Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov
za mentorje mladih raziskovalcev v letih 2006 in 2007
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov za mentorje mladih raziskovalcev
je pripravljena v skladu s 4. členom Pravilnika o usposabljanju in financiranju
mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06 –
v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Pravilnik v 13. in 14. členu opredeljuje pogoje,
ki jih mora izpolnjevati kandidat za mentorja, v 15. členu pa merila za ocenjevanje
kandidatov za mentorje, ki so: znanstvena kakovost kandidata za mentorja; povezanost
raziskovalnega dela kandidata za mentorja z domačimi in tujimi uporabniki; relevantnost
predloga programa usposabljanja mladega raziskovalca in njegova povezanost s predvidenim
podiplomskim študijem ter vpetost v mednarodni prostor.
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov za mentorje določa potek ocenjevalnega
postopka, elemente ocenjevanja in druga določila, ki jih mora Znanstveni svet agencije
s svojim strokovnim telesom upoštevati pri pripravi predloga prednostne liste mentorjev.
Potek ocenjevalnega postopka:
Za izpeljavo ocenjevalnega postopka, na javni poziv prijavljenih kandidatov za
mentorje mladih raziskovalcev, imenuje Znanstveni svet agencije občasno strokovno
telo, skladno s Pravilnikom o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za
področje raziskovalne dejavnosti.
Strokovno telo, na podlagi predloga Znanstvenega sveta agencije in svoje presoje,
imenuje recenzente. Vsako prijavo ocenijo štirje recenzenti: dva domača in dva tuja
. Seznam članov strokovnega telesa za ocenjevanje kandidatov za mentorje je objavljen
po imenovanju. Imena recenzentov bodo objavljena konec leta po abecednem redu skupaj
z recenzenti za vse ostale ocenjevalne postopke.
Elementi ocenjevanja:
V ocenjevalnem postopku se točkuje raziskovalna uspešnost kandidata za mentorja.
Podlaga so: objavljena znanstvena dela, povezanost raziskovalnega dela z uporabniki
(zajeti so podatki o sredstvih, ki jih je kandidat pridobil izven ARRS, vpetost
v mednarodni prostor ter program usposabljanja mladega raziskovalca.
Skupna ocena posamezne prijave kandidata za mentorja predstavljala seštevek točk
kvantitativnih elementov ocenjevanja in seštevek točk recenzentov.
Kvantitativni elementi zajemajo:
- COBISS objavljena znanstvena dela za 5 letno obdobje (2001- vključno 2006),
Citati število citatov v obdobju zadnjih 10 let (1996 - vključno 2006) za vsa
objavljena dela iz baze Web of Science,
Sredstva drugih uporabnikov za 5 letno obdobje (2001- vključno 2005).
- Seštevek točk iz ocene recenzentov, ki upošteva:
- oceno največ štirih najpomembnejših znanstvenih dosežkov opravijo tuji
recenzenti, katerih nabor pridobi agencija. Vsako skupino prijav, ki se
drži razdelitve po znanstvenih vedah ocenjujeta dva recenzenta.
- oceno programa usposabljanja mladega raziskovalca opravijo tuji recenzenti.
Vsako skupino prijav, ki se drži razdelitve po znanstvenih vedah ocenjujeta
dva recenzenta
Če je je ocenjevanje znotraj vede razdeljeno na več skupin, potem se ocene teh
skupin normalizirajo glede na enako srednjo vrednost.
- oceno največ štirih družbeno in/ali ekonomsko relevantnih dosežkov opravijo
domači recenzenti strokovne uspešnosti, po dva za vsako raziskovalno področje,
po klasifikaciji ARRS. Strokovno uspešnost za raziskovalna področja v: naravoslovju,
tehniki, biotehniki in družboslovju bosta ocenjevala dva recenzenta: eden iz
gospodarstva in eden iz raziskovalne sfere. Prijave s področja medicine bo ocenil
medicinski strokovnjak iz medicinske prakse in strokovnjak iz raziskovalne sfere.
Raziskovalna področja humanistke bosta ocenjevala samo strokovnjaka iz raziskovalne
sfere. Recenzentom je v pomoč pri oceni tudi vsebina predloga usposabljanja
mladega raziskovalca.
Pri oceni kandidatov za mentorje mladih raziskovalcev se bodo, za vse znanstvene
vede, uporabili enaki elementi ocenjevanja s tem, da bo teža elementov in postopek
ocenjevanja za vsako vedo specifičen.
Tabela prikazuje skupne elemente ocenjevanja in njihovo težo za posamezno znanstveno
vedo
|
|
Humanistka |
Družboslovje |
Tehnika |
Biotehnika |
Medicina |
Nama |
|
KVANTITATIVNI ELEMENTI |
|
|
|
|
|
|
ZNANOST |
Znanost-Cobiss |
12 (=230) |
5 (=240) |
3 (=360) |
5 (=250) |
7 (=290) |
5 (=480) |
ZNANOST |
Citati |
0 (=160) |
5 (=80) |
3 (=120) |
5 (=120) |
7 (=150) |
5 (370) |
RELEVANCA |
Sredstva od drugih uporabnikov (FTE) |
0 (=1,5) |
5 (=3) |
7 (=6,2) |
5 (=3,4) |
0 (=1) |
5 (=2,9) |
|
OCENE RECENZENTOV |
|
|
|
|
|
|
ZNANOST |
Znanost- 2-4 dosežke (tuj recenzent A) |
3 |
5 |
5 |
5 |
3 |
5 |
ZNANOST/
RELEVANCA |
Ocena predloga usposabljanja (tuj recenzent A) |
3 |
5 |
5 |
5 |
3 |
5 |
RELEVANCA |
Relevanca 2-4 dosežke (domač recenzent B) |
12 |
5 |
7 |
5 |
10 |
5 |
Število točk pri posamezni vedi, ki pretvorijo točke: o člankih, citatih in sredstvih
drugih uporabnikov na skupni imenovalec, je pridobljeno na podlagi analize podatkov
za posamezno vedo. Za vsako znanstveno vedo predstavlja maksimalno število točk
tisto število, nad katerim se ne uvrsti več kot 10% raziskovalcev. Tako npr. 480
točk iz Cobissa za naravoslovje pomeni 5 točk v tem ocenjevalnem postopku, npr.
48 točk = 0.1*480 točk bi npr. pomenilo 0.5 točke. Tisti raziskovalci, ki sodijo
v kategorijo zgornjega 10% praga lahko dosežejo največ dvakratno število točk, ki
je označeno v tabeli. Zgornjih 10% je zato dodatno normiranih.
Določila, ki se morajo upoštevati pri oblikovanju liste mentorjev:
Po zaključenem ocenjevalnem postopku oziroma izpeljanem točkovanju se lista mentorjev
oblikuje po naslednji shemi za vsako vedo posebej:
- upoštevajo se prednostno kategorije prijav iz Usmeritev Ministrstva za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo za razdelitev proračunskih sredstev namenjenih
financiranju usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah
v letu 2006 in v letu 2007
- vsako raziskovalno področje po klasifikaciji ARRS dobi mladega mentorja
(mlajšega od 45 let). Mentorji so razvrščeni po številu točk znotraj vede,
- če je na posamezni znanstveni vedi izbranih manj kot 25 % mentorjev mlajših
od 45 let, se zahtevana kvota do 25 % dopolni tako, da posamezno področje dobi
še drugega najbolje ocenjenega mladega mentorja
- večino mentorjev znotraj znanstvene vede se razdeli po programskih (kjer
jih ni po raziskovalnih) skupinah. Najboljši mentorji iz vsake programske (raziskovalne)
skupine so razvrščeni po številu točk znotraj vede,
- upošteva se omejitev, da je število mentorjev v področju lahko največ za
3 večje kot število programskih skupin in najmanj za 2 manjše kot število programskih
skupin.
Ljubljana, dne 12.04.2006
Dr. Franci Demšar,
direktor
|