem zbiranja podatkov na izbranih pilotnih kmetijah ter preveriti uporabnost in zanesljivost metodologije.
  • Oceniti potencial za proizvodnjo OVE na kmetijskih gospodarstvih in analizirati vpliv njihove uporabe na energetsko samooskrbo in trajnostno delovanje.
  • Pripraviti model za spremljanje trendov rabe energije in proizvodnje OVE ter podati scenarije za nadaljnji razvoj.
  • V času trajanja projekta zagotavljati strokovno podporo pri pripravi strateških dokumentov (NEPN, podnebno poročilo, ukrepi SKP) na osnovi zbranih in analiziranih podatkov.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 2.2.2

Naslov teme: Iskanje možnih lokacij za umestitev vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč

Cilji:

  • Določiti število, lokacije in prostornine zadrževalnikov za potrebe namakanja v Sloveniji.
  • Pregledati stanje razpoložljivih vodnih virov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s podeljenimi koncesijami za namakanje.
  • Ugotoviti, na katerih lokacijah je glede na potencial kmetijske pridelave vodnih virov premalo.
  • Analizirati izplačila škode zaradi suše, opredeliti najbolj prizadete lokacije in kulture.
  • Oceniti potrebe manjkajočih vodnih količin za namakanje kmetijskih zemljišč.
  • Določiti število potrebnih novih ali nadgradnje obstoječih vodnih zadrževalnikov.
  • Opredeliti potrebne prostornine novih ali nadgrajenih vodnih zadrževalnikov.
  • Opredeliti potencialne lokacije glede na obseg kmetijskih zemljišč in potrebe po dodanih vodnih količinah.
  • Analizirati omejitve v prostoru, ki bi predstavljale omejitve pri umeščanju zadrževalnika v prostor.
  • Poiskati in določiti realno izvedljive projekte, ki bi bili sprejemljivi tudi z vidika drugih deležnikov v prostoru.
  • Končni cilj je priprava pregledne katre z vrisanimi obstoječimi vodnimi zadrževalniki in opredeljeno količino zadržane vode.
  • Končni cilj je priprava pregledne katre z vrisanimi predlaganimi novimi ali nadgrajenimi vodnimi zadrževalniki in opredeljeno količino zadržane vode.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Tematski sklop: 2.3 Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine

Številka teme: 2.3.1

Naslov teme: Vodne zahteve prevladujočih drevesnih vrst v Sloveniji

Cilji:

  • Z meritvami določiti porabo vode najpogostejših drevesnih vrst v vsaki ekoregiji.
  • Vzporediti porabo z razpoložljivimi padavinami v zadnjem desetletnem obdobju.
  • Upoštevati povečevanje temperatur in spremembo rastnega obdobja v pasovih različnih nadmorskih višin v ekoregijah.
  • Oceniti primernosti (odpornosti in prilagodljivosti) z upoštevanjem optimističnega in pesimističnega scenarija ter ekstremnih vremenskih dogodkov.
  • Določiti območja večjih, manjših in neznatnih tveganj po ekoregijah.
  • Določiti območja tveganj po posameznih drevesnih vrstah.
  • Določiti referenčno stanje za oceno sposobnosti prilagajanja v prihodnje.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 2.3.2

Naslov teme: Vrednotenje učinkov ukrepov za ohranjanje biodiverzitete pri negi in obnovi zasebnih gozdov v območjih Natura 2000

Cilji:

  • Razviti in implementirati učinkovite ukrepe za obnovo, nego in dolgoročno ohranjanje biodiverzitete v gozdovih na območjih Natura 2000, ob upoštevanju podnebnih sprememb in skladno s politikami EU.
  • Vrednotenje učinkov ukrepov obnove in nege gozdov na ohranjanje in izboljšanje biodiverzitete v času in prostoru v območjih Natura 2000.
  • Priprava protokola za spremljanje, vrednotenje in izvajanje ukrepov nege in obnove zasebnih gozdov na območjih Natura 2000 na operativni ravni ter smernic za izbor gozdnega reprodukcijskega materiala za zagotavljanje vrstne in genetske pestrosti v podporo dolgoročnemu zagotavljanju biodiverzitete v gozdovih, s predlogi za morebitne spremembe ukrepov.
  • Priprava smernic za implementacijo politik EU in razvoj nacionalnih načrtov ob upoštevanju podnebnih sprememb.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 2.3.3

Naslov teme: Bolezni in škodljivci pri pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala in ukrepi za zmanjševanje zdravstvenih tveganj pri umetni obnovi gozdnih sestojev

Cilji:

  • Identifikacija ključnih biotskih tveganj za pridelavo GRM v Sloveniji in priprava predlogov ukrepov za zmanjševanje teh tveganj, tudi za drevesne vrste, ki bodo pomembne za prilagajanje na podnebne spremembe.
  • Ocena stanja v pridelavi GRM v Sloveniji iz vidika biovarnostnih tveganj.
  • Analiza prenosa škodljivih organizmov iz drevesnic v gozdne sestoje s sadilnim materialom.
  • Priprava priporočil in smernic za drevesničarje/pridelovalce GRM pri pripravi načrta za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov.
  • Izboljšava načrtov za ukrepanje v primeru suma pojava ali odkritja škodljivih organizmov pri pridelovalcih GRM/dobaviteljih/gozdnih drevesnicah.
  • Priprava smernic za pridelavo sadik z minimalnimi biovarnostnimi tveganji.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 2.3.4

Naslov teme: Nove metode za odkrivanje novih in porajajočih se gozdnih škodljivcev

Cilji:

  • Testiranje dronov in satelitskih posnetkov za odkrivanje izbruha defoliatorjev.
  • Vzpostavitev mreže za odkrivanje škodljivcev s pomočjo psov z organizacijo. delavnic med slovenskimi gozdarji in tujimi trenerji psov za odkrivanje.
  • Uvedba novejših orodij, kot so eDNA, multisenzorične pasti in toplotne kamere za nadzor novih in porajajočih se škodljivcev v slovenskih gozdovih.
  • Primerjalna analiza učinkovitosti različnih metod.
  • Vzpostavitev protokolov oziroma smernic za zbiranje eDNA v slovenskih razmerah oziroma za uporabo dronov, satelitskih posnetkov za namen odkrivanja novih ali porajajočih se škodljivcev.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju

Tematski sklop: 3.1 Zdravje rastlin in živali ter izboljšanje dobrega počutja živali

Številka teme: 3.1.1

Naslov teme: Dobrobit rejnih kuncev v Sloveniji

Cilji:

  • Vpogled v dejansko stanje kunčereje pri nas glede na zgoraj omenjeno problematiko, ter priprava normativov za bivalne pogoje (velikost in vrsta kletk) in mikroklimatske normative.
  • Vpogled v zdravstveno problematiko, varčno uporabo antibiotikov in prehrano kuncev.
  • Priprava plana zdravstvenega varstva in biovarnostnih ukrepov.
  • Pregled stanja v klavnicah ter morebitne izboljšave.
  • Pomoč in nasveti pri prenovi starih neprimernih hlevov.
  • Priprava vsebine za EPI informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (Pregledi obratov).
  • Priprava vsebine in normativov za zakonsko podlago (Pravilnik o rejnih živalih).
  • Vključevanje izobraževanja za zaključene skupine kot so rejci, pospeševalno-svetovalna služba primarna veterinarska služba, uradni veterinarji, svetovalna služba…).
  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.
 

Številka teme: 3.1.2

Naslov teme: Celovita ocena pogojev reje in zdravstvenega statusa prepelic in puranov v Sloveniji kot podlaga za dvig dobrobiti v slovenskih rejah

Cilji:

  • Vpogled v dejansko stanje rej puranov in prepelic pri nas glede na zgoraj omenjeno problematiko, ter priprava normativov za bivalne pogoje (minimalna površina, osvetlitev) in mikroklimatske normative. Pri prepelicah tudi vpogled v ekstenzivne reje oziroma reje namenjene za prehrano drugim živalskim vrstam (npr. ujede).
  • Vpogled v zdravstveno problematiko (salmoneloza, problemi nog, kanibalizem).
  • Priprava plana zdravstvenega varstva in biovarnostnih ukrepov (reje proste Alphitobius diaperinus).
  • Pregled stanja puranov v klavnicah ter morebitne izboljšave.
  • Pomoč in nasveti pri prenovi starih neprimernih hlevov.
  • Priprava vsebine in normativov za zakonsko podlago (Pravilnik o rejnih živalih).
  • Vključevanje izobraževanja za zaključene skupine kot so rejci, pospeševalno-svetovalna služba primarna veterinarska služba, uradni veterinarji, svetovalna služba…).
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 3.1.3

Naslov teme: Optimizacija reje s prostimi doječimi svinjami: vpliv na prirejo in dobrobit živali

Cilji:

  • Primerjava preživetja, izgub in rasti pujskov v sistemih reje s prostimi svinjami, začasno ukleščenimi svinjami in ukleščenimi svinjami.
  • Analiza in primerjava vzorcev obnašanja svinj ter pujskov v prej omenjenih tipih prasitvenih kotcev.
  • Identifikacija razlik pri rejskih opravilih v posameznih sistemih reje.

  • Določitev potencialnih kritičnih točk posameznih tipov prasitvenih kotcev v naših pogojih reje pri sodobnih genotipih in avtohtoni pasmi.
  • Razvoj smernic za optimizacijo reje svinj v kotcih z (delno) prosto svinjo, ki bodo izpolnjevale tako zahteve dobrobiti prašičev kot tudi ekonomske cilje rejcev.
  • Priprava predloga sprememb oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Tematski sklop: 3.2 Lokalni razvoj na podeželskih območjih

Številka teme: 3.2.1

Naslov teme: Krepitev duševnega zdravja za vzdržno kmetovanje

Cilji:

  • Krepitev duševnega zdravja za privlačno in produktivno vzdržno kmetovanje.
  • Oblikovanje strategije sistematičnega vodenja in spremljanja podatkov, ki so nujni za oceno dejavnikov tveganja za težave v duševnem zdravju za ljudi, ki delajo in živijo na kmetijah.
  • Izvedba prve epidemiološke raziskave v Sloveniji, v kateri se bo s pomočjo zdravstvenih baz podatkov NIJZ in ZZZS analizirala pojavnost in razširjenost težav v duševnem zdravju oseb, ki živijo in delajo na kmetijah (ne zgolj kmečko zavarovanih oseb) za obdobje zadnjih 10 let, da bo mogoče graditi na dokazih utemeljene ciljno usmerjene psihosocialne programe podpore.
  • Preučitev tujih dobrih praks (iniciativ in programov) krepitve duševnega zdravja za poklicno skupino kmetov in možnosti (ovire in obstoječa podpora) njihovega prenosa v Slovenijo.
    • Oblikovanje na dokazih temelječih smernic za krepitev duševnega zdravja in blaženje slabega počutja na podlagi terenske raziskave med osebami, ki živijo in delajo na kmetiji, ter predstavniki služb, društev in združenj, ki so z njimi poklicno ali interesno povezani (kmetijsko-svetovalne službe, socialne in zdravstvene službe, kmečka društva in združenja, sindikati ter drugi akterji socialnih omrežij na podeželju).
    • Povečanje ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja tako med kmeti in njihovimi bližnjimi (svojci, prijatelji, sosedi) kot tudi med ljudmi, ki se z njimi poklicno ali prostovoljno srečujejo.
  • Zmanjšanje stigme, povezane s težavami v duševnem zdravju ljudi živijo in delajo na kmetijah.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Tematski sklop: 3.3 Zdravje, hrana in odpadki hrane

Številka teme: 3.3.1

Naslov teme: Priprava konceptualnega in podatkovnega okvira za oceno stanja in spremljanje trajnostnega razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji

Cilji:

  • Pripraviti konceptualni in podatkovni okvir za spremljanje trajnostnega razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji.
  • Celovito predstaviti stanje kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji z vidika ekonomske, podnebno–okoljske in družbene trajnosti (baseline).
  • Pripraviti predlog za sistematično spremljanje trajnostnega razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema, vključno s podatkovnim monitoringom in predlogom za institucionalno ureditev koordinacije in spremljanja politik (z upoštevanjem okvira, ki ga podaja Vizija Naše kmetijstvo in hrana v 2040).
  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

Konceptualni in podatkovni okvir mora zajemati:

  • vse elemente sistema, od vhodnih surovin (repromateriala), do pridelave, predelave, logistike in distribucije, trgovine in potrošnje hrane (vključno s prehransko pismenostjo in socialno - ekonomskimi vidiki prehranjevanja),
  • stanje verige ter odnosov v verigi preskrbe s hrano,
  • naravovarstvene in okoljske izzive,
  • prispevek kmetijsko-prehranskega sistema k zmanjševanju emisij TGP,
  • odpornost /prilagajanje podnebnim spremembam,
  • prehransko okolje, družbene in vedenjske spremembe ter javnozdravstvene vidike (stroških) prehranjevanja,
  • sistem znanja, inovacij in digitalnih tehnologij,
  • institucionalni, strateški in evalvacijski okvir.
  • Z upoštevanjem mednarodne znanstvene literature za področje transformacije kmetijsko-prehranskih sistemov, mora konceptualni okvir celovito upoštevati področja in akterje kmetijsko-prehranskega sistema ter odnose oziroma razmerja med njimi. Struktura kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji mora biti predstavljena tudi v grafični obliki (npr. v obliki infografiki).

Potrebno je:

  • pripraviti pregled obstoječih podatkov, ki so na voljo za analizo stanja v kmetijsko-prehranskem sistemu, ter predstaviti trenutno stanje.
  • smiselno uporabiti kvalitativne metode (intervjuji, delavnice, fokusne skupine) za področja in smiselne in indikatorje, kjer trenutno ni na voljo kvantitativnih podatkov na državni ravni.
  • Za različne vidike trajnosti je potrebno nasloviti vsaj sledeča vprašanja (točke a do e): 

a) Ekonomska trajnost 

  • Kakšna je porazdelitev ekonomskih koristi vzdolž prehranske verige?
  • Kako so organizirane verige oskrbe s hrano v Sloveniji (kratke verige, zadruge, ŽPI, trgovina…)?
  • Stanje na trgu z živili v Sloveniji (uvozno-izvozni tokovi, dostopnost živil, povpraševanje in ponudba…)

b) Okoljska trajnost

  • Kakšni so časovni in prostorski trendi za ključne okoljske pritiske kmetijsko-prehranskega sistema (tla, voda, zrak, biodiverziteta)?

c) Podnebna nevtralnost in prilagajanje na podnebne spremembe

  • Kakšen je prispevek kmetijsko-prehranskega sistema k emisijam toplogrednih plinov? Kje vse nastajajo emisije v sistemu, tudi preko uvoza surovin ali živil?
  • Katere prakse v slovenskem kmetijstvu in kmetijsko-prehranskem sistemu najbolj prispevajo k emisijam TGP?
  • Kako podnebne spremembe vplivajo na pridelavo hrane (suše, poplave, pozebe, škodljivci…) in kako uspešno se ta sistem prilagaja? Kakšni so obeti glede na podnebne scenarije?

d) Prehransko okolje, družbene in vedenjske spremembe

  • Kakšno je prehransko okolje v Sloveniji in kako vpliva na prehranske navade prebivalcev, predvsem tudi z vidika cenovne in fizične (ne)dostopnosti trajnostne in zdrave hrane?
  • Kako se spreminjajo prehranske navade in odnos prebivalcev do zdravja, trajnosti in lokalne hrane?
  • Kakšni so javnozdravstvenih stroški povezani s trenutnim načinom prehranjevanja?

e) Institucionalni okvir in upravljanje kmetijsko-prehranskega sistema

  • Kako se upravlja področje oskrbe in potrošnje hrane v državi?
  • V kolikšni meri so obstoječe sektorske politike usklajene s cilji Vizije 2040?
  • Kje so vrzeli v upravljanju kmetijsko-prehranskega sistema?

f) Identifikacija sistemskih in sinergijskih rešitev, ki naslavljajo več izzivov hkrati in zmanjšujejo potencialne negativne učinke (trade-offs) in s tem zagotavljajo odpornost sistema, še posebej tudi na prihodnje klimatske pogoje (podnebne projekcije) ter nepredvidljivo mednarodno okolje.

  • Na osnovi mednarodne in slovenske znanstvene literature ter dialoga s pristojnimi institucijami in raziskovalci je potrebno pripraviti:

1) predlog, kako se smiselno dopolni in prilagodi obstoječe indikatorje, kako se izboljša zbiranje podatkov in poročanje z namenom bolj celovitega in učinkovitega spremljanja razvoja kmetijsko-prehranskega sistema ter sistemske učinke politik (nadgradnja zelenega poročila);

2) predlog za institucionalno ureditev koordinacije in spremljanja politik za trajnostni razvoj kmetijsko-prehranskega sistema (vključno z upoštevanjem Vizije 2040).

 

Težišče 4:  Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika

Tematski sklop: 4.1 Podatkovni viri in orodja v podporo odločanju kmetijske, gozdarske in ribiške politike

Številka teme: 4.1.1

Naslov teme: Ocena možnosti uvedbe novih instrumentov za obvladovanje podnebnih tveganj v slovenskem kmetijstvu

Cilji:

  • Celovita kvantitativna analiza obstoječega sistema upravljanja s tveganji v slovenskem kmetijstvu ter projekcije njegovega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, ki bo zajemala:
    • oceno trenutnega obsega podnebno pogojenih tveganj in njihov trend v zadnjih 20 letih ter projekcije za prihodnost z vidika povečevanja ekonomskih in finančnih izgub;
    • analizo uporabe instrumentov upravljanja s tveganji skozi čas (delež kmetijskih gospodarstev z zavarovano proizvodnjo, višina vplačanih premij, obseg javnega sofinanciranja, strukturne značilnosti teh kmetij, odzivnost in hitrost izplačil po škodnih dogodkih);
    • prepoznavanje ovir, stroškov, dostopnosti in drugih dejavnikov, ki omejujejo širšo uporabo instrumentov na slovenskem trgu, ter analizo stanja zavarovalniškega trga in ponudnikov;
    • pregled obsega izplačanih škod in premij v zadnjih dveh desetletjih ter projekcije pričakovanih izgub do leta 2050 (ali 2100) in oceno vzdržnosti trenutnega sistema ob teh scenarijih;
    • oceno ustreznosti in privlačnosti obstoječih nacionalnih in EU-sofinanciranih instrumentov (npr. subvencionirane zavarovalne premije, vzajemni skladi, instrument stabilizacije dohodka) ter možnosti dopolnitve virov financiranja v okviru SKP.
  • Primerjalni pregled ustreznih in aktualnih praks upravljanja s tveganji v kmetijstvu iz drugih držav članic EU (npr. Francija, Italija, Grčija, Avstrija), ki bi bile relevantne glede na slovenske razmere, strukturo kmetijstva ali druge primerljive dejavnike.
  • Kvantitativna ocena finančne vzdržnosti uvedbe novih ali nadgradnje obstoječih shem upravljanja s tveganji, z izračuni učinkov ukrepov, kot so: nacionalni krizni sklad za kmetijstvo, obvezna participacija vseh kmetov v shemah, pozavarovanja, izdaja katastrofnih obveznic (»cat bonds«) ter drugi napredni instrumenti.
  • Priprava predlogov za spremembe sistema obvladovanja tveganj ob upoštevanju pesimističnih scenarijev povečevanja podnebnih tveganj, podprtih s kvantitativnimi analizami.
  • Opredelitev pristopov za usklajeno povezovanje upravljanja tveganj s procesi dolgoročne prilagoditve na podnebne spremembe.
  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt. Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

Številka teme: 4.1.2

Naslov teme: Analitične osnove za razvoj ekološkega kmetijstva in spremljanje procesa priprave novega akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo po letu 2027

Cilji:

  • Priprava analitične podlage za oblikovanje ukrepov in politik za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji ter metodološka in vsebinska podpora procesu dialoga in priprave akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva po letu 2027.
  • Analiza stanja in trendov v strukturah v ekološkem kmetijstvu 
  • Trendi v strukturi ekoloških kmetij in ekološke pridelave (rabe zemljišč) v Sloveniji, od nacionalne ravni do nivoja občin, vključno s prostorsko analizo: analiza mora upoštevati najmanj trende v zavarovanih območjih (VVO, območja Natura 2000, regijski parki), starostno struktura nosilcev ekoloških kmetij;
  • Analiza rabe kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč RS – delež ekoloških površin glede na rabo, časovni trend 2015 – 2025, vključno s površinami na VVO in Natura2000 območjih;
  • Analiza financiranih investicij iz SKP glede na proizvodno in tržno usmeritev kmetij in podjetij.
  • Analiza dostopa ekoloških kmetij do kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč RS Z
  • Analiza pogojev za dostop do zemljišč in priporočila za izboljšan dostop ekoloških pridelovalcev do zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč RS

  • Analiza razvojnih potreb in načrtov ekoloških kmetij podjetij ter ustvarjanje dodane vrednosti
    Predvsem z uporabo anketnih vprašalnikov in fokusnih skupin analizirati:
  • interes in ovire ter potrebno podporo za preusmeritev v ekološko kmetovanje, predvsem pri tržno usmerjenih kmetijskih gospodarstvih,
  • razvojne načrte na ekoloških kmetijah in kmetijah v preusmeritvi
  • stanje dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah (struktura, obseg dejavnosti) in načrti za razvoj dopolnilnih dejavnosti,
  • potrebe glede investicij (po proizvodnih usmeritvah) in drugih rešitev za naslavljanje ovir za tržni razvoj ekoloških kmetij in
  • potrebe glede znanja, glede na proizvodno usmeritev. 

  • Analiza vključevanja vsebin ekološkega kmetovanja in ekoloških živil v izobraževalnih programih na vseh nivojih:

  • priprava strokovnih podlag za nadgradnjo izobraževalnih kurikulumov vrtcev, vsebin eko kmetovanja, pomena ekoloških živil osnovnih šolah, srednjih šolah in fakultetah (pregled trenutnih aktivnosti, učnih materialov, kurikulumov ter izkustvenega učenja otrok in mladih preko šolskih vrtov in obiskov ekoloških kmetij) ter
  • priprava predlogov za večje vključevanje ekološkega kmetijstva in hrane v kurikulum in predlog podpornih aktivnosti v ta namen.

  • Metodološka in vsebinska podpora pri izvedbi delavnic za pripravo novega akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo po letu 2027
  • vsebinska/metodološka podpora pri organizaciji  regijskih delavnic ter  fokusnih skupin za pripravo akcijskega načrta, v sodelovanju z resornim ministrstvom.

  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni prpredlog.

 

Številka teme: 4.1.3

Naslov teme: Razvoj in validacija kazalnikov dobrobiti rejnih živali ter primerjalna ocena nadstandardnih in trajnostnih rejskih tehnologij za podporo nacionalnim shemam označevanja in oblikovanju politik (prašičereja, perutninarstvo, govedoreja)

Cilji:

  • Vzpostaviti znanstveno utemeljen sistem ocenjevanja dobrobiti rejnih živali, ki povezuje validirane kazalnike, temelječe na živalih (ABI), s primerjalno oceno nadstandardnih in trajnostnih rejskih tehnologij ter omogoča njihovo uporabo v nacionalnih shemah označevanja, zakonodaji in kmetijski politiki.
  • Izvesti sistematični pregled in izbor ustreznih ABI kazalnikov za ključne vrste rejnih živali v Sloveniji (prašiče, perutnino: nesnice, piščanci za prirejo mesa, purani, govedo).
  • Razviti in validirati metode ocenjevanja izbranih kazalnikov v različnih rejskih tehnologijah, vključno z nadstandardnimi sistemi.
  • Primerjalno oceniti različne trajnostne in nadstandardne rejne tehnologije z vidika petih domen dobrobiti (prehrana, okolje, zdravje, vedenje, mentalno stanje) in opredeliti merila za razlikovanje med osnovno in nadstandardno rejo na podlagi dejanskega stanja živali, ne zgolj tehničnih zahtev.
  • Oceniti vpliv genetske selekcije, mikroklime, bivalnih pogojev in upravljanja reje na dobrobit živali v različnih tehnologijah.
  • Proučiti okoljske in ekonomske vidike nadstandardnih rejskih tehnologij ter sinergije in nasprotja med dobrobitjo in trajnostjo.
  • Pripraviti strokovne podlage za nacionalne sheme označevanja dobrobiti živali in njihovo uskladitev s prihodnjo večstopenjsko shemo EU.
  • Podpreti vključevanje rezultatov v zakonodajo, informacijske sisteme nadzora ter izobraževanje rejcev, veterinarjev in svetovalnih služb.
  • Pripraviti predlog spremembe oziroma predlog vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

     

Številka teme: 4.1.4

Naslov teme: Pregled stanja in učinkovitosti promocije kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji (2016–2026) in priporočila za nadgradnjo promocije področja v skladu z  določili Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov

Cilji:

  • Opraviti celovit pregled promocije kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji v obdobju 2016–2026 ter oceniti učinkovitost posameznih pristopov in porabo sredstev zanje, vključno z analizo izvajanja v povezavi z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ter priprava priporočil za nadgradnjo sistema in nadaljnjih ukrepov, za uspešno izvedbo promocije.
     
  • Popis in tipologija aktivnosti 2016–2026
    • zbrati, razvrstiti in opisati ključne promocijske aktivnosti (nacionalne, sektorske, regionalne, B2C/B2B, offline/online, kampanje, dogodke, PR, izobraževanja, označevanje ipd.).
  • Analiza vložkov in virov financiranja
    • zbrati primerljive podatke o proračunih, virih financiranja, trajanju financiranja, izvajalcih aktivnosti, medijskem zakupu in produkciji, partnerstvih, ter opredeliti strukturo stroškov.
       
  • Učinkovitost in doseganje ciljev
    • oceniti učinke po ciljnih skupinah in posameznih kanalih, kjer se ugotavlja doseg, prepoznavnost, zaupanje, namera nakupa, vedenjske spremembe, kjer je mogoče tudi tržne učinke, ob jasni metodologiji in omejitvah.
       
  • Zakon kot okvir presoje izvedbe
    • analizirati izvajanje promocije glede na zakonsko opredeljene cilje, vloge in procese (institucionalna ureditev, mehanizmi financiranja, odločanje, poročanje, nadzor), ter opredeliti vrzeli in priložnosti za izboljšave.
  • Standardizacija kazalnikov (KPI) in metodologije spremljanja
    • razviti predlog enotnega nabora kazalnikov in minimalnega standarda poročanja, ki omogoča primerljivost med kampanjami in skozi čas.
       
  • Priporočila za nadgradnjo promocije 2027+
    • pripraviti operativna priporočila (prioritetne ciljne skupine, kanale, vsebinske stebre, segmentacijo, sinergije med shemami kakovosti in kampanjami, predlogi upravljanja in koordinacije).
    • digitalna analitika (kjer podatki obstajajo).
       
  • Priprava predloga spremembe oziroma predloga vzpostavitve ustrezne zakonodajne podlage za področje, ki ga pokriva projekt.  Izvajalec pripravi konkretni predlog.

 

3. Okvirna višina sredstev javnega razpisa

Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 3.500.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS.

Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja raziskovalnih projektov v EUR:

 

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

1.000.000,00

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

2.500.000,00

 

4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.

Če pri prijavi raziskovalnega projekta sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična raziskovalna organizacija. Matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba).

 

5. Cilj javnega razpisa

Cilj javnega razpisa je izbor za (so)financiranje raziskovalnih projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.


 

6. Pogoji za kandidiranje

Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so določeni v ZZrID, Pravilniku o CRP, Metodologiji CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026, in v Usmeritvah Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za pripravo Javnega razpisa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026. Vsi navedeni dokumenti so objavljeni na spletni strani ARIS.

6.1. Pogoji za prijavitelje in vodje raziskovalnih projektov

6.1.1. Vstopni pogoji

Prijavitelj na javni razpis mora biti upravičen prijavitelj v skladu s 4. točko javnega razpisa.

Raziskovalni projekt mora izvajati projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja raziskovalnega projekta, raziskovalci in tehnični oziroma strokovni sodelavci, razen če je prijavitelj zasebni raziskovalec. Kontaktna oseba MKGP za vsebinska pojasnila ne more sodelovati na tem javnem razpisu.

Vodja raziskovalnega projekta:

  • mora imeti doktorat znanosti pridobljen v skladu s 63. členom ZZrID;
  • mora imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v Evidenco RO ali v register zasebnih raziskovalcev. Prijavitelj mora za vodjo raziskovalnega projekta, ki še nima evidenčne številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARIS-ZOP-02/2023-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.

Vstopni pogoji morajo biti izpolnjeni na zadnji dan roka za oddajo prijave na javni razpis. V primeru neizpolnjevanja vstopnih pogojev se prijava zavrne.
 

6.1.2. Ostali pogoji

Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, mora imeti  prijavitelj z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti. Pogoj mora biti izpolnjen ob sklenitvi pogodbe.

V okviru javnega razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.

Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE), ki se preverjajo na letni ravni, in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki raziskovalnega projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.

Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sprejetja sklepa o izboru raziskovalnega projekta.

Vodja raziskovalnega projekta mora biti ista oseba ob oddaji prijave in ob sklenitvi pogodbe.

 

7. Kriteriji in merila za ocenjevanje

Pri izboru raziskovalnih projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.

Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.

 

8. Čas trajanja raziskovalnih projektov

Predviden začetek (so)financiranja in izvajanja raziskovalnih projektov je 1. 10. 2026 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARIS, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka izvajanja in (so)financiranja raziskovalnih projektov bodo prijavitelji obveščeni med postopkom javnega razpisa.

Raziskovalni projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko raziskovalni projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.

 

9. Izbor raziskovalnih projektov

 

9.1. Postopek izbora

Prijave raziskovalnih projektov bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2026.

Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih raziskovalnih projektov posebej za ARIS in posebej za MKGP.

Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za ARIS posreduje v sprejem direktorju ARIS in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, ARIS in MKGP sprejmeta obrazložena delna sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).

Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani ARIS in MKGP, direktor ARIS sprejme ugotovitveni Sklep o izboru raziskovalnih projektov.

ARIS na podlagi ugotovitvenega Sklepa o izboru raziskovalnih projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav raziskovalnih projektov.

9.2. Pravno sredstvo

Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor ARIS.

 

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

9.3. Odprti dostop do recenziranih znanstvenih objav

Skladno z 41. členom Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter 2. in 3. členom Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba) morajo biti vse recenzirane znanstvene publikacije, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav, objavljene v odprtem dostopu.

Skladno s prvo alinejo 1. odstavka 3. člena Uredbe se odprti dostop izvede na način, da je strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice znanstvene publikcije (VoR) ali recenziranega rokopisa (AAM), sprejetega v objavo, shranjena v zaupanja vrednem repozitoriju za znanstvene publikacije. Zaupanja vreden repozitorij je repozitorij, ki je certificiran ali področni ali institucionalni ali drug repozitorij, ki mu raziskovalci zaupajo. Znanstvena publikacija mora vsebovati tudi podatke o (so)financerju ali (so)financerjih ter številko projekta skladno s 1. členom Uredbe.

Stroški odprtega dostopa (stroški »APC« ali »BPC«), vključno s stroški priprave znanstvenih publikacij in drugih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, so upravičeni stroški znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Avtorji znanstvenih publikacij ali njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, lahko avtorske pravice na znanstvenih publikacijah prenašajo na tretje osebe le neizključno. Avtorji znanstvenih publikacij ali njihovo delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, morajo skladno z 2. odstavkom 6. člena Uredbe znanstvene publikacije objaviti pod odprto licenco, na primer CC BY, CC BY-SA ali njima enakovredne licence.

9.4. Odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav

Skladno s 4. členom Uredbe morajo biti raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav ter njihovi  metapodatki javno objavljeni in odprto dostopni.

Pri odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav se skladno s 4. členom Uredbe upošteva načelo »FAIR«, skupaj z načelom, da so raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. V zvezi z načinom in pravočasnostjo shranjevanja ter dostopnostjo raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki je potrebno upoštevati 1. in 2. odstavek 5. člena Uredbe.

Avtorji raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav ali njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje na podlagi zakona, lahko avtorske pravice na raziskovalnih podatkih in drugih rezultatih raziskav prenašajo na tretje osebe le neizključno. Avtorji raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav ali njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, morajo skladno z 3. odstavkom 7. člena Uredbe raziskovalne podatke in druge rezultate raziskav objaviti pod odprto licenco, na primer CC BY, CC BY-SA ali njima enakovredne licence.

Skladno s 4. členom Uredbe morajo izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripraviti in kasneje redno posodabljati  Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (v nadaljnjem besedilu: NRRP), ter ga objaviti na spletni strani projekta  v roku 6 mesecev po začetku izvajanja projekta. NRRP se pripravi na obrazcu, ki je priloga tega razpisa.

Stroški ravnanja in odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav ter stroški priprave NRRP so, skladno z 9. členom Uredbe, upravičeni stroški znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

9.5. Komuniciranje znanosti in spletni dostop do informacij o raziskovalnem projektu

Cilj izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti je napredek in dobrobit celotne družbe, zato je pomembno, da so rezultati znanstvenoraziskovalnega dela ustrezno pojasnjeni državljanom in (političnim) odločevalcem. Pomembno je, da znanstvena dognanja interpretirajo in posredujejo sami raziskovalci, ki najbolje razumejo pomen svojega znanstvenoraziskovalnega dela in odkritij ter da to počnejo na ustrezen način, tako da bodo njihove informacije razumljive in prepričljive za nepoznavalce. Projekt mora zato obsegati tudi komunikacijske aktivnosti, preko katerih javnosti ne bodo le ustrezno predstavljeni rezultati posameznega projekta, ampak bo (zainteresirani) javnosti omogočen takšen vpogled v raziskovalno področje, ki ga naslavlja projekt, da bo poleg informiranosti povečana tudi stopnja razumevanja. Slednje je še posebej pomembno pri posredovanju informacij odločevalcem. Za ustrezno izvajanje komuniciranja znanosti je pomembno, da raziskovalci razpolagajo z za to potrebnimi komunikacijskimi veščinami in znanji.

Projekt mora zato obsegati Načrt izvajanja komunikacijskih aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: komunikacijski načrt), ki ga bo potrebno  objaviti na spletni strani projekta v roku 6 mesecev po začetku izvajanja projekta in vključuje različne javnosti. V primeru sprememb se posodobljen Načrt izvajanja komunikacijskih aktivnosti prav tako objavi na spletni strani projekta. Komunikacijske aktivnosti lahko obsegajo tudi aktivnosti, namenjene usposabljanju raziskovalcev za komuniciranje znanosti, ne pa izključno izobraževalnih aktivnosti.

Prijavitelj mora po uvrstitvi prijave v (so)financiranje na spletnem mestu svoje raziskovalne organizacije odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov.

Obvezne minimalne vsebine spletne strani so:

  • vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja,
  • povezava na podatke v sistemu SICRIS,
  • NRRP in njegove posodobitve,
  • komunikacijski načrt in njegove posodobitve ter
  • navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev.

Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni treba podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem in zaključnem poročilu o rezultatih izvedenega projekta.

 

10. Način, oblika in rok za oddajo prijave

Prijava na javni razpis se odda v elektronski obliki preko spletnega portala ARIS Digital Forms. Prijava na spletni portal Digital Forms je možna z uporabniškim imenom in geslom. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v Evidenco RO, skrbniki spletnega portala Digital Forms v raziskovalnih organizacijah, zastopniki raziskovalnih organizacij, pooblaščenci zastopnikov raziskovalnih organizacij in dodatni uporabniki. Raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami na portalu Digital Forms, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik Digital Forms v raziskovalni organizaciji ali ARIS.

10.1. Oddaja prijave

Prijavo se izpolni in odda na prijavnem obrazcu  ARIS-CRP-HRA-Prijava-2026 na spletnem portalu ARIS Digital Forms. Prijava mora biti elektronsko podpisana (kvalificiran digitalni podpis ni potreben) s strani zastopnika ali pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta.

Prijavitelji raziskovalnih projektov, kjer v prijavi kot izvajalec raziskovalnega projekta nastopa podjetje, kot je definirano v 4. členu Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-2/2024-1 z dne 7. 3. 2024 in št. 007-7/2026-1 z dne 9. 4. 2026, priložijo tudi izpolnjen podpisan in žigosan Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARIS-RPROJ-CRP-HRA-Prijava-2026-DP.

10.2. Rok za oddajo prijave

Prijava mora biti oddana do vključno 30. 6. 2026 do 14. ure.

Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.

 

11. Odpiranje prijav

Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.

Komisija za odpiranje prijav bo 2. 7. 2026 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, evidentirala seznam prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema.

 

12.  Popolnost prijav

Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis.

Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
 

 

13. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

 

Prijavitelji bodo o izboru raziskovalnih projektov obveščeni predvidoma v septembru 2026.
 

 

14. Kraj, čas in način, na katerega zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo

Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani ARIS (http://www.aris-rs.si/sl/razpisi/).

Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani pridobijo na spletni strani ARIS http://www.aris-rs.si oziroma na ARIS, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v poslovnem času ARIS.

Kontaktni elektronski naslov za dodatne informacije: razpis-CRP@aris-rs.si.
 

 

15. Varstvo osebnih podatkov

ARIS bo z osebnimi podatki iz postopka javnega razpisa ravnala kot je določeno v Informacijah o varstvu osebnih podatkov v postopkih javnih razpisov oz. javnih pozivov, ki je priloga javnega razpisa.

 

 

 

Številka: 6316-2/2026-15

Datum:   13. 5. 2026

              

 

Tjaša Dobnik,
direktorica

 

 

 

Pravne podlage:

 

 

Razpisna dokumentacija:

  • Vzorec pogodbe MKGP:
    • Vzorec-pogodbe-MKGP.pdf (format Acrobat)