Dne 22.4.2015 je v prostorih Univerze v Ljubljani potekala skupna seja Upravnega odbora, Znanstvenega sveta in Usmerjevalne skupine, ki je bila ob enem njena sklepna, 5. seja. Usmerjevalna skupina je v svojem mandatu (od januarja do aprila ali v skupaj 67 delovnih dneh) pripravila predlog poročila in obema organoma agencije predložila izhodišča za uvedbo poglobljenih sprememb postopkov (so)financiranja, ocenjevanja, spremljanja in izvajanja raziskovalne dejavnosti.

Delo usmerjevalne skupine in predlog poročila je predstavil direktor ARRS in predsedujoči Usmerjevalni skupini, prof. dr. József Györkös. Uvodoma je poudaril, da je delo usmerjevalne skupine potekalo ob intenzivni javni razpravi. Na posvetih (treh osrednjih v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gospodarske zbornice in Inženirske akademije Slovenije ter Rektorske konference in KOSRiS ter še štirih specializiranih na pobudo posameznih organizacij) je skupno sodelovalo blizu 300 udeležencev. Pisna gradiva (pripombe, sugestije, komentarje, predloge) so prispevali vsi področni znanstvenoraziskovalni sveti, osrednji javni raziskovalni zavodi, Rektorska konferenca, SAZU, posamezne fakultete Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Pisna gradiva je posredovalo tudi okrog 20 posameznikov. Usmerjevalna skupina je na uvodni seji določila tri prioritetna področja dela: prvič, uskladitev evalvacije raziskovalnih projektov z evalvacijskimi postopki Evropske komisije (Obzorje 2020), drugič, postopen prehod k institucionalni evalvaciji raziskovalnih programov (skladno z določili RISS, Raziskovalne in inovacijske strategije Republike Slovenije 2011-2020) in tretjič, vstopni pogoji za pozive in razpise ARRS.

Prisotni so podprli vse predvidene ukrepe prvega prioritetnega področja, kot so uvedba usklajevalnega poročila med recenzenti, uvedba enofaznega postopka, ločitev postopka evalvacije za temeljne in aplikativne raziskovalne projekte in obravnavanje recenzentov s strani organov ARRS. Drugo prioritetno področje, ki naslavlja institucionalno evalvacijo programov, v dani obliki ni bilo sprejeto, saj so tudi sami predlagatelji poudarili, da gre za prva izhodišča. Ukrepi v zvezi z vstopnimi pogoji (»pravilo 10/10« pri vrednotenju znanstvene odličnosti, odprava seštevanja kazalnikov odličnosti, odmevnosti in vpetosti ter natančnejše zbiranje podatkov, segmentacija in upoštevanje družbeno – ekonomske in kulturne relevantnosti) so bili podprti, vendar so prisotni predlagali, da bi h konkretizaciji predlogov pristopila namenska projektna skupina.

Prof. dr. Rado Bohinc, predsednik Upravnega odbora ARRS, ki je ob soglasju vseh navzočih vodil skupno sejo, je uvodoma poudaril, da je Usmerjevalna skupina identificirala in odprla prava vprašanja. Dodal je, da je stopnja zrelosti ukrepov za implementacijo različna ter predlagal intenzivno nadaljevanje dela na segmentih, kjer oblikovanje rešitev terja dodatno razpravo.

V razpravi, ki je sledila je bilo največ poudarka danega oceni A3 oziroma njeni sestavi, vstopnim pogojem (ocenama A1 in A2) ter institucionalni evalvaciji, pri kateri so vsi razpravljavci poudarili pomen postopne in predvsem dobro premišljene uvedbe. Prav tako je bila stična točka razprav iskanje odgovorov na ključne izzive – povečanje uspešnosti slovenskih raziskovalcev na evropskih razpisih, zmanjšanje razdrobljenosti ter krepitev sodelovanja z gospodarstvom in upoštevanje specifik posameznih znanstvenih ved.

Kot je razpravo sklenil prof. dr. Bohinc, na kakovost poročila in dela Usmerjevalne skupine kaže prav vsebinsko poglobljena razprava udeležencev skupne seje, ki je ponudila mnoge dodatne možnosti za oblikovanje posameznih rešitev. Skladno s tem sta Upravni odbor in Znanstveni svet soglasno podprla predlagano poročilo Usmerjevalne skupine, upoštevaje poudarke iz razprave.

Za gostoljubje se zahvaljujemo Univerzi v Ljubljani.