Raziskovalnim organizacijam
Raziskovalkam in raziskovalcem
Knjižnicam v sistemu COBISS.SI
 

Metodologija vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene uspešnosti raziskovalcev je bila v preteklih mesecih predmet različnih razprav in analiz. Mnogi ste svoje pripombe, predloge in vprašanja v zvezi s tem posredovali Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS-u), Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Institutu informacijskih znanosti (IZUM-u) ali osrednjim specializiranim informacijskim centrom (OSIC-em). Nekateri problemi so bili sproti rešeni, nekatere probleme in predloge pa je treba še preučiti in poiskati ustrezne rešitve.

Kot vam je znano, je strokovne podlage za kategorizacijo znanstvenih publikacij pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji pripravila Komisija SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti, ARRS pa je v Pravilniku o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter v Pravilniku o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov opredelila bibliografske kazalce raziskovalne uspešnosti in posameznim kategorijam določila pripadajoče število točk. Rezultati kategorizacije in točkovanja znanstvenih publikacij po veljavni metodologiji so bili eden od elementov letošnjega ocenjevanja uspešnosti programskih in projektnih skupin, ki je v zaključni fazi.

Na podlagi zbranih pripomb in predlogov glede vrednotenja bibliografskih kazalcev znanstvene uspešnosti raziskovalcev bodo potrebni nekateri popravki pravilnikov ARRS in dopolnitve navodil za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Točkovanje bibliografij raziskovalcev je zato začasno izključeno iz aplikacije "Kategorizacija znanstvenih publikacij po metodologiji ARRS" v okviru sistema SICRIS.

Ker iz različnih razlogov pred poletjem ni bilo možno sklicati seje Komisije SAZU, še niso bili obravnavani:

• predlogi za dopolnitev seznama mednarodnih bibliografskih baz podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij,
• predlogi za dopolnitev seznama revij, ki niso vključene v mednarodne baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij,
• predlogi in pripombe glede mednarodnih in nacionalnih (znanstvenih) založb in - drugi kriteriji za selekcijo monografij in sestavkov v monografijah (ISBN, ISMN, kazala, št. strani …).

Veliko težav se je pojavilo pri klasifikaciji in kategorizaciji samostojnih znanstvenih sestavkov v monografijah in objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah. Po veljavni metodologiji ARRS se pri kategorizaciji in točkovanju upoštevajo le sestavki (1.16) v monografijah s tipologijo 2.01 ali 2.06, očitno pa je, da bi bilo upravičeno upoštevati tudi znanstvene sestavke v nekaterih drugih virih.

Pri konferenčnih prispevkih povzroča težavo naslednja opredelitev Komisije SAZU:
"Na področju humanističnih ved je lahko prispevek v znanstveni knjigi tudi objavljen razširjen znanstveni prispevek v zborniku, ki je izšel po znanstvenem srečanju. Vendar pa se upoštevajo le zborniki, ki odgovarjajo kriterijem za znanstveno knjigo, ki so nastali po postopkih določenih za znanstvene revije, in so prispevki v njih napisani po kriteriju za znanstveni članek. Prispevki v takšnem zborniku se obravnavajo kot poglavje ali prispevek v znanstveni knjigi."

Pripombe:

1. Če velja, da "se upoštevajo le zborniki, ki odgovarjajo kriterijem za znanstveno knjigo, ki so nastali po postopkih določenih za znanstvene revije, in so prispevki v njih napisani po kriteriju za znanstveni članek", je to lahko univerzalno pravilo (ne samo za humanistiko).
2. Ni prav, da se objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (1.06 ali 1.08) prekvalificira v samostojni znanstveni sestavek v monografiji (1.16), ker s tem izgubimo povezavo s konferenco, lahko pa se prispevek enako obravnava in točkuje, če ustreza kriterijem iz tč. 1.
3. Ni nujno, da je prispevek, ki ustreza kriterijem iz tč. 1, objavljen v zborniku kot monografski publikaciji. Lahko je objavljen v redni ali posebni številki revije ali suplementu, ki ni istočasno katalogiziran tudi kot konferenčni zbornik. Prekvalifikacija takšne objave v izvirni znanstveni članek (1.01) tudi ni pravilna.
4. Če prispevki v zborniku ustrezajo predpisanim kriterijem, ni upravičeno izključiti zbornikov, ki so izšli pred ali ob znanstvenem srečanju.
5. Delež števila strani prispevka v zborniku ne more biti merilo točkovne vrednosti prispevka.

Glede na navedeno vas prosimo, da upoštevate naslednje:

1. Zbornikom, ki vsebinsko ustrezajo kriterijem za znanstveno monografijo, se začasno določi tipologija 2.31 – Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci.
   Definicija: Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci, ki so recenzirani po kriterijih za izvirne/pregledne znanstvene članke oz. samostojne znanstvene sestavke v monografijah. Zbornik je lahko samostojna monografska publikacija, redna ali posebna številka revije ali suplement. Da so bili prispevki ustrezno recenzirani, mora biti razvidno iz navedb v publikaciji.
2. Redne ali posebne številke revij ali suplementi, ki praviloma vključujejo samo recenzirane znanstvene prispevke s konferenc, se katalogizirajo tudi kot monografske publikacije s tipologijo 2.31, če je za avtorje prispevkov to relevantno.
3. Pri kategorizaciji in točkovanju nameravamo v bodoče ustrezno upoštevati tudi konferenčne prispevke 1.06 – Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) in 1.08 – Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci, objavljeni v zborniku s tipologijo 2.31.

OSIC-i so zadolženi in pooblaščeni, da spremljajo in nadzirajo ustreznost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji dokumentov/del. Do 30. 6. 2005 so verificirali preko 25.000 bibliografskih enot raziskovalcev, objavljenih v obdobju 2000–2005.

V primeru morebitnih nejasnosti glede klasifikacije bibliografskih enot po veljavni tipologiji ali glede drugih podatkov v bibliografskih zapisih, ki vplivajo na kategorizacijo bibliografskih enot, se raziskovalci lahko obrnejo na knjižnico, ki vodi njihovo bibliografijo, ali na OSIC, ki pokriva njihovo raziskovalno področje.