Novice, obvestila

Apel Znanstvenega Sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu

Znanstveni svet ARRS z Apelom zoper zmanjšanja sredstev za znanost opozarja slovensko vlado in parlament na zaskrbljujoče pogoje, v katerih delajo slovenski znanstveniki in celotna visokošolska sfera, kot posledica zniževanja vlaganj v znanost. Apel je bil objavljen v časopisu Delo v četrtek 22. novembra pod naslovom,"Poziv znanstvenega sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu".
 

Apel Znanstvenega Sveta ARRS slovenski vladi in parlamentu

Priče smo izjemnim spremembam na nacionalni in globalni ravni, kar je posledica neslutenega napredka v znanosti. Ta napredek je rezultat velikih vlaganj v osnovne raziskave, ki predstavljajo temelj novim inovacijam in posledično ekonomski rasti ter družbenemu razvoju. Tega se že dolgo zavedajo najbolj razvite države kot so ZDA, Kanada, Japonska, v Evropi pa Skandinavske države in Švica ter Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Francija. Izjemen napredek pa so v zadnjem času pokazale Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija, ki postajajo izreden tekmec tako ZDA kot EU. Evropa kot skupnost držav že zaostaja za najboljšimi. Zato je tudi prišlo do znane peticije Evropskih Nobelovcev in prejemnikov Fieldsovih odličij proti zniževanju skupnih Evropskih finančnih vlaganj v projekt Horizon 2020, kar naj bi bilo predmet razgovorov na sestanku predsednikov vlad EU 22. in 23. novembra letos. Pod to peticijo se je od 23. oktobra 2012 dalje do danes podpisalo že skoraj 140 tisoč raziskovalcev in podpornikov znanosti, med njimi tudi preko 1300 iz Slovenije. Vzporedno teče pri nas tudi podpisovanje apela KOsRIS-a proti zniževanju sredstev za raziskave in razvoj. Celotna sredstva, ki jih namenja EU za raziskave in razvoj, predstavljajo le okoli 2% celotnih sredstev, ki jih v te namene namenjajo posamezne članice EU. Celotna vsota denarja je premajhna za uspešno konkurenčnost na globalnem trgu. Zato morajo tudi posamezne članice EU poskrbeti za večja vlaganja, kot je poudaril pred dnevi dr. Peter Gruss, predsednik Max-Planckovega združenja. Nemčija kot vodilna ekonomija v EU že dolgo dokazuje, da so vlaganja v znanje nujno potrebna. Predsednica vlade Angela Merkel je izjavila da ''se nemška vlada zaveda, da naša bodočnost leži na znanju temelječi družbi, katere temelj sta svoboda in odgovornost''. Prav tako je zapisala, da je bodočnost Nemčije odvisna od odlične znanosti, kreativnih talentov, visoke izobrazbe ter ostalih pogojev po mednarodnih standardih. Z vsem navedenim se lahko le strinjamo.

Kako pa je v Sloveniji, kjer smo v procesu krčenja letnega proračuna zopet priča večjemu zniževanju vlaganj v znanost in njen razvoj kot v drugih sektorjih, posledično odhodu mladih raziskovalcev v tujino, skratka smo priče begu možganov. Pogoji, v katerih delajo slovenski znanstveniki in celotna visokošolska sfera, so izjemno zaskrbljujoči. Glede na tako stanje so rezultati slovenske znanosti kar izjemni, tako v odličnosti, kjer je v številu objav v najboljših revijah v desetih letih napredovala s 60% na 125% povprečja EU, kot v prenosu znanja, kjer je v evropskem inovacijskem indeksu v petih letih napredovala s 80% na 97% povprečja EU. Kljub vsemu temu pa se po dokumentu Evropske Komisije (EC) “Innovation Union Competitivenes report” iz leta 2011 Slovenija nahaja med 27 članicami EU pod evropskim povprečjem. To kaže kako drugi hitreje napredujejo,in da je težko dohitevati bolj razvite države. Ni pa to nemogoče ob primerni finančni in drugi podpori. Kako kaže za naprej?

V letu 2012 so bila sredstva Javni agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) glede na leto 2011 znižana za 21 milijonov EUR ali 14%, kar pomeni kar 3x več primerjavi s povprečnim znižanjem 5% za državni proračun. Z usklajenimi napori ministrstva in ARRS je bilo mogoče ohraniti človeške kapacitete v raziskovalni dejavnosti, vendar je znižanje sredstev poseglo v materialne stroške in s tem v kvaliteto raziskovalnega dela. Cena raziskovalne ure se je znižala in se giblje med 28 do 36 EUR, pač glede na naravo dela. V to ceno so vključeni bruto plača, materialni stroški, nakup manjše opreme, režija in še kaj. O večji in veliki opremi pa le to, da je bil razpis prvič do sedaj razveljavljen zaradi pomanjkanja denarja! Za boljše razumevanje navedenih dejstev pa še naslednja primerjava. Cena mehanika pri znanem avtomobilskem servisu je 55,63 EUR z vključno DDV. Ta primerjava je nevzdržna in kaže na vso naravo problema.

Za leto 2013 je Vlada pripravila predlog, da sredstva ARRS glede na leto 2012 zniža za 14 milijonov EUR. Tega znižanja ni več možno absorbirati z nižanjem materialnih stroškov, ker nadaljnjega nižanja standardov pri raziskavah ni možno zagovarjati. Zato bo tokrat nujno znižanje obsega raziskovalne dejavnosti, in sicer za 200 FTE oz. 200 zaposlitev. Znižanje bo izvedeno na način, da se bo začetek izvajanja novih projektov zamaknil za dve leti ali več. Ta zamik bo prizadel celotno raziskovalno sfero na univerzah in institutih, še zlasti pa mlade doktorje, ki zaključijo doktorat kot mladi raziskovalci in mlade podoktorske raziskovalce in se jim izteče pogodba o zaposlitvi. Takšnih mladih raziskovalcev je letno povprečno 200, od katerih se jih 10-20% zaposli v gospodarstvu, v 2/3 primerov pa nadaljujejo raziskovalno kariero v javnem raziskovalnem sektorju. Poseben primer bo leto 2013, ker bo takrat poleg “štiriletnikov” zaključila doktorat še dodatno prva generacija bolonjskih “triletnikov”. Na trg dela, ki se bo zmanjšal za 200 zaposlitev v raziskovalni dejavnosti, bo 2013 torej vstopilo 400 mladih doktorjev znanosti. Tudi če jih gospodarstvo uspe “absorbirati” dvakrat več kot običajno, jih bo po najverjetnejšem scenariju še vedno vsaj 300 brez možnosti zaposlitve. Ker gre za mlade in vrhunsko izobražene ljudi, je velika možnost, da bodo zaposlitev iskali in dobili v tujini in emigrirali, večina verjetno trajno. Nastala bo velika generacijska luknja, ki jo ne bo mogoče hitro zakrpati. Če ocenimo le stroške izobraževanja do doktorata na 0.5 milijona EUR, se bo iz narodnega bogatstva čez mejo odlilo do 150 milijonov EUR v človeškem kapitalu, pri čemer ni ocenjena dodana vrednost, ki jo takšen človeški kapital “proizvede” v svoji delovni dobi in bo za Slovenijo trajno izgubljen. To izgubo lahko z ohranitvijo sredstev za raziskovalno dejavnost vsaj na nivoju leta 2012 bistveno omilimo ali celo preprečimo.

Nenazadnje, nadpovprečne reze v znanosti bodo občutili poleg znanstvene sfere tudi ostali segmenti družbe, vključno z gospodarstvom. Slovenski raziskovalci na univerzah in javnih raziskovalnih zavodih tvorno sodelujejo s številnimi slovenskimi podjetji. Da to nesporno drži, dokazujejo sredstva, ki se neposredno stekajo iz gospodarstva v javne raziskovalne ustanove. Slednja se zadnjih sedem let neprenehoma povečujejo in so se lani navkljub izjejmo zaostreni situaciji v gospodarstvu približala 30 milijonom evrov. Nenehno povečevanje teh sredstev nakazuje na naraščajoče potrebe slovenskih podjetij po inovacijah ter kvalitetnih raziskovalnih in razvojnih storitvah, ki jih nudijo javni zavodi in univerze. Prav tako raziskovalci s znanjem ki ga ustvarijo preko raziskovalnih projektov in programov, omogočajo boljše delovanje družbenih funkcij, ki jih potrebujejo državljani in jih udejanjajo različna ministrstva. Zato bo napovedano obsežno krčenje sredstev za financiranje univerz in javnih raziskovalnih zavodov nedvomno in pomembno ohromilo tovrstne zmožnosti.

Ta apel Znanstvenega sveta ARRS je mišljen kot opozorilo pri načrtovanju ukrepov varčevanja. Vlada se mora zavedati, kje družba sme varčevati pri strateškem odločanju o prihodnosti naroda in kjer ne sme. Vladi naj bodo za zgled prej omenjene izjave odgovornih v Nemčiji, pa tudi predsednika Obame da “inovacije zahtevajo osnovne raziskave”, kot tudi nedavna odločitev Švedske, da znatno dvigne sredstva za znanost in s tem odličnost ter, da jih usmeri predvsem v mlade znanstvenike, privabljanje vrhunskih tujih znanstvenikov ter nagrajevanje raziskovalnih ustanov, ki so dokazale svojo uspešnost.


-  Prof. Dr. Vito Turk, Institut Jožef Stefan, predsednik
-  Prof. Dr. Denis Đonlagic, Univerza v Mariboru
-  Prof. Dr. Anuška Ferligoj, Univerza v Ljubljani
-  Prof. Dr. Maja Ravnikar, Nacionalni Institut za Biologijo
-  Prof. Dr. Rado Riha, ZRC-SAZU
-  Akad. Prof. Dr. Franc Strle, Univerza v Ljubljani