Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pravilnik je bil v veljavi do 19.12.2014. Od 20.12.2014 velja spremenjeni
Pravilnik o postopkih
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti.
Prejšnja objava (navedeni pravilnik
je bil v veljavi do 22.11.2013).
Sprememba upoštevana v čistopisu:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače
(več o tem).
*Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o postopkih (so)financiranja,
ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti obsega:
- Uradni list RS, št. 04/11, datum objave: 21.1.2011, veljavnost:
22.1.2011
- Uradni list RS, št. 72/11, datum objave: 16.9.2011, veljavnost:
17.9.2011
- Uradni list RS, št. 45/12, datum objave: 15.6.2012, veljavnost:
16.6.2012
- Uradni list RS, št. 96/13, datum objave: 22. 11. 2013, veljavnost: 23.
11. 2013
- Uradni list RS, št. 100/13, datum objave: 6. 12. 2013 - tehnični
popravek;
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (neuradno prečiščeno besedilo št. 3) - v veljavi do 19.12.2014
A. Splošne določbe
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih
sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost ter spremljanje izvajanja njihovih
obveznosti.
(2) S pravilnikom so urejeni postopki razpisov in pozivov ter ocenjevanje
prijav za financiranje oziroma sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu:
(so)financiranje) raziskovalne dejavnosti, ki obsega:
- raziskovalne programe;
- temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
- mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih
organizacijah;
- mednarodno znanstveno sodelovanje;
- uveljavljene raziskovalce iz tujine in
- podporne dejavnosti.
(3) Podporne dejavnosti vključujejo:
- infrastrukturne programe;
- nakup raziskovalne opreme;
- znanstvene sestanke;
- nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov;
- osrednje specializirane informacijske centre.
(4) S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev
iz prejšnjega odstavka.
2. člen
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljujeta ta pravilnik
in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe, se mora izvesti tako, da se
upošteva postopek, določen v tem pravilniku (Poglavja A–F), kazalce in merila pa
se opredeli v razpisni dokumentaciji. Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo
glede tistih vprašanj, ki so v drugih predpisih agencije urejena drugače.
3. člen
(namen pravilnika)
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in
(so)financiranja aktivnosti iz drugega odstavka 1. člena po mednarodno
uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov.
4. člen
(definicije)
(1) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela,
za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem
obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes,
opredeljen v nacionalnem programu za področje raziskovalne dejavnosti.
(2) Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s
katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih
dejstvih.
(3) Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi
pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.
(4) Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en
raziskovalec – podoktorand. Podoktorand je raziskovalec, pri katerem še ni
preteklo več kot 3 leta od pridobitve doktorata znanosti.
(5) Mobilnostni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi
med eno do dvoletnim gostovanjem na eni od raziskovalnih organizacij v tujini,
gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.
(6) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni
z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.
(7) Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot
podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem
besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem
besedilu: RO s koncesijo) in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore
znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom,
ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.
(8) Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki je namenjen
izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega
dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sestanek, ki
je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki
razvoj.
(9) Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v
slovenskem jeziku (prvi jezik) in vsaj v enem izmed tujih jezikov (drugi jezik),
ima mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z
referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz tujine.
(10) Matična raziskovalna organizacija je tista, ki vloži prijavo
raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, je prva navedena na
prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa
oziroma raziskovalnega projekta. Matična raziskovalna organizacija ima status
prijavitelja.
(11) Skupina raziskovalcev v tem pravilniku je programska skupina, projektna
skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki se prijavi na javni razpis
ali javni poziv.
(12) Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju
prijav. Kriteriji, ki se pri posameznem razpisu uporabljajo, so določeni s tem
pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalcev.
(13) Kazalec je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se
uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalec je določen nabor meril.
(14) Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalca, ki se
uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsako merilo je določen razpon točk.
(15) Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, ki jih financira
agencija in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalne dejavnosti.
(16) Mejna vrednost se uporablja pri nekaterih kvantitativnih ocenah za
pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: števila točk v bazi Sicris,
število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(17) Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti dosežena, da se
lahko uvrsti v financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj,
za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(18) Metodologija določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s
pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja.
Metodologijo sprejme Znanstveni svet agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA).
5. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
S postopkom za dodelitev sredstev lahko agencija prične, če:
- ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem
programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
- so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo
zakoni in podzakonski predpisi.
6. člen
(uradna oseba)
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega
uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem
besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo evalvacijskega
postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti
oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.
7. člen
(pogoji)
(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku oziroma v
javnem razpisu ali javnem pozivu.
(2) Raziskovalec, ki se na javni razpis ali javni poziv v okviru prijavitelja
prijavi kot vodja programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali
kot vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj
uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne
dejavnosti), na posameznem javnem razpisu ali javnem pozivu lahko kandidira samo
z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: raziskovalni predlog).
B. POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
I. Javni razpis
8. člen
(javni razpis)
(1) Agencija zbira prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti,
elektronske oziroma tiskane, na podlagi javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu:
razpis).
(2) Razpise delimo v dve osnovni skupini. V prvo skupino sodijo razpisi za
(so)financiranje raziskovalnega dela, v okviru katerih se med drugim ocenjuje
raziskovalce (programi, projekti, mentorji, mednarodno sodelovanje in
uveljavljeni tuji raziskovalci, znanstveni sestanki). V drugo skupino sodijo
dejavnosti, ki predstavljajo podporne dejavnosti za raziskovalno delo
(infrastrukturni programi, nabava opreme, nabava mednarodne znanstvene
literature in osrednji informacijski centri).
(3) Javni poziv se izvede v primeru sofinanciranja raziskovalnih in
infrastrukturnih programov.
9. člen
(izdelava predloga razpisa)
(1) Pri izdelavi predloga razpisa je treba upoštevati Raziskovalno in
inovacijsko strategijo na področju raziskovanja in razvoja in razpoložljiva
proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga
razpisa.
(2) Predlog javnega razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve in
spremembe.
10. člen
(najava razpisa)
Agencija najavi plan vseh razpisov za tekoče leto na svoji spletni strani.
Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, pravne
podlage za objavo razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati
in kontaktne osebe.
11. člen
(objava razpisa)
(1) Sklep za objavo razpisa sprejme direktor. Razpis mora biti objavljen v
Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Javni poziv
prijaviteljem mora biti objavljen na spletnih straneh agencije.
(2) Ob objavi razpisa objavi agencija na svoji spletni strani tudi rokovnik
poteka izvajanja razpisa, ki sproti kaže faze izvajanja razpisa.
12. člen
(vsebina objave razpisa)
(1) Objava razpisa mora vsebovati zlasti:
- naziv in sedež agencije;
- pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede metodologija
ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
- predmet razpisa;
- navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za
ocenjevanje;
- okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa;
- določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
- razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
- način, obliko in rok za predložitev prijav;
- kraj, datum in čas odpiranja prijav;
- rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
- kraj in čas, kjer zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo
ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.
(2) Agencija lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi
tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.
13. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo ocenjevanja prijav za
(so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije,
predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter
različna navodila.
(2) Agencija mora na svoji spletni strani ponuditi prijavitelju dostop do
razpisne dokumentacije.
(3) Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora
prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma za
izbor kandidata in vse potrebne podatke, ki jih mora izpolnjevati prijava, da se
šteje kot formalno popolna.
(4) Prijavitelj se prijavi na razpis z oddajo prijave in zahtevanih dokazil.
Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni
dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.
14. člen
(prijava)
Podatke o predmetu razpisa, ki jih mora vsebovati prijava, določa ta
pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
15. člen
(oblika prijave)
(1) Prijava na razpis mora biti v elektronski oziroma papirnati obliki. Če je
prijava v elektronski obliki podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom,
prijavitelj ni dolžan poslati prijave tudi v papirnati obliki. Obrazec prijave
prijavitelj izpolni v slovenskem in v angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem
jeziku, glede na določbe razpisa.
(2) Prijavo morajo podpisati osebe, ki jih določa razpis.
(3) Če se prijavo na razpis neposredno odda v glavni pisarni, se sprejem
prijave v papirnati obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave, ki ga
glavna pisarna izroči prijavitelju.
16. člen
(rok za oddajo prijave)
(1) Prijava mora biti oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.
(2) Predložena pisna prijava mora biti v zaprti ovojnici. Na ovojnici mora
biti oznaka »ne odpiraj –prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša ter
naziv in naslov prijavitelja.
II. Vodenje postopka odpiranja prijav
17. člen
(komisija za odpiranje prijav)
(1) Postopek odpiranja prijav razpisa vodi komisija za odpiranje prijav (v
nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov komisije morajo biti
zaposleni v agenciji.
18. člen
(odpiranje prijav)
(1) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu,
pri čemer rok ne sme biti daljši od 8 dni od izteka roka za oddajo prijav.
(2) Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno
odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najkasneje v 3 delovnih dneh od
dneva, ki je predviden kot zadnji rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči,
da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3) Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku
oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile
prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Nepravočasne in nepravilno
označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju. Dokazila,
da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del
uradne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira
dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.
19. člen
(zapisnik komisije)
(1) O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
- naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
- predmet razpisa;
- imena navzočih članov komisije;
- imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
- ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno
oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
- ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav
javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili
navzoči pri odpiranju.
20. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1) Komisija v roku osem delovnih dni od zaključka odpiranja prijav pisno
pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v
roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem delovnih dni od
prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša
odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki ne vplivajo na vsebino prijave
in ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave skladno s postavljenimi merili
za izbor prijave.
(2) Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne
dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor
pooblasti. Zoper sklep je v roku osem dni od vročitve dovoljena pritožba, o
kateri odloči tri članska komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor.
Odločitev komisije je dokončna.
21. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost
prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev.
(2) Prijavo, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s
sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je
v roku osem dni od vročitve dovoljena pritožba, o kateri odloči tri članska
komisija za pritožbe, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
22. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki vsebujejo
zahteve, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo. V primeru ugotovljenih
vsebinskih nejasnosti lahko agencija pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom
oziroma dopolnitvam.
23. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora
za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.
III. Evalvacijski postopek
24. člen
(ocenjevanje prijav in predlog prednostnega seznama)
(1) Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, občasna strokovna
telesa, določena v predpisu agencije, ki ureja delovanje stalnih in občasnih
strokovnih teles na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
strokovna telesa), ali pa strokovne komisije. V primerih, določenih s tem
pravilnikom, prijave ocenjuje panel.
(2) V primeru, da prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene
člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov
komisije morajo biti zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v
primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3) Recenzente imenuje strokovno telo. V posebnih primerih, ko pride v fazi
ocenjevalnega postopka do odklonitve sodelovanja s strani posameznih recenzentov
oziroma ugotovitve o nezadostnem številu ustreznih recenzentov na posameznem
raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov,
potrjenega s strani ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno
telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj
lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo
prijavo.
(4) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na
razpis, skladno s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom. Pri izdelavi ocene
recenzenti upoštevajo tudi navodila za recenzente, ki jih sprejme direktor.
(5) Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru
ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v
ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev
(v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem
pravilniku ni določeno drugače.
25. člen
(sklep o izboru)
(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi
sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne
dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu:
predlog sklepa), če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(2) ZSA lahko na predlog prednostnega seznama prijav dodatno uvrsti do največ
5% prijav, ki si na prednostnem seznamu sledijo po vrsti. To svojo odločitev
mora ZSA pisno utemeljiti.
(3) Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazložen sklep o izboru
prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v
nadaljnjem besedilu: sklep).
26. člen
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1) Agencija izda na podlagi sklepa iz tretjega odstavka prejšnjega člena
prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem
besedilu: obvestilo).
(2) Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v
primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje, če ni s tem pravilnikom
določeno drugače.
(3) V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej
število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem
sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.
27. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1) Agencija objavi na spletni strani sprejeti seznam izbranih in neizbranih
prijav in sicer najkasneje v 5 dneh od dneva odposlanih obvestil.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po
ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po
skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(3) Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu
navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v
seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti
identitete posamezne prijave.
(5) Če je postopek izbora prijav večfazni, se v prvi fazi navede rezultate
samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti identitete posamezne
prijave. Ko je končana zadnja faza izbora prijav, se v seznamu poleg predpisanih
podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku navede tudi podatke glede
prejetih sredstev.
IV. Ugovor
28. člen
(ugovor)
(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V
ugovoru mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih ga vlaga. Predmet
ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti
ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora
je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno
predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na
konkretno kršitev postopka izbora.
(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3) Prijavitelj se ima pravico seznaniti s pisnimi ocenami svojega predloga.
V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko
prijavitelj pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki
predstavljajo izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do
informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 117/06 – ZDavP‑2). Podatki o recenzentih in podatki o drugih
prijaviteljih, ki v skladu s 27. in 30. členom tega pravilnika niso objavljeni
na spletni strani agencije, so osebni podatki, ki se obravnavajo v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
29. člen
(odločitev o ugovoru)
(1) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov
komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Predsednik in vsaj polovica članov morajo biti zaposleni v
agenciji.
(2) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor
predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru v sprejem.
(3) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni
odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(4) Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1) Agencija objavi na spletni strani seznam dokončno izbranih in neizbranih
prijav, in sicer najkasneje v 5 dneh po odločitvi Upravnega odbora o ugovorih.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po
ocenjevalnih skupinah (po vedah ali po področjih, po tipu projekta ipd.) in po
skupnem številu točk ter prejeta sredstva.
(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v
seznamu predstavi s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se
v seznamu predstavi samo z zaporednimi številkami tako, da ni možno ugotoviti
identitete posamezne prijave.
31. člen
(dokumentiranje)
Agencija hrani dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s
predpisi, ki urejajo področje dokumentiranja in arhiviranja gradiva.
C. OCENJEVANJE PRIJAV
32. člen
(elementi ocenjevanja)
(1) Za ocenjevanje prijav na razpise se uporabljajo naslednji elementi:
kriteriji, kazalci in merila.
(2) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalcev. Vrednotenje
kazalcev se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalec ali merilo lahko
predstavlja kvantitativna ocena ali pa ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni
podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih
ocenjevanja.
(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezen kriterij in
nabor kazalcev, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih
prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.
33. člen
(kriteriji)
(1) Za ocenjevanje raziskovalcev se uporabljata naslednja kriterija:
- raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
- družbeno‑ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov
raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(2) Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:
- raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave,
- relevantnost in potencialni vpliv prijave in
- izvedljivost predloga.
(3) Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja
kriterija:
- kakovost opravljene podporne dejavnosti in
- relevantnost podporne dejavnosti.
(4) Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se
uporablja naslednje kriterije:
- kakovost prijave podporne dejavnosti,
- relevantnost in potencialni vpliv prijave in
- izvedljivost predloga.
34. člen
(nabor vseh kazalcev)
(1) 1. Raziskovalno uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se
ocenjuje z naslednjimi kazalci:
1.1. Objave (ocena A1);
1.2. Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus)
(ocena A2);
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija);
1.9 Relativna citiranost glede na svet;
1.10 Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov
in usposabljanje mladih raziskovalcev.
2. Družbeno‑ekonomsko oziroma kulturno relevantnost raziskovalnih rezultatov
raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3);
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se
uporablja za humanistiko);
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin‑off podjetja;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno
delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov ...);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.
3. Raziskovalno oziroma razvojno kakovost prijave se ocenjuje z naslednjimi
kazalci:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno‑raziskovalne metodologije.
4. Relevantnost in potencialni vpliv prijave se ocenjuje z naslednjimi
kazalci:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno
podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za
državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje
nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine …);
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno‑raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami;
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov;
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.9. Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;
4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;
4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin;
4.13. Pomen za raziskovalno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: RO);
4.14. Pomen za raziskovalno skupino;
4.15. Pomen za Slovenijo;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
5. Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in
mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter‑disciplinarnost,
interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte;
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.8. Strokovna usposobljenost osebja;
5.9. Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog;
5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in
storitev ter amortizacije.
6. Kakovost opravljene podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;
6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike;
6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO;
6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih.
7. Relevantnost podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
7.1. Dostopnost;
7.2. Pogostnost uporabe;
7.3. Kontinuiteta naročil.
8. Kakovost prijave podporne dejavnosti se ocenjuje z naslednjimi kazalci:
8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike;
8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO;
8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih;
8.5. Kakovost programa dela in razvoja centra;
8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature in baz
podatkov;
8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega
programa;
8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.
(2) Posamezni navedeni kriteriji lahko pomenijo izločitvene kriterije, če je
tako določeno z metodologijo ali v razpisu.
35. člen
(kvantitativne ocene)
(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalce iz prejšnjega člena:
1.1. Objave (ocena A1),
1.2. Citiranost na podlagi sistema Sicris (Web of Science – Wos, Scopus)
(ocena A2),
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A1/2),
1.3.1. Zelo kvalitetni dosežki (A'),
1.3.2. Izjemni dosežki (A"),
1.3.3. Pomembni dosežki (in A1/2) in
2.1. Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3).
(2) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v
zbirki Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za petletno obdobje in
obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu ter točk A', A" in A1/2.
Upoštevano število točk v zbirki Sicris (COBISS) je enako Z1 + del (Z2 + S). Pri
tem se število točk del (Z2 + S) upošteva v takem obsegu, da je upoštevano
število točk v zbirki Sicris (COBISS) največ enako Z1 / 0,85. Za izračun točk 2.
E (patent, sorta, pasma) se upošteva desetletno obdobje. To obdobje velja tudi
za izračun A' in A''. Elementi enačbe Z1, Z2 in S so definirani v Prilogi 1 k
temu pravilniku, formula za izračun ocene A1 je določena v metodologiji.
(3) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanje) je naveden v Prilogi 2 k
temu pravilniku. V primeru odsotnosti raziskovalca zaradi izrabe starševskega
dopusta, dokumentirane bolniške odsotnosti in zaposlitve izven raziskovalne
dejavnosti, najmanj v trajanju 6 mesecev, se za izračun A1 upošteva
ustrezno daljše časovno obdobje.
(4) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje,
morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti
razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti
po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu
COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (v
nadaljnjem besedilu: OSIC).
(5) Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena
uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu:
strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je
avtorjev 10 ali manj. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom
10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N
ima vrednost 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč
avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih
uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.
(6) Kvantitativna ocena A2 je določena na podlagi normiranega števila čistih
citatov (WoS, Scopus) v obdobju zadnjih desetih let (dela, ki se citirajo v tem
obdobju, so lahko objavljena tudi prej) in faktorja vpliva (Scopus) za objave v
obdobju zadnjih petih let do datuma zaključka javnega razpisa iz sistema Sicris.
Citati v zbirki Sicris so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati
znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi
razlike v številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število
čistih citatov. Normiranje se opravi po kategorijah Wos, za revije, ki niso v
Wos pa je normalizacijski faktor 1.
(7) Citati so normirani tako, da je število čistih citatov objavljenega dela
deljeno s srednjim faktorjem vpliva (IF) JCR področja, v katerem je bilo
objavljeno znanstveno delo.
(8) Za članke, objavljene v revijah, ki jih indeksirajo SSCI, A&HCI ali
Scopus s področja družboslovja oziroma humanistike, zaradi manjšega števila
soavtorjev dodatno normiramo število citatov tako, da jih pomnožimo s faktorjem
4 (srednje število slovenskih avtorjev v SCI je 4, srednje število slovenskih
avtorjev v SSCI in A&HCI pa 2).
(9) Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva drugih
uporabnikov za 5 letno obdobje. Zadnje upoštevano leto je leto pred objavo
razpisa.
(10) Sredstva se normirajo glede na izvor:
- Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP;
- Faktor 1: evropski projekti – EU, drugi mednarodni projekti – MED;
- Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS
– MIN in drugo – DRUGO).
Sredstva za centre odličnosti in kompetenčne centre se ne štejejo.
(11) Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polno zaposleni za raziskovalno
delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna
sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.
(12) Vodje projektov za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3,
opredelijo delež (%) sodelujočih članov projektne skupine za posamezen projekt.
Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves
čas trajanja projekta.
(13) Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz
Tabele C.
Tabela C: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.
Vrsta kvantitativne ocene |
Vir |
Maksimalno število točk |
A1
- Objave |
Sicris (COBISS) |
7 |
A2
- Citiranost |
Sicris (Web of Science) |
10 |
A3
- Sredstva drugih uporabnikov |
agencija |
10 |
(14) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in za posamezno
znanstveno vedo pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun
kvantitativnih ocen uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazi Sicris (COBISS) in
zadnje javno dostopne verzije baze ERIH na dan zaključka javnega razpisa.
(15) Podatke za izračun ocene A3 bo agencija pridobila neposredno
od RO za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin. RO podatke
vpišejo v obrazec in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za
tiste raziskovalce, ki niso člani nobene programske skupine, pridobi agencija
podatke ob razpisu.
(16) Če v razpisu ni drugače določeno, bo agencija raziskovalce ocenjevala v
znanstveni vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
36. člen
(mejna vrednost A1, A2, A3)
(1) Ocena za kazalce A1, A2 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med
0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.
(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno
7, raziskovalci, ki imajo vrednost A2, A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno
10.
(3) Mejne vrednosti A1 mejna, A2 mejna in A3 mejna so določene tako, da so
blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
37. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1) Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let)
pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
- objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije;
znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je
monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za
humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi
2 k temu pravilniku;
- članek v prvi ali drugi reviji SCI področja;
- članek v reviji, ki ima IF 3 krat večji od spodnje meje zgornje četrtine
revij SCI področja (cc. zgornjih 5%);
- patent, sorta, pasma;
- članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine
revij SSCI področja (približno zgornjih 10%);
- članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine
revij Scopus (za družboslovje; približno zgornjih 10%; kot IF se v zbirki Scopus
uporablja faktor SNIP (Source Normalized Impact per Paper);
- članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
- članek v A kategoriji ERIH.
(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kvalitetni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5
let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
- članek v zgornji četrtini reviji SCI področja;
- članek v zgornji polovici revij SSCI področja;
- članek v zgornji polovici revij v Scopus (uporablja se SNIP za
družboslovje);
- članek v zgornjih treh četrtinah revij v Scopus (uporablja se SNIP za
humanistiko);
- članek v A in B kategoriji ERIH oziroma A & HCI;
- patent, sorta, pasma;
- objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije;
znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je
monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za
humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi
2 k temu pravilniku.
(3) Kvantitativna ocena A1/2 (pomembni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih
let) pomeni Sicris točke za objave v zgornji polovici revij iz zbirk Scopus in
SSCI (za družboslovje) ter SCI (za vse druge vede), za humanistiko pa pomeni
Sicris točke za objave v zgornjih treh četrtinah revij iz zbirk Scopus in SSCI.
(4) Agencija za vsak razpis v okviru metodologije določi način upoštevanja
nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A").
38. člen
(pet najpomembnejših dosežkov)
(1) Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in
do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.
(2) Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni
disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po
mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem
kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem
znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in
skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe
znanje, prodaje patentov ipd. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju
primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev
znanstvene in strokovne uspešnosti.
(3) Agencija bo v sistemu Sicris objavila podatke raziskovalca, ki jih je
prijavitelj navedel v prijavi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene
dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne
vsebinske elemente.
(4) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega
bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih
dosežkov v prijavi.
39. člen
(uporaba kvantitativnih meril)
(1) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje
oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, v primeru ocenjevanja
skupin pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti
je potrebno upoštevati razlike v načinu objavljanja med vedami, ki se kažejo v
tem, da je objavljanje v naravoslovju, tehniki, biotehniki in medicini najbolj
odmevno v čim kvalitetnejših mednarodnih znanstvenih revijah, objavljanje v
družboslovju v znanstvenih monografskih publikacijah in znanstvenih revijah,
objavljanje v humanistiki pa tudi v drugih vrstah znanstvenih publikacij. Treba
je upoštevati tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih
tesno povezano s strokovnim delom.
(2) Znanstveno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
- znanstveni članki,
- znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki,
- samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografski publikaciji in
- znanstveni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih recenziranih
znanstvenih prispevkov.
(3) Strokovno uspešnost se meri z naslednjimi elementi:
- članki in drugi sestavni deli,
- monografije in druga zaključena dela,
- izvedena dela (dogodki) in
- sekundarno avtorstvo.
(4) Vrednotenje posameznih elementov znanstvene in strokovne uspešnosti je
določeno v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Zaradi razlogov iz prvega odstavka se skupno število točk raziskovalne
uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: skupne točke) izračuna tako, da se za vse
vede upoštevajo prispevki iz drugega odstavka tega člena, ki so podrobneje
določeni v prilogi 1: 1. A (znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI
Expanded in SSCI, s faktorjem vpliva), 1. B (znanstveni članek v reviji
kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna
verzija) in v reviji, ki jo indeksira A&HCI, ter znanstveni članek v reviji
kategorije B evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna
verzija), 2. A (znanstvena monografija s številom strani nad 50), 2. E (patent,
sorta, pasma), 2. F (urednik revije iz točk 1. A in 1. B (glavni urednik,
odgovorni urednik, glavni in odgovorni urednik, predsednik uredniškega sveta)
ali monografije), 3. A (obsežni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani)
v znanstveni monografiji) in 3. B (samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v
znanstveni monografiji).
(6) Upoštevano število točk se za vede izračuna na naslednji način:
- Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz
skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni
meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
- Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in iz preostalih
točk znanstvene uspešnosti, vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk
ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
- Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije
1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski,
španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če je
monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti,
vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% upoštevanega
števila točk.
- Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk
znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti, le
v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% upoštevanega števila točk.
- Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega
števila točk znanstvene uspešnosti. K tem točkam se prištejejo točke strokovne
uspešnosti, vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15%
upoštevanega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem
razpisu posebej.
40. člen
(ocena recenzentov)
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih
tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.
D. POGODBA
41. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa, ki je bil sprejet v (so)financiranje, sklene
agencija s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodba mora
biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa direktorja iz 25. člena, če
ni v tem pravilniku določeno drugače.
42. člen
(podpis pogodbe)
(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti pripravi
agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v
podpis.
(2) Podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije morajo
sopogodbeniki vrniti agenciji v roku, ki ga določi agencija.
43. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene
dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene
dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2) Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene
dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da
je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
44. člen
(sestavine pogodbe)
(1) Obvezne sestavine pogodbe so:
- naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega
računa agencije in sopogodbenika;
- namen, za katerega so sredstva dodeljena;
- višina dodeljenih sredstev;
- dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
- način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
- možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
- poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili
tega pravilnika;
- dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko
porabo sredstev;
- določilo, da mora sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva
vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
- določilo, da mora sopogodbenik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka
porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;
- določilo glede pravic intelektualne lastnine;
- drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne
vsebine pogodb.
(2) V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje
izvajanja določil pogodbe.
45. člen
(verodostojnost podatkov)
Sopogodbeniki jamčijo za verodostojnost podatkov v pogodbi in pogodbeni
dokumentaciji.
E. SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
46. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje
raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenem s tem pravilnikom in
v pogodbi o (so)financiranju.
(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo periodičnih in
zaključnih poročil ali zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih
sredstvih v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor
izvajanja raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne
dejavnosti. Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko
agencija najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor
porabe sredstev.
47. člen
(poročila)
(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne
dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in
odgovorna oseba sopogodbenika.
(2) Periodična poročila (fazna poročila oziroma letno poročilo) in zaključno
poročilo o opravljenem delu glede raziskovalne dejavnosti morajo vsebovati
vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.
(3) Poročila o letni razporeditvi raziskovalnih ur morajo biti oddana na
standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih
oziroma projektnih skupin.
(4) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega
pravilnika.
(5) Vodje raziskovalnih programov, temeljnih, aplikativnih in podoktorskih
raziskovalnih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v predpisanih
rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne
morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.
48. člen
(finančno poročilo)
Sopogodbeniki morajo za vsako leto izvajanja raziskovalne dejavnosti posebej
posredovati tudi finančno poročilo, ki vsebuje pregled porabe sredstev v skladu
s predpisi in stroški raziskovalne dejavnosti.
49. člen
(podpisovanje poročil)
(1) Vsebinsko poročilo morata podpisati odgovorna oseba sopogodbenika in
vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo morata podpisati odgovorna
oseba sopogodbenika in odgovorni računovodja.
(2) Poročila morajo biti oddana v elektronski obliki. Poročila so lahko
oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim potrdilom
vodje raziskovalne dejavnosti in odgovorne osebe sopogodbenika. Poročila, ki
niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, morajo biti podpisana in
oddana tudi v tiskani obliki.
(3) Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, morajo biti podpisana s
kvalificiranim digitalnim potrdilom odgovorne osebe sopogodbenika in odgovornega
računovodje.
(4) Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo letnega in zaključnega poročila
iz 47. člena tega pravilnika, ali pa ločeno, če tako določi agencija.
50. člen
(začasna prekinitev financiranja)
Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh
okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna
oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoten potek
izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine
financiranje raziskovalne dejavnosti.
51. člen
(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)
(1) Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno zaključiti
zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti
prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
(2) Če se ugotovi, da raziskovalna dejavnost ne bo uspešno zaključena zaradi
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika, agencija razdre
pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi
zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(3) Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso
bila porabljena namensko oziroma porabljena v celoti ter neporabljen del
sredstev ni bil razporejen skladno z uredbo, ki ureja normative in standarde za
določanje sredstev za izvajanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: uredba) agencija za neporabljen oziroma nenamensko
porabljen del zniža obseg financiranja.
(4) Če se po zaključku izvajanja ugotovi, da sredstva niso bila porabljena
namensko oziroma niso bila porabljena v celoti ter neporabljen del sredstev ni
bil razporejen skladno z uredbo, agencija za neporabljen oziroma nenamensko
porabljen del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih
sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
F. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
52. člen
(način obveščanja javnosti)
Agencija obvešča javnost in uporabnike o financirani raziskovalni dejavnosti
na svoji spletni strani, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter
na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira.
53. člen
(spletna objava podatkov agencije o financiranju)
Agencija na svoji spletni strani objavlja vse podatke o financiranju
znanstveno raziskovalne dejavnosti (“on‑line” bela knjiga). Podatki so
razvrščeni po programskih vsebinah, znanstvenih vedah, izvajalcih raziskovalne
dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti
(javni, visokošolski, poslovni, zasebni‑nepridobitni sektor, tujina, drugo) in
vodjih raziskovalne dejavnosti, ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih
sredstev. Podatki o financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletni strani
posodobijo najmanj enkrat mesečno.
54. člen
(spletne objave raziskovalnih rezultatov in dodeljenih sredstev)
(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sprotni vnos podatkov o
bibliografskih rezultatih v javno dostopen bibliografski sistem COBISS. Agencija
je skupaj z raziskovalci dolžna poskrbeti za sprotni vnos podatkov v javno
dostopni znanstveno predstavitveni sistem Sicris, ki med drugim vsebuje
znanstveno relevantne dosežke, družbeno‑ekonomsko relevantne dosežke izvajalcev
raziskovalne dejavnosti, raziskovalnih skupin, raziskovalnih projektov in
raziskovalcev in povezave z mednarodnimi indeksi (ISI, CSA…) in bazami podatkov,
tudi takimi, ki omogočajo dostopnost celotnih besedil raziskovalnih rezultatov.
(2) COBISS.SI (Kooperativni on‑line bibliografski sistem in servisi)
predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski
sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko‑kataložno bazo podatkov
COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o
knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi
funkcijami. Ena od aplikacij COBISS‑a je spletna aplikacija Bibliografije
raziskovalcev, ki omogoča izdelavo osebnih bibliografij raziskovalcev, če
bibliografski zapisi v bazi podatkov COBIB vsebujejo poleg običajnih
bibliografskih podatkov še enolično identifikacijo avtorja (šifro raziskovalca)
in oznako za tip bibliografske enote po veljavni tipologiji dokumentov/del za
vodenje bibliografij v sistemu COBISS. Gre za centraliziran sistem bibliografij
slovenskih raziskovalcev. V COBISS‑u so vse bibliografske enote vseh slovenskih
raziskovalcev prikazane na standardiziran način.
(3) Sicris je informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki
vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih in
raziskovalnih programih ter raziskovalnih projektih. Sistem Sicris je integriran
v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom euroCRIS.
(4) Digitalna knjižnica je vstopna točka za dostop do elektronskih
informacijskih virov. Je zbirka različnih sistemov in virov, ki so povezani
preko mreže in integrirani med seboj ter namenjeni specifičnim namenom in
uporabnikom. Omogoča uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov
s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez časovnih in prostorskih
omejitev.
(5) Vpogled v dodeljena sredstva omogoča On‑line poročilo o financiranju. To
je informacijsko orodje, ki omogoča vpogled v tekoče financiranje raziskovalnega
dela, ki ga financira agencija. On‑line dostop do podatkov o finančnih
transakcijah omogoča raziskovalcem in drugim zainteresiranim vpogled v finančne
transakcije agencije z RO in raziskovalci. Ta sistem oziroma orodje omogoča
iskanje po različnih parametrih (RO, projekt, raziskovalec).
55. člen
(objava raziskovalnih rezultatov s strani izvajalca)
Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in pri vseh
drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni
rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz sredstev
državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene s strani agencije ter na
zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija.
G. POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV IN POZIVOV
I. Raziskovalni in infrastrukturni programi
56. člen
(javna služba)
Javno službo na področju raziskovalne dejavnosti agencija financira iz
sredstev državnega proračuna po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s
koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo opravljajo javno službo na področju
raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v
obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.
57. člen
(sestava programske skupine)
(1) Raziskovalni program izvajajo programske skupine v javnih raziskovalnih
organizacijah, to je v JRZ, na univerzah, ki jih je ustanovila Republika
Slovenija in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika
Slovenija (v nadaljnjem besedilu: JRO) ter v RO s koncesijo.
(2) Programsko skupino sestavljajo raziskovalci in tehnični sodelavci.
Raziskovalci in tehnični sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s
koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež tehničnih
sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v
skladu s predpisom, ki določa normative in standarde za določitev obsega
sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti. V programski skupini sodelujejo
tudi mladi raziskovalci in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz
drugih virov. Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene skupine.
(3) Programsko skupino sestavljajo vodja programske skupine, najmanj trije
raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene
ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s
koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini
vsaj en raziskovalec z doktoratom.
(4) Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali
razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi
predpisi. Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni
program.
(5) Minimalna ocena, ki jo morajo na osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena
dosegati vodje in člani programskih skupin, je določena v metodologiji.
58. člen
(sestava infrastrukturne skupine)
(1) Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni
program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in
finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s
koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo strukturo dolžne
sporočiti agenciji letno oziroma ob spremembi.
(2) Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo
strokovni in tehnični sodelavci ter raziskovalci iz JRO oziroma iz RO s
koncesijo, v kateri so zaposleni.
(3) (črtan).
59. člen
(spremembe sestave skupine, ki izvaja raziskovalni ali infrastrukturni
program)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko
prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri čemer
sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v letnem
poročilu.
(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa zaradi
prenehanja delovnega razmerja, upokojitve, smrti ali iz drugega utemeljenega
razloga. O zamenjavi odloča direktor na predlog ZSA.
(3) Zamenjavo vodje infrastrukturnega programa izvede agencija na predlog
prijavitelja.
(4) (črtan).
60. člen
(odgovornost in pristojnost vodje programske skupine oziroma vodje
infrastrukturne skupine)
Vodja programske skupine oziroma vodja infrastrukturne skupine je v
sodelovanju z odgovorno osebo JRO oziroma odgovorno osebo RO s koncesijo ter
strokovnim organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega
oziroma infrastrukturnega programa. Vodja programske skupine oziroma
infrastrukturne skupine je odgovoren in pristojen tudi za:
- vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
- razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehničnih sodelavcev na posamezne
naloge;
- izvedbo in realizacijo ciljev;
- namensko in gospodarno porabo sredstev, ki je urejena s predpisom, ki
določa normative in standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje
raziskovalne dejavnosti;
- pripravo letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom
pogodbe in zaključnega poročila.
61. člen
(upravičenost financiranja)
JRO oziroma RO s koncesijo mora izkazati upravičenost do proračunskih
sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa tako
glede dejanske kot tudi namenske porabe sredstev v skladu s predpisom, ki določa
normative in standarde za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
62. člen
(obseg financiranja)
(1) Obseg financiranja programske skupine oziroma infrastrukturne skupine je
odvisen od vsebine raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa in števila
raziskovalcev ter strokovnih in tehničnih sodelavcev.
(2) Podlaga za izračun obsega financiranja programske skupine oziroma
infrastrukturne skupine je opredeljena v predpisu, ki določa normative in
standarde za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti.
(3) Minimalni letni obseg financiranja programske skupine, ki deluje samo v
JRZ, je 2,5 FTE kategorije cene raziskovalne ure A, v drugih JRO oziroma RO s
koncesijo pa je 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A.
(4) Minimalni letni obseg financiranja infrastrukturne skupine je 1 plačni
del FTE.
(5) Kadar pri izvajanju raziskovalnega programa sodeluje več JRO oziroma RO s
koncesijo, znaša minimalni obseg letnega financiranja na posamezni JRO oziroma
RO s koncesijo 170 raziskovalnih ur letno.
(6) Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi za
celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, obseg sofinanciranja
neposrednih materialnih stroškov in stroškov storitev ter amortizacije pa na
letni ravni na temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s
koncesijo. Agencija lahko na osnovi utemeljenega predloga JRO oziroma RO s
koncesijo del sredstev namenjenih za materialne stroške infrastrukturnega
programa nameni plačnemu delu v obdobju do zaključka celotnega obdobja
financiranja.
(7) Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma
strokovnih in tehničnih sodelavcev v JRO oziroma RO s koncesijo.
63. člen
(spodbujanje odličnosti)
(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija vsako leto na podlagi
javnega poziva poveča financiranje raziskovalnih programov.
(2) Finančno povečanje raziskovalnega programa temelji na ovrednotenju
podatkov, ki se nanašajo na programske skupine, in sicer po naslednjih
kriterijih:
- raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev,
- družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov
raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(3) Za ocenjevanje po kriteriju raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma
skupine raziskovalcev se uporabljata naslednja kazalca:
1.9 Relativna citiranost glede na svet,
1.10 Sredstva, pridobljena od agencije, za izvajanje raziskovalnih projektov
in usposabljanje mladih raziskovalcev.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri humanistiki uporablja le
kazalec 1.10. Za humanistiko se kot merili ločeno vrednotijo sredstva iz
raziskovalnih projektov in sredstva za usposabljanje mladih raziskovalcev.
(5) Za ocenjevanje po kriteriju družbeno-ekonomska oziroma kulturna
relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
se uporabljata naslednja kazalca:
2.1 Sredstva drugih uporabnikov (ocena A3),
2.2 Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj.
(6) Obdobje vrednotenja kazalcev se določi v metodologiji.
(7) Merila za vrednotenje kazalcev, ki temeljijo na sredstvih, so podrobneje
določena v metodologiji. Sredstva se vrednotijo relativno glede na sredstva za
programsko financiranje posamezne skupine. Sredstva drugih uporabnikov se
vrednotijo s tremi merili ločeno glede na vir, in sicer:
- sredstva iz gospodarstva,
- sredstva iz evropskih in mednarodnih projektov,
- sredstva drugih ministrstev.
(8) Agencija izračuna povprečne vrednosti meril za vsako vedo v Republiki
Sloveniji. Do povečanja sredstev so upravičene le tiste programske skupine, ki
so nadpovprečne v Republiki Sloveniji glede na vedo, v kateri delujejo.
Nadpovprečnost se ugotavlja za vsako merilo posebej. Do financiranja po tem
členu so v obdobju do izteka financiranja raziskovalnega programa upravičene
programske skupine, ki izkazujejo nadpovprečnost po vsaj enem merilu kriterija
raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in po vsaj
enem merilu kriterija družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost
raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev. Sredstva se
lahko povečajo največ do povprečne vrednosti merila, s katerim merimo kazalec
1.10 iz tretjega odstavka tega člena.
(9) Pri relativni citiranosti glede na svetovno povprečje se šteje za
nadpovprečno tista programska skupina, ki ima vrednost kazalca oziroma merila
večjo od 1,0.
(10) Infrastrukturna skupina se lahko dodatno financira, če so sredstva
zagotovljena v okviru financiranja mednarodne raziskovalne infrastrukture.
(11) Agencija pripravi za ZSA predlog ocen za raziskovalni program. Sklep o
višini dodatnega financiranja za posamezni raziskovalni program sprejme direktor
na predlog ZSA. Odločbo o dodatnem financiranju za RO s koncesijo sprejme
minister v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za
izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva
se štejejo med sredstva za programsko financiranje.
(12) Če se povečano financiranje na podlagi poziva začne 1. januarja
prihodnjega leta, se za tiste raziskovalne programe, za katere se obdobje
financiranja izteče s koncem tekočega leta, pridobljeni podatki iz prijave
uporabijo v postopku, določenem v 67. členu tega pravilnika. V takem primeru se
odloči o obsegu raziskovalnega programa v novem obdobju financiranja, o
povečanju financiranja na podlagi tega člena pa se ne odloča.
64. člen
(poziv)
(1) Poziv za vložitev prijav za financiranje raziskovalnih in
infrastrukturnih programov se izda v letu pred iztekom financiranja. Sklep o
izdaji poziva sprejme direktor.
(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka se določi število raziskovalnih
programov, ki jih lahko prijavi posamezni izvajalec. Pri tem se upošteva sklep
ministra o razpisu za koncesije in o določitvi števila raziskovalnih programov,
ki jih lahko prijavi posamezna RO s koncesijo.
(3) Če se JRO ali RO s koncesijo, ki ima večje število raziskovalnih
programov, odloči, da bi raziskovalni program, katerega financiranje se izteka,
želela priključiti h kateremu od svojih drugih raziskovalnih programov, ali ga
kako drugače preoblikovati, o svoji nameri obvesti agencijo, da ji omogoči
pripravo prijave v elektronski obliki. JRO ali RO s koncesijo v takem primeru
prijavi ustrezno preoblikovane raziskovalne programe.
(4) RO, ki še nima raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, lahko
prijavi nov raziskovalni ali infrastrukturni program le v primeru, da je RO ob
prijavi nosilec vsaj enega raziskovalnega projekta ali ima zaposlenega vsaj
enega mladega raziskovalca, ki ga sofinancira agencija.
65. člen
(vsebina poziva)
Vsebina poziva JRO oziroma RO s koncesijo mora biti v skladu z 12. členom.
66. člen
(pozivna dokumentacija)
(1) JRO oziroma RO s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) se
prijavi na poziv s prijavo, skladno s pozivno dokumentacijo.
(2) Podatki se predložijo na obrazcih pozivne dokumentacije, ki jih določi
agencija, in z dokazili, ki jih mora prijavitelj priložiti.
(3) Agencija mora v času poziva omogočiti prijaviteljem dostop do obrazcev
pozivne dokumentacije in na zahtevo predati obrazce pozivne dokumentacije.
(4) V pozivni dokumentaciji morajo biti navedene vse informacije in podatki,
ki bodo omogočili prijavitelju izdelati popolno prijavo.
(5) Obrazci in navodila morajo biti javno dosegljivi na spletni strani
agencije.
67. člen
(vodenje postopka za raziskovalne programe)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA
imenuje strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov. Vodja programa ne
more biti član strokovnega telesa.
(2) Agencija članom strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov
za vsak na poziv ali razpis prijavljeni raziskovalni program pripravi gradivo,
ki vsebuje prijavno dokumentacijo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu
programske skupine ter ocenjevalni obrazec. Za raziskovalne programe na
posameznem raziskovalnem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu,
agencija pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.
(3) Če RO oziroma RO s koncesijo prijavi nov raziskovalni program, se ocenijo
rezultati članov, ki jih prijavitelj prijavi v programski skupini za izvajanje
raziskovalnega programa.
(4) Vsako prijavo raziskovalnega programa ocenita najmanj dva tuja
recenzenta. Recenzent ocenjuje posamezne sestavine ocenjevanja tako, da izpolni
ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzent
k oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za
dodeljeno oceno.
(5) Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje raziskovalnih
programov je predlog prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov z
obdobjem financiranja raziskovalnega programa, ki je lahko 3, 4, 5 ali 6 let.
(6) ZSA na podlagi predloga strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih
programov oblikuje in sprejme predlog prednostnega seznama programov, ki se
priporočijo za nadaljnje financiranje oziroma se začnejo na novo financirati,
ter seznam zavrnjenih raziskovalnih programov. ZSA v predlogu prednostnega
seznama programov pri posameznem raziskovalnem programu določi letni obseg
raziskovalnih ur. Pri tem upošteva letni obseg raziskovalnih ur v obdobju, ki se
zaključuje, ter kriterije in kazalce iz 63. člena. Način določanja letnega
obsega raziskovalnih ur je podrobneje določen v metodologiji.
(7) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo za vse raziskovalne
programe znotraj RO oziroma RO s koncesijo se praviloma ne spreminja.
67.a člen
(vodenje postopka za infrastrukturne programe)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih programov, prispelih na
poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih
programov. Vodja infrastrukturnega programa ne more biti član strokovnega
telesa.
(2) Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita najmanj dva recenzenta.
Recenzent ocenjuje posamezne sestavine ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni
list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih. Recenzent k oceni pri
vsakem posameznem kriteriju poda opisno oceno, v kateri navede razloge za
dodeljeno oceno.
(3) Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih
programov je predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov,
vključno s predlogom letnega obsega raziskovalnih ur.
(4) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz prejšnjega odstavka
in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se
financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov.
(5) Obdobje trajanja financiranja infrastrukturnih programov je 6 let.
Trajanje financiranja novo sprejetih infrastrukturnih programov v ciklusu
financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu financiranja obstoječih
infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje ustrezno krajše.
(6) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede infrastrukturnih
programov se praviloma ne spreminja.
68. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)
(1) Člani občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov
uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.I.1.
Tabela G. I.1.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih raziskovalnih programov
in največje število točk za posamezen kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
1 |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
5 |
2 |
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
5 |
3 |
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
5 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
5 |
5 |
Izvedljivost predloga |
5 |
|
Skupaj |
25 |
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma
skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A’, A” in A1/2);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno‑ekonomska oziroma kulturna
relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
se uporablja naslednje kazalce:
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno
delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa;
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/strokovnjakov iz podjetij.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost
prijave se uporablja naslednje kazalce:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se
uporablja naslednja kazalca:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno
podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za
državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje
nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);
4.8. omen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje
kazalce:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in
mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave tima (interdisciplinarnost, interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte.
(7) Skupna ocena, ki jo za posamezni raziskovalni program določi strokovno
telo za ocenjevanje raziskovalnih programov, je povprečje ocen recenzentov,
najboljša ali najslabša ocena recenzentov. Pri določitvi skupne ocene lahko
strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov upošteva tudi
kvantitativne podatke iz drugega odstavka 67. člena pravilnika. Na tej podlagi
se raziskovalni programi razdelijo na: vrhunski, zelo kakovosten, kakovosten,
manj kakovosten in nekakovosten program. Od te razvrstitve je odvisno obdobje
financiranja:
vrhunski program |
6-letno financiranje |
zelo kakovosten program |
5-letno financiranje |
kakovosten program |
4-letno financiranje |
manj kakovosten program |
3-letno financiranje |
nekakovosten program |
ukinitev - zavrnitev |
69. člen
(elementi ocenjevanja infrastrukturnih programov)
(1) Člani strokovnega telesa za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v
tabeli G.I.2.
Tabela G.I.2.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih infrastrukturnih
programov in največje število točk za posamezen kriterij.
Št.
kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
6 |
Kakovost opravljene podporne dejavnosti |
25 |
8 |
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
20 |
5 |
Izvedljivost predloga |
5 |
|
Skupaj |
50 |
(2) Ko RO oziroma RO s koncesijo, ki infrastrukturnega programa še ni
izvajala, prijavi nov infrastrukturni program, se prijava oceni po kriterijih 8
in 5 iz tabele G.I.2.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih infrastrukturnih
programov in največje število točk za posamezen kriterij iz prejšnjega odstavka.
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost opravljene podporne dejavnosti se
uporablja naslednje kazalce:
6.1. Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa;
6.2. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike;
6.3. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO;
6.4. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
6.5. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se
uporablja naslednje kazalce:
8.1. Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike;
8.2. Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO;
8.3. Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji;
8.4. Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje
kazalce:
5.10. Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in
storitev ter amortizacije.
(6) Strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov določi skupno
oceno za infrastrukturni program na podlagi ocen po kriterijih in
infrastrukturne programe razdeli na: vrhunski, kakovosten in manj kakovosten
program:
vrhunski program |
3 |
kakovosten program |
2 |
manj kakovosten program |
1 |
70. člen
(podelitev koncesije)
Agencija posreduje raziskovalne programe
oziroma dele programov, za izvajanje katerih je predlagana podelitev koncesije,
v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki izda ustrezno odločbo o podelitvi
koncesije.
71. člen
(način spremljanja in nadzorovanja)
(1) Agencija izvaja nadzor nad
raziskovalnimi in infrastrukturnimi programi v skladu z veljavno zakonodajo in s
tem pravilnikom.
(2) Agencija skupaj z ZSV spremlja in
nadzoruje izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov v vseh fazah
njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o
porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja tudi nadzor izvajanja programov z
obiski na organizacijah, ki raziskovalne ali infrastrukturne programe izvajajo.
Za opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija
najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe
sredstev.
(3) JRO oziroma RO s koncesijo predloži
poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor.
(4) Letna poročila raziskovalnih in
infrastrukturnih programov obravnavajo ZSV na podlagi metodologije za vsakoletno
spremljanje izvajanja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, ki jo
sprejme agencija v skladu s kriteriji in kazalci, ki jih določa ta pravilnik.
(5) Če ZSV negativno oceni letno
poročilo raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, mora svojo oceno
obrazložiti. Agencija o tem obvesti JRO ali RO s koncesijo in vodjo programa. Če
ZSV v naslednjem letu ponovno negativno oceni letno poročilo raziskovalnega ali
infrastrukturnega programa, potem hkrati predlaga zmanjšanje ali ukinitev
financiranja. O predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA,
direktor pa na njegov predlog sprejme sklep.
(6) (črtan).
72. člen
(obremenitve raziskovalcev)
Agencija v okviru poročila iz prejšnjega
člena ali po pisnem pozivu pridobi od odgovorne osebe JRO oziroma RO s koncesijo
tudi stanje in poročilo o finančni angažiranosti in plačni obremenjenosti
posameznih raziskovalcev in strokovno‑tehničnih sodelavcev iz sredstev državnega
proračuna v okviru programske skupine in infrastrukturne skupine za tekoče in
prihodnje leto.
73. člen
(črtan)
74. člen
(ustanovitev, ukinitev in sprememba
programa)
(1) V skladu s proračunskimi možnostmi
lahko agencija vsako leto pozove JRO, da predlagajo nove raziskovalne in
infrastrukturne programe oziroma spremenijo (povečajo ali zmanjšajo) obstoječe
raziskovalne in infrastrukturne programe. V ta namen izvede agencija ocenjevalni
postopek po tem pravilniku.
(2) Vsebina, postopek, priprave,
evalvacija in izbor so določeni s tem pravilnikom. Predlogi novih programov
morajo izkazovati dolgoročno pomembnost za Republiko Slovenijo.
(3) Razlogi
za ukinitev raziskovalnih in infrastrukturnih programov so lahko vsebinski,
interes po združitvi in podobno.
II. Temeljni, aplikativni in podoktorski
raziskovalni projekti
75. člen
(vrste projektov)
(1) Agencija razpisuje (so)financiranje
temeljnih in aplikativnih projektov. Agencija lahko (so)financira naslednje
raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu: projekti):
-
podoktorske projekte za gospodarstvo;
-
podoktorske projekte (temeljne ali aplikativne);
-
manjše projekte (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v
vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ 10% za vse vede
skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju);
-
večje projekte (200.000 EUR). Če je prijavitelj iz področij, navedenih v
prejšnji alineji, je večji projekt v vrednosti 100.000 EUR.
(2) Vsak projekt (100.000 in 200.000 EUR)
mora vključevati prijavitelja in vsaj še eno ali več sodelujočih raziskovalnih
organizacij, ki bodo skupaj izvajale najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne
velja za najmanjše projekte (50.000 EUR). V primeru, da je projekt odobren v
vrednosti 50.000 EUR, lahko prijavitelj izloči ali zmanjša delež izvajanja
sodelujočih raziskovalnih organizacij, kar mora navesti že ob prijavi.
(3) Večji projekti so lahko:
1.
aplikativni, ki morajo obvezno vključevati:
-
najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni zavod,
univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo);
-
morajo izkazovati sofinanciranje.
2.
temeljni, ki morajo obvezno vključevati:
-
najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni
zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko
družbo);
-
tujega sodelujočega partnerja (brez finančnih obveznosti).
(4) Podoktorski projekt je lahko
temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt ali podoktorski projekt za
gospodarstvo, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne
raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje
raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 letnih
raziskovalnih ur (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275
letnih raziskovalnih ur (0.75 FTE) cenovne kategorije B. Z razpisom je lahko
predviden tudi manjši obseg podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi
obveznostmi.
(5) Obdobje trajanja projektov se določi
v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot
mobilnostni projekti.
76. člen
(sestava projektne skupine)
(1) Projekt izvaja projektna skupina, ki
jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci.
(2) Podoktorski projekt izvaja samo en
raziskovalec – podoktorand, za katerega velja, da je od zagovora njegovega
doktorata poteklo manj kot tri leta. Če je kandidat za podoktorski projekt
izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto, se
čas od zagovora doktorata podaljša nad tri leta.
(3) Minimalna ocena, ki jo morajo na
osnovi kvantitativnih ocen iz 35. člena dosegati vodje projektnih skupin, je
določena v metodologiji. Z metodologijo ali razpisom so lahko določeni tudi
drugi razpisni pogoji, ki temeljijo na kriterijih iz 34. člena in ki jih mora
vodja projektne skupine izpolnjevati, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh
pogojev.
(4) Projekt mora obvezno izvajati
prijavitelj in vsaj še ena ali več sodelujočih RO, ki bodo skupaj izvajale
najmanj 20% vrednosti projekta. Ta pogoj ne velja za najmanjše projekte (50.000
EUR) in podoktorske projekte.
77. člen
(spremembe sestave projektne skupine)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega
projekta lahko prijavitelj spremeni, poveča ali zmanjša sestavo skupine, pri
čemer sofinanciranje ostane enako. Obrazložitev za spremembo mora biti podana v
letnem poročilu oziroma v zaključnem poročilu, če do spremembe pride v zadnjem
letu izvajanja raziskovalnega projekta.
(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo
vodje projekta v primeru prenehanja delovnega razmerja, upokojitve, smrti ali
drugih pisno utemeljenih razlogov. O zamenjavi odloča direktor na predlog ZSA.
Novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v
predpisih, ki veljajo ob zamenjavi vodje.
(3) Če med izvajanjem projekta vodji
projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, lahko raziskovalna
organizacija, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje, in je
vpisana v evidenco RO pri agenciji na zahtevo vodje projekta postane nova
sodelujoča organizacija pri izvedbi projekta s številom raziskovalnih ur,
kolikor jih je imel vodja projekta in člani pri projektu.
(4) Če po prejemu obvestila iz 26. člena
tega pravilnika vodji projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, lahko
raziskovalna organizacija, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno
razmerje, in je vpisana v evidenco RO pri agenciji na zahtevo vodje projekta
postane nova sodelujoča organizacija pri izvedbi projekta z največ polovico
raziskovalnih ur za celotni projekt.
(5) O novi sodelujoči organizaciji pri
izvedbi projekta iz tretjega in četrtega člena odloča direktor na predlog ZSA.
Preden ZSA sprejme predlog sklepa, preveri, ali nova sodelujoča organizacija
izpolnjuje pogoje glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, ki je potrebna
za izvajanje projekta.
78. člen
(proste raziskovalne kapacitete)
Vodja projekta in člani projektnih
skupin morajo imeti za izvajanje projektov proste kapacitete glede raziskovalnih
ur (maksimalna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 raziskovalnih ur na leto
ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v RO izvajalki projekta ali imeti status
zasebnega raziskovalca. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o izvajanju
in financiranju raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: pogodba). Ob
podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih raziskovalnih ur
(0,1 FTE) na letnem nivoju. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev,
upokojenih raziskovalcev in direktorjev javnih raziskovalnih zavodov) mora ob
podpisu pogodbe imeti najmanj 17 prostih raziskovalnih ur (0,01 FTE) na letnem
nivoju.
79. člen
(financiranje)
(1) Temeljne projekte agencija financira
do 100% utemeljenih stroškov projekta.
(2) Aplikativne projekte agencija
sofinancira do 75% utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega
projekta mora zagotoviti pokritje vsaj 25% utemeljenih stroškov projekta s
strani drugih zainteresiranih uporabnikov. Prijavitelj aplikativnega projekta
mora pred podpisom pogodbe z agencijo predložiti dokazila o sofinanciranju
projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na
vrednost cene raziskovalne ure ob začetku financiranja.
(3) Če gospodarska družba prijavlja
aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o sofinanciranju projekta s strani
drugih zainteresiranih uporabnikov, mora pa svoj delež sofinanciranja predvideti
ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot ga določi agencija.
(4) V primeru znižanja sofinanciranja
projekta s strani drugih zainteresiranih uporabnikov med njegovim izvajanjem, o
sofinanciranju s strani agencije odloči direktor na predlog ZSA.
80. člen
(utemeljeni stroški projekta)
Podlaga za določitev obsega sredstev za
izvedbo projektov je opredeljena s predpisom, ki določa normative in standarde
za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti ob upoštevanju
omejitev iz 79. člena.
81. člen
(razpisni pogoji)
(1) Na razpis se lahko prijavi pravna
ali fizična oseba, ki je vpisana v zbirke podatkov, ki jih vodi agencija (v
nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom,
ki ureja raziskovalno dejavnost in s tem pravilnikom. Na posamezni razpis lahko
vodja projekta kandidira samo z enim predlogom projekta.
(2) Na razpis se lahko kot vodje
projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa
vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP)
in projekti iz 135. člena ter nov projekt se ne
štejejo).
(3) Raziskovalec, ki je že
izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega raziskovalnega
projekta.
82. člen
(postopek izbire prijav)
(1) Postopek izbire prijav poteka v dveh
fazah. V prvi fazi prijavitelji oddajo kratko prijavo. ZSA lahko na podlagi
kvantitativnih ocen raziskovalcev iz 35. člena, najboljše prijavitelje preko
predizbora neposredno povabi k sodelovanju v drugi fazi izbora.
(2) Prijavitelji, izbrani za drugo fazo
na podlagi povabila, oddajo prijavo za prvo fazo le z administrativnimi podatki.
83. člen
(recenzenti in paneli)
(1) Ocenjevanje vodi strokovno telo,
pristojno za ocenjevanje projektov. Strokovno telo ima v celotni fazi
ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja
naslednje naloge:
-
pregled ocen recenzentov v smislu nedoslednosti ocen in utemeljitev,
glede na določila metodologije;
-
poročanje panelu o ocenah recenzentov pri posameznih projektih.
(2) Prijave za projekte pregleda član
ZSV, ki je zadolžen za področje prijave, in v primeru kandidature na neustrezno
področje, predlaga prerazporeditev na drugo ustrezno področje. V obrazložitvi
član ZSV upošteva predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta in
vsebino prijave. Samo v primeru, če se član ZSV iz področja, na katerega je
predlagana prerazporeditev, s predlogom strinja, agencija ta predlog posreduje
občasnemu strokovnemu telesu v odločitev.
(3) Vsako
prijavo v prvi fazi, razen prijav iz 85. člena, in prijavo v drugi fazi ocenijo
recenzenti.
(4) Panel
sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj
toliko, kot članov strokovnega telesa. Člane panela iz vrst recenzentov na
predlog strokovnega telesa imenuje direktor. Na panelu kot opazovalec sodeluje
tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.
84. člen
(izbor recenzentov in postopek
ocenjevanja)
(1) Pri
imenovanju recenzentov se upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost
recenzentov iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične značilnosti
raziskovanja znotraj znanstvenih ved.
(2) V prvi
fazi vsako prijavo, razen prijav iz 85. člena, ocenjujeta najmanj dva tuja
recenzenta. Po pridobljenih ocenah recenzentov uradna oseba izračuna povprečno
oceno, ki se uporabi pri končnem izračunu ocene.
(3) Recenzenti
ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne liste,
ki vsebujejo številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih). Strokovno telo
razdeli prijave za ocenjevanje v skupine po 5‑20 prijav. Prijave v posameznih
skupinah so si blizu glede na vsebino predloga projekta (področja oziroma več
manjših področij skupaj).
(4) Strokovno
telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti,
povezani z vsebino predloga projekta, navedeni v prijavi za prvo fazo.
85. člen
(predizbor)
(1) ZSA na podlagi analize petletne
produkcije slovenskih raziskovalcev po raziskovalnih področjih in upoštevaje
razpoložljiva sredstva, za raziskovalna področja določi raziskovalce, ki se
lahko avtomatično uvrstijo v drugi krog ocenjevanja. Ti raziskovalci so o
možnosti avtomatične uvrstitve v drugi krog ocenjevanja projektov obveščeni ob
objavi razpisa in v primeru, da se prijavijo na razpis, v prijavi za prvo fazo
napišejo zgolj naslov projekta in izpolnijo administrativne podatke. Če prijave
ne oddajo do zaključka razpisa, se ne morejo uvrstiti v drugo fazo ocenjevanja.
ZSA izbere raziskovalce na podlagi uvrstitve po vrstnem redu na temelju
kvantitativnih ocen iz 35. člena na seznamu znotraj področja. Način izračuna
ocene je določen v metodologiji. Vsi izbrani raziskovalci morajo imeti točke v
kategoriji A' in morajo imeti skupno število točk na temelju kvantitativnih ocen
iz 35. člena najmanj toliko, kot je pogoj za prijavo temeljnega projekta.
Število tako izbranih raziskovalcev je približno 50% skupno uvrščenih v drugo
fazo.
(2) Možnost avtomatične uvrstitve v
drugo fazo iz prejšnjega odstavka velja samo za prijavo na področju, v katerem
je bil raziskovalec izbran na podlagi analize petletne produkcije. Če
raziskovalec prijavi projekt na drugem področju, mora oddati prijavo za prvo
fazo na način, kot vsi ostali raziskovalci.
(3) Predizbora ni pri
interdisciplinarnih raziskavah ter pri podoktorskih projektih.
86. člen
(izbor na razpisu)
(1) V razpisu se določi, katere vrste
projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi za prvo faza prijavitelji
navedejo, za katero vrsto projekta iz 75. člena kandidirajo.
(2) Na podlagi ocen kratkih prijav
(prijava za prvo fazo) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za
interdisciplinarne raziskave z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o
uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva
kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih
projektov). Postopek za delo panela določi direktor.
(3) Rezultat panelne razprave je
razvrstitev predlogov projektov po vrstah projektov znotraj posameznih
znanstvenih področij. Člani panela posebej obravnavajo predloge projektov, pri
katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta, in se odloči ali povprečje
ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta ali je ustrezna višja ali
nižja ocena. Predloge projektov pri katerih se oceni recenzentov razlikujeta za
+/- 10 % od povprečja ocen, panel mora obravnavati. Tako odločitev mora panel
pisno utemeljiti.
(4) Panel razvrsti predloge projektov v
dve kategoriji:
-
Kategorija A: V tej kategoriji so projekti razvrščeni znotraj področja po
padajočih ocenah. Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje. V
kategorijo A se uvrstijo tudi podoktorski projekti, pri katerih predlagatelji
prijavljajo projekte na drugi RO, kot so trenutno zaposleni. V kategorijo A se
uvrsti približno enako število projektov, z odstopanjem +/‑ 20%, kot v
predizboru.
-
Kategorija B: Projekti, uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili
uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se
uvrstijo vsi projekti, ki imajo posamezno ali skupno oceno nižjo, kot je
predpisana minimalna ocena za prvo fazo. Minimalna ocena za prvo fazo je
predpisana v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o
minimalni oceni.
(5) ZSA obravnava seznam prijav, ki ga
predlaga panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in
meril ter pri tem upošteva priporočila panela. V metodologiji se opredeli delež
različnih tipov projektov.
87. člen
(poziv za prijavo za drugo fazo izbora)
(1) Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo
fazo izbora projektov (kategorija A), agencija pozove, da v roku treh tednov
oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu:
prijava za drugo fazo).
(2) Prijavitelje, ki niso uvrščeni v
drugo fazo izbora projektov (kategorija B), agencija pisno obvesti. Prijavitelj
ima pravico do ugovora v skladu z 28. členom tega pravilnika, ko se konča
postopek izbora po prvi in drugi fazi.
(3) Prijave
ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta. Vsak
recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen po posameznih
kriterijih ocenjevanja, z navedbo razlogov, ki so bili odločilni za prejete
ocene. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov.
(4) Ocena
recenzenta je sestavljena iz enakih elementov kot v prvi fazi, le da je vsebina
projekta za drugo fazo dopolnjena oziroma razširjena.
88. člen
(postopek druge faze izbora prijav)
(1) Recenzentu se posreduje v
ocenjevanje prijava za drugo fazo s celotno razpisno dokumentacijo.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne
elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne
ocene po posameznih kriterijih. Recenzenti v oceni podajo tudi kratko opisno
oceno oziroma komentar.
(3) Strokovne službe agencije
posredujejo ocene recenzentov članom panela in prijaviteljem. Prijavitelji lahko
podajo svoje mnenje na ocene recenzentov.
(4) Panel obravnava utemeljitve ocen
(komentarje) recenzentov in mnenje (odziv) prijaviteljev na pisne ocene oziroma
komentarje recenzentov. Pri obravnavi prijav dobijo člani panela na vpogled tudi
ocene zaključnih poročil projektov, ki so jih vodje obravnavanih projektov
zaključili v zadnjih treh letih. kot pomoč pri obravnavi predlogov projektov.
(5) Minimalna ocena oziroma povprečje
obeh ocen, ki jo mora dosegati raziskovalni projekt v drugi fazi, je predpisana
v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave za drugo fazo obveščeni o
minimalni oceni.
(6) Rezultat panel razprave je
razvrstitev projektov znotraj posameznih vrst projektov in področij. Ocena
projekta je sestavljena kot povprečna ocena. Panel posebej obravnava predloge
projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči,
ali povprečje ocen dejansko odraža vrednost predlaganega projekta. Če povprečje
ne odraža vrednosti projekta, lahko panel izloči največ eno oceno in izračuna
novo povprečje brez izločene ocene oziroma upošteva preostalo oceno. Panel mora
obravnavati predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za +/- 10%
od povprečja ocen.
(7) Glede na predvidena sredstva razpisa
in glede na prioritete določene v razpisu panel predlaga prijave, ki naj se
financirajo kot večji projekti (200.000 EUR) ali v manjšem obsegu (50.000 EUR).
(8) Predlog razvrstitve prijav za
(so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in s pisno
obrazložitvijo ocen.
(9) Predlog prednostnega seznama prijav
se pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju
interdisciplinarnih raziskav posebej po področjih znotraj vede, in sicer ločeno
za večje in za male projekte ter za podoktorske projekte.
(10) ZSA obravnava prednostni seznam
prijav, pri čemer upošteva razvrstitev panela, hkrati pa lahko delno spremeni
predlog panela in razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu
določenih kriterijev in meril. Pri tem lahko ZSA v končni predlog dodatno uvrsti
do največ 5% prijav glede na število prijav, ki jih je predlagal panel,
pri čemer za projekte, pri katerih se ocene recenzentov
bistveno razlikujejo, lahko postopa na enak način kot panel. Pri večjih
projektih ZSA določi minimalno oceno za izbor. Panel in ZSA pri končni odločitvi
poleg uvrstitve projektov v prednostnem seznamu po področjih upoštevata tudi
razpoložljive kapacitete področij.
89. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje uporabijo kriterije, navedene v tabeli G.II.
Tabela G.II.: Kriteriji za ocenjevanje projektov in največje število točk za
posamezen kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
1 |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
5 |
2 |
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
5 |
3 |
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave |
5 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
5 |
5 |
Izvedljivost predloga |
5 |
|
Skupaj |
25 |
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma
skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno‑ekonomska oziroma kulturna
relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
se uporablja naslednje kazalce:
2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj;
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev,
prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija
javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti;
2.5. Izkazovanje relevantnih dosežkov tudi na področju kulture (kazalec se
uporablja za humanistiko);
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko;
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8. Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9. Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin‑off podjetja;
2.13. Gostovanje raziskovalcev.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna oziroma razvojna kakovost
prijave se uporablja naslednje kazalce:
3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova
raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov;
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno‑raziskovalne metodologije.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se
uporablja naslednje kazalce:
4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno
podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za
državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje
nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine ...);
4.2 Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj,
vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov …);
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno‑raziskovalnega dela,
vede, področja, razpisanimi temami;
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov;
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje
kazalce:
5.1. Usposobljenost vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in
mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta;
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter‑disciplinarnost,
interinstitucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte;
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.
(7) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega
bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih
dosežkov v prijavi.
(8) Raziskovalci, ki imajo vrednost Ai iz 36. člena večjo od mejne
vrednosti, dobijo oceno 5 (razen za A2, kjer dobe oceno 10). To
dejstvo lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v
prijavi za prvo fazo.
(9) Kandidate za vodje projektov bo agencija ocenjevala s kvantitativnimi
ocenami v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v prijavi za prvo
fazo.
(10) Tuji recenzent ocenjuje prijave po kriterijih:
a) raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev,
raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega
vpliva prijave in izvedljivosti predloga;
b) družbeno-ekonomske oziroma kulturne relevantnosti rezultatov, raziskovalne
oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti in potencialnega vpliva
prijave in izvedljivosti predloga.
(11) Pri oceni raziskovalne oziroma razvojne kakovosti prijave, relevantnosti
in potencialnega vpliva prijave in izvedljivosti predloga se upošteva povprečna
ocena recenzentov.
(12) V humanistiki recenzent pri oceni družbeno‑ekonomske oziroma kulturne
relevantnosti rezultatov upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na
področju kulture.
(13) V pomoč pri oceni so recenzentom lahko tudi kvantitativne ocene vodje
projektne skupine iz 35. člena. Če ni v metodologiji določeno drugače, se:
- v prvi fazi ocenjuje vodja projekta;
- v drugi fazi ocenjuje celotna projektna skupina;
- pri podoktorskih projektih ocenjuje samo podoktoranda.
90. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija skupaj z ZSV spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih
projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi letnih in zaključnih poročil
o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja tudi nadzor
izvajanja projektov z obiski na organizacijah, ki projekte izvajajo. Za
opravljanje nadzora pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti lahko agencija najame
pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor porabe sredstev.
(2) Če ZSV negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta
(temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), mora svojo oceno obrazložiti.
Agencija o tem obvesti RO in vodjo projekta. Če ZSV v naslednjem letu ponovno
negativno oceni letno poročilo raziskovalnega projekta (temeljnega ali
aplikativnega) potem hkrati predlaga zmanjšanje ali ukinitev financiranja. O
predlogu zmanjšanja ali ukinitve financiranja razpravlja ZSA, direktor pa na
njegov predlog sprejme sklep.
(3) Za aplikativne projekte je treba k letnim in zaključnim poročilom
priložiti oceno sofinancerja z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih
rezultatov projekta. Agencija lahko zahteva od nosilca aplikativnega projekta
poročilo sofinancerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet
let po končanem projektu.
91. člen
(vsebina letnega poročanja)
Letno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu
obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja,
imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe, tudi kratko vsebinsko
poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu morajo biti
navedeni:
- cilji projekta;
- realizacija predloženega programa dela oziroma ciljev;
- izkoriščanje dobljenih rezultatov;
- utemeljitve eventualnih sprememb programa dela na projektu;
- obrazložitev sprememb projektnih skupin;
- mednarodno sodelovanje;
- raziskovalni in drugi rezultati.
92. člen
(vsebina zaključnega poročila)
Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu
obsega poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja,
imena in priimka vodje projekta, številke pogodbe tudi poročilo sofinancerja ter
zbirno poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta
trajanja projekta. Zaključno poročilo mora vsebovati:
- cilje projekta;
- realizacijo predloženega programa dela oziroma ciljev;
- obrazložitev sprememb projektnih skupin v primeru, da do sprememb pride v
zadnjem letu izvajanja;
- izkoriščanje dobljenih rezultatov;
- mednarodno sodelovanje;
- raziskovalne in druge rezultate.
92.a člen
(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)
RO lahko prosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja projekta za dobo do 1
leta in navede vzroke za zamudo. O podaljšanju obdobja, ki se ne financira,
odloča direktor na predlog ZSA.
93. člen
(objava rezultatov projekta)
(1) RO je dolžna pri objavi rezultatov projekta oziroma pri vseh drugih
oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi rezultati nastali v
okviru projekta, ki je bil (so)financiran iz sredstev državnega proračuna, ter
na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira
agencija.
(2) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega
proračuna se v slovenskem jeziku glasi:
Projekt št. …. je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz državnega proračuna.
(3) Navedba v objavi, da je bil projekt (so)financiran iz sredstev državnega
proračuna se v angleškem jeziku glasi:
»The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research
Agency (project No. …)«.
III. Izbor mentorjev in usposabljanje mladih raziskovalcev v RO
III.1. Izbor mentorjev
94. člen
(prijava na razpis)
Agencija objavi razpis za izbor mentorjev za usposabljanje mladih
raziskovalcev. Na razpis se lahko prijavijo RO, ki so vpisane v evidenco
raziskovalnih organizacij pri agenciji in imajo statusno obliko zavoda.
95. člen
(pogoji za kandidiranje)
Kandidat za mentorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega
projekta;
- da aktivno sodeluje v raziskovalnem programu ali vsaj enem raziskovalnem
projektu, ki ga (so)financira agencija;
- da je v delovnem razmerju v RO prijaviteljici;
- da so od zagovora njegovega doktorata minila najmanj štiri leta;
- da izpolnjuje minimalno oceno, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35.
člena določena v metodologiji.
96. člen
(področje kandidiranja)
(1) Kandidat za mentorja kandidira znotraj primarnega področja raziskovalnega
programa, v katerem sodeluje, oziroma znotraj raziskovalnega področja, ki je
navedeno v evidenci raziskovalcev. Metodologija lahko določi, da se posamezno
podpodročje zaradi svojih posebnosti obravnava kot področje. Če želi kandidirati
na drugem raziskovalnem področju, se to navede v prijavi. Raziskovalni dosežki
kandidata za mentorja in program dela mladega raziskovalca morajo biti s
področja, v katerem kandidira. Strokovno telo lahko prijave, pri katerih se
področje raziskav in kandidatura ne skladata, ustrezno prerazporedi.
(2) Prijavo za mentorja, ki kandidira na raziskovalnem področju, ki ni v
skladu niti s področjem raziskovalnega programa niti s področjem, navedenim v
zbirkah podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti pri agenciji
(evidenca RO), pregledajo člani ZSV, ki je odgovoren za področje prijave, in v
primeru kandidature na neustrezno področje predlagajo prerazporeditev na drugo
ustrezno področje. V obrazložitvi člani ZSV upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI)
področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijave. Predlog spremembe
področja obravnavajo tudi člani ZSV, pristojnega za področje, na katerega bi se
kandidata prerazporedilo. Agencija predlog pošlje občasnemu strokovnemu telesu,
da o predlogu odloči.
97. člen
(omejitev števila mladih raziskovalcev na mentorja)
Mentor ne more usposabljati več kot štiri mlade raziskovalce hkrati. V kvoto
štirih mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim status miruje zaradi
starševskega dopusta oziroma so starševski dopust že izkoristili v času trajanja
statusa mladega raziskovalca najmanj v trajanju šest mesecev. Kvoto štirih
mladih raziskovalcev v usposabljanju pri posameznem mentorju agencija preveri ob
podpisu pogodbe o financiranju raziskovalnega usposabljanja mladega
raziskovalca.
98. člen
(kriteriji za ocenjevanje)
(1) Kandidate za mentorje se ocenjuje po naslednjih kriterijih iz 33. člena
tega pravilnika:
- raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev in
- družbeno‑ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov
raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev.
(2) Pri ocenjevanju se uporabljajo kvantitativni kazalci iz 35. člena. Za
izračun kvantitativne ocene kandidata za mentorja agencija upošteva podatke, ki
so dosegljivi v bazah COBISS, Sicris in evidenci raziskovalcev na dan zaključka
javnega razpisa.
99. člen
(seznam mentorjev)
(1) Evalvacijske postopke izvaja strokovno telo, pristojno za ocenjevanje
mentorjev mladih raziskovalcev. Rezultat evalvacijskega postopka je predlog
prednostnega seznama prijav za mentorje (v nadaljnjem besedilu: seznam
mentorjev).
(2) Na seznamu mentorjev mora biti v posamezni znanstveni vedi najmanj 25%
mlajših mentorjev. Kandidat za mlajšega mentorja je tisti, za katerega velja, da
je na dan zaključka javnega razpisa od zagovora njegovega doktorata poteklo manj
kot deset let. Če je mlajša kandidatka za mentorico izkoristila porodniški
dopust in dopust za nego in varstvo otroka, pri čemer se za enega otroka
upošteva 1 leto, se čas od zagovora doktorata podaljša nad deset let.
(3) ZSA obravnava seznam mentorjev, ki ga je pripravilo strokovno telo. Ta
seznam mentorjev ZSA lahko dopolni, in sicer na podlagi v razpisu določenih
kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila strokovnega telesa.
100. člen
(postopek izbire mentorjev)
(1) Strokovno telo ločeno za vsako vedo oblikuje seznam mentorjev na podlagi
doseženih točk za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev po naslednji shemi:
- najprej se po vedah izbere kandidate za mlajše mentorje (25% po vedah);
- sledi razdelitev 65% mentorjev po ocenah znotraj vede (kandidirajo vsi
preostali kandidati);
- na koncu se izbere preostalih 10% mentorjev.
(2) Pri izbiranju mlajših mentorjev iz prve alineje prejšnjega odstavka se
upošteva, da je programska skupina (oziroma raziskovalna skupina, če kandidat za
mentorja ni član programske skupine) upravičena do največ enega mlajšega
mentorja. Ta pogoj se preveri v vseh vedah in se v primeru več kandidatov za
mentorje iste programske skupine (kjer je ni, raziskovalne skupine) upošteva
tistega z več točkami.
(3) Pri izbiranju mentorjev iz druge alineje prvega odstavka se upošteva, da
delitev poteka znotraj znanstvene vede po programskih skupinah (kjer jih ni, pa
po raziskovalnih skupinah). Pri delitvi se upošteva naslednja omejitev
(upoštevajo se vsi mentorji, tudi dodeljeni mlajši mentorji):
- Število mentorskih mest na raziskovalno skupino (kjer ni programske
skupine) je največ dva, število mentorjev na programsko skupino največ tri in
število mentorjev na veliko programsko skupino največ štiri. Velike programske
skupine so: na JRZ večje od 6 FTE, na drugih RO (univerza se šteje kot ena RO)
večje od 3 FTE, ter programske skupine, ki delujejo na več RO.
- Pri delitvi mentorskih mest je za posamezna raziskovalna področja znotraj
ved izhodišče zaokroženo na povprečno število mentorskih mest v zadnjih treh
letih. Možna odstopanja od izhodiščne vrednosti so določena v metodologiji.
Odstopanja za velika raziskovalna področja so lahko drugačna od odstopanj za
majhna raziskovalna področja. Velika raziskovalna področja se opredelijo v
metodologiji.
(4) Pri izbiranju mentorjev iz tretje alineje prvega odstavka se upošteva
omejitev iz prve alineje prejšnjega odstavka (upoštevajo se vsi mentorji, tudi
dodeljeni mlajši mentorji), ob omejitvi, da je število mentorskih mest na
raziskovalnem področju znotraj vede lahko za največ eno večje od maksimalnega
števila iz prejšnjega odstavka. Strokovno telo najprej določi kandidate, o
katerih bo razpravljalo (vsi kazalci so enakovredni):
- kandidati z največjim skupnim številom točk A znotraj raziskovalnih
področij;
- kandidati, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A" ali A' znotraj
raziskovalnih področij);
- kandidati za mlajše mentorje, ki kažejo raziskovalno izjemnost (največji A"
ali A' znotraj raziskovalnih področij).
(5) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama mentorjev, ki ga pripravi
strokovno telo, in ga lahko minimalno spremeni oziroma dopolni na podlagi v
razpisu določenih kriterijev in meril. Če pri izbiri kandidatov za mentorje na
podlagi prve in druge alineje iz prvega odstavka tega člena pride do večjih
nesorazmerij med področji posamezne vede, lahko ZSA izbere ustrezno število
najslabše ocenjenih kandidatov na področjih s prevelikim številom dodeljenih
mentorskih mest in ta mentorska mesta razporedi na druga področja v vedi.
(6) Agencija pošlje prijaviteljem obvestilo o prednostnem seznamu mentorjev,
ki ga je sprejel direktor na predlog ZSA.
(7) RO lahko predlaga, da mentor izbran na lanskem javnem razpisu in izbrani
mentor, ki bo pričel usposabljati mladega raziskovalca naslednje leto, zamenjata
začetek usposabljanja mladega raziskovalca. Mentorja sta lahko iz različnih RO.
Predlog RO mora biti sopodpisan s strani obeh mentorjev. Sklep o zamenjavi
sprejme direktor na podlagi predhodnega soglasja ZSA.
III.2. Usposabljanje mladih raziskovalcev v RO
101. člen
(namen)
Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev v RO z namenom, da se:
- obnovita raziskovalni in raziskovalno‑pedagoški kader v RO;
- poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov
ter temeljnih in aplikativnih projektov;
- poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in
zasebnega sektorja.
102. člen
(razpisi za kandidate za mlade raziskovalce)
RO izberejo kandidate za mlade raziskovalce v skladu s predpisi, ki urejajo
zaposlovanje v javnem sektorju, svojimi internimi predpisi, pogoji, ki jih
določa ta pravilnik, in v soglasju z izbranimi mentorji.
103. člen
(pogoji za kandidate za mlade raziskovalce)
(1) Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po študijskem
programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno
študijsko oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje
pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
- ima izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri, doseženo po magistrskem
študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in
povprečno študijsko oceno vseh izpitov in vaj na dodiplomskem študiju prve
stopnje in podiplomskem študiju druge stopnje najmanj 8,00, ali
- ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v
Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004 ali
- glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na
univerzah v tujini in
- da ni minilo več kot 5 let od zagovora diplome iz prve ali druge alineje
oziroma od zagovora magisterija iz tretje alineje, pri čemer se pet letno
obdobje računa do 30. 9. tekočega leta; če je kandidat za mladega raziskovalca
brez finančne podpore agencije ali ministrstva, pristojnega za znanost, že
vpisan na podiplomski študij tretje stopnje, se obdobje od zagovora diplome
oziroma magisterija podaljša nad 5 let, in sicer se za vsak vpisani letnik doda
eno leto.
(2) Če je kandidat za mladega raziskovalca že vpisan na podiplomski študij
tretje stopnje za pridobitev znanstvenega naziva ali ima magisterij, dosežen po
magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11.
junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna, razen v primeru
ponovnega vpisa v prvi letnik podiplomskega študija tretje stopnje.
(3) Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil starševski dopust – pri
čemer se za enega otroka upošteva 1 leto – se obdobje od zagovora diplome
oziroma magisterija podaljša nad 5 let. Enako velja za daljšo, več kot
šestmesečno, dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.
(4) Agencija ne financira kandidatov za mlade raziskovalce, ki se ob podpisu
pogodbe vpisujejo kot absolventi, in kandidatov, ki so že bili financirani v
programu mladih raziskovalcev.
104. člen
(ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) Kriteriji in kazalci za ocenjevanje iz 33. in 34. člena se za ocenjevanje
mladih raziskovalcev ne uporabljajo. Merila za ocenjevanje kandidatov za mlade
raziskovalce so:
- povprečna študijska ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na
univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11.
junijem 2004 oziroma na dodiplomskem študiju prve stopnje in podiplomskem
študiju druge stopnje, opravljenih mora biti vsaj 80% vseh izpitov in vaj;
- že zaključen znanstveni magisterij;
- vpis na podiplomski študij tretje stopnje;
- prejete nagrade oziroma priznanja;
- objavljeni članki;
- sodelovanje pri razvojno-raziskovalnem delu.
(2) Vrednotenje meril določi RO.
105. člen
(izbor kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) RO morajo izbiro kandidatov za mlade raziskovalce opraviti do konca
avgusta tekočega leta in do 1. septembra sporočiti agenciji imena izbranih
mladih raziskovalcev. Agenciji pošljejo izjavo, da so bili kandidati izbrani v
skladu z določbo 102. člena tega pravilnika.
(2) Če RO do 1. septembra tekočega leta agenciji ne sporočijo imen kandidatov
za mlade raziskovalce, mentorji izgubijo možnost financiranja usposabljanja
mladih raziskovalcev, pridobljeno na podlagi razpisa.
(3) Če RO agenciji pravočasno sporoči ime kandidata za mladega raziskovalca,
pa ta odstopi od mesta mladega raziskovalca, preden se usposabljanje začne
izvajati, lahko RO naknadno, vendar najpozneje do konca tekočega leta, sporoči
ime novega kandidata, ki je bil prav tako izbran v skladu z določbami 102. člena
pravilnika.
106. člen
(financiranje usposabljanja)
(1) Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata
znanosti, in sicer:
- največ štiri leta in šest mesecev, če so vpisani v štiriletni doktorski
študijski program (stari program);
- največ tri leta in šest mesecev, če so vpisani na študijski program 3.
bolonjske stopnje (novi program).
(2) Kategorija cene raziskovalne ure za mladega raziskovalca se določi na
podlagi kategorije cene raziskovalne ure programske skupine mentorja. Če mentor
ni član programske skupine, se kategorija cene raziskovalne ure za mladega
raziskovalca določi na podlagi kategorije cen raziskovalnih ur raziskovalnih
projektov znotraj raziskovalne skupine (ta se določi na podlagi prevladujoče
kategorije cen raziskovalnih ur raziskovalnih projektov znotraj raziskovalne
skupine). Če raziskovalna skupina nima raziskovalnih projektov, ki jih iz
državnega proračuna sofinancira agencija, se kategorija cene raziskovalne ure
določi na podlagi kategorije cen raziskovalnih ur raziskovalnih projektov
znotraj RO. Če tudi RO nima raziskovalnih projektov, ki jih iz državnega
proračuna sofinancira agencija, se za mladega raziskovalca uporabi kategorija
cene raziskovalne ure A. Kategorija cene raziskovalne ure se določi glede na
stanje, ko se je preverjalo, ali mentor izpolnjuje pogoje iz 95. člena tega
pravilnika. Tako določena kategorija cene raziskovalne ure velja za celotno
obdobje usposabljanja. Mladi raziskovalec je član programske skupine, katere
član je mentor, ali raziskovalne skupine, katere član je mentor, če mentor ni v
programski skupini.
(3) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v drugi alineji prvega
odstavka tega člena za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe
vpisan v drugi letnik podiplomskega študija tretje stopnje in za dve leti, če je
vpisan v tretji letnik podiplomskega študija tretje stopnje.
107. člen
(dokumentacija o usposabljanju)
(1) RO mora pred podpisom pogodbe o financiranju in usposabljanju mladega
raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: pogodba), vendar najkasneje do 20.
septembra, poslati agenciji naslednjo dokumentacijo:
- okvirni program raziskovalnega usposabljanja;
- dokazilo o diplomi oziroma potrdilo o zagovoru znanstvenega magisterija in
- prilogo k diplomi, če se kandidat za mladega raziskovalca vpisuje v prvi
letnik podiplomskega študija tretje stopnje.
(2) Če kandidat za mladega raziskovalca ni opravil dodiplomskega oziroma
magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora RO pred podpisom pogodbe
poslati še:
- odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za namen
izobraževanja v Republiki Sloveniji in
- pretvorbo povprečne ocene dodiplomskega študija glede na sistem
ocenjevanja, ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo
pripravi RO, kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v
tujini opravljenega izobraževanja.
108. člen
(program usposabljanja)
(1) Okvirni program raziskovalnega usposabljanja kandidata za mladega
raziskovalca je sestavljen iz raziskovalnega in študijskega programa.
Raziskovalni program obsega:
- izhodišče raziskovalne naloge mladega raziskovalca in njeno umestitev v
raziskovalni program oziroma projekt raziskovalne skupine;
- delovno hipotezo in metode dela;
- cilje raziskave in predvidene rezultate s poudarkom na originalnem
prispevku k znanosti.
(2) Študijski program obsega:
- program podiplomskega študija za pridobitev znanstvenega naziva, ki mora
biti časovno opredeljen,
- naziv univerze in fakultete podiplomskega študija za pridobitev
znanstvenega naziva.
(3) Okvirni program usposabljanja v raziskovalni skupini podpišejo:
raziskovalni mentor, poslovodni organ izvajalca in mladi raziskovalec.
109. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Agencija in RO medsebojne pravice in obveznosti glede izvajanja in
financiranja usposabljanja uredita s pogodbo. S pogodbo se lahko določi, da RO
krije določene stroške pri usposabljanju mladega raziskovalca.
(2) RO mora vrniti podpisano pogodbo oziroma aneks najkasneje v 15 dneh od
prejema le‑te. Pogodbi je dolžna priložiti pogodbo o zaposlitvi mladega
raziskovalca in potrdilo o vpisu na podiplomski študij.
110. člen
(krajše usposabljanje v tujini)
(1) Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje agencija že financira, se
omogoči krajše usposabljanje v tujini v obliki študijskih projektov na tujih
univerzah oziroma raziskovalnih inštitutih ali izvedbe eksperimentalnega dela
doktorata, v prid kakovostnejšega usposabljanja in podiplomskega študija doma,
in sicer do največ enega leta in pol.
(2) V času krajšega usposabljanja mladega raziskovalca v tujini je RO
upravičena do polnega obroka sredstev, ki jih agencija iz državnega proračuna po
pogodbi namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, tudi v primeru, da je
mladi raziskovalec za čas bivanja v tujini pridobil tujo štipendijo.
(3) RO opiše potek usposabljanja mladega raziskovalca v tujini v letnem
poročilu.
(4) Zaradi krajšega usposabljanja v tujini se pogodbeni rok za izvedbo
programa ne podaljša. Zagovor doktorata mora biti opravljen v Republiki
Sloveniji. Zagovor doktorata je izjemoma možen tudi v tujini, v primeru, če je
pri doktoratu sodeloval tuj somentor in je odločitev o zagovoru doktorata v
tujini bila sprejeta v soglasju z vsemi udeleženci.
111. člen
(poročanje o usposabljanju)
(1) RO mora poročati o usposabljanju mladega raziskovalca v rokih, navedenih
v pogodbi in v ta namen poslati agenciji letna poročila in zaključno poročilo na
obrazcih, ki jih pripravi agencija in so objavljena na spletni strani agencije.
Skladno s pogodbenim rokom je RO dolžna poslati agenciji tudi sklep senata
ustrezne fakultete o odobritvi neposrednega prehoda na doktorski študij.
(2) Pred zaključkom usposabljanja se mora mladi raziskovalec udeležiti
seminarja s področja podjetništva. Seminar lahko organizira visokošolska
organizacija, ki ima v svojem programu primerne vsebine in ustrezne
predavatelje, ali pa ga organizira RO ob sodelovanju s strokovnjaki iz drugih
visokošolskih zavodov in gospodarstva. Seminar ne sme biti krajši od 5 šolskih
ur. Potrdilo o udeležbi na seminarju mora biti priloženo zaključnemu poročilu iz
prejšnjega odstavka.
(3) Če poročila niso posredovana do rokov, določenih v pogodbi, lahko
agencija za čas zamude ne izplača sredstev po pogodbi.
(4) RO je za posameznega mladega raziskovalca, ki se usposablja na
doktorskemu študijskemu programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11.
junijem 2004, dolžna posredovati sklep visokošolskega zavoda o odobritvi
neposrednega prehoda na doktorski študij, brez zagovora magistrske naloge,
najmanj dve leti pred predvidenim rokom za končanje programa usposabljanja. V
nasprotnem primeru agencija zadrži plačilo sredstev za največ šest mesecev. Če
je v roku šestih mesecev navedeni sklep visokošolskega zavoda dostavljen
agenciji, ta poračuna zadržana sredstva, v nasprotnem primeru odstopi od
pogodbe.
112. člen
(poročanje o spremembah)
(1) RO je dolžna sporočiti agenciji spremembe v zvezi z usposabljanjem
mladega raziskovalca, ki se nanašajo na spremembo oziroma prenehanje zaposlitve
pri RO, ter na upravičeno odsotnost nad 30 delovnih dni skupaj, kot je
starševski dopust ali daljša bolezenska odsotnost, v roku, navedenem v pogodbi.
Agencija vzpostavi mirovanje statusa mladega raziskovalca tudi, če je podlaga za
vzpostavitev mirovanja v drugem zakonu. Za čas upravičene odsotnosti agencija s
sklepom začasno prekine financiranje in podaljša usposabljanje za čas mirovanja
pogodbenih obveznosti.
(2) V primeru prenehanja oziroma spremembe zaposlitve mladega raziskovalca,
agencija ustavi izplačevanje sredstev. Nadaljevanje financiranja usposabljanja
mladega raziskovalca je vezano na pozitivno mnenje ustreznega telesa agencije.
113. člen
(zamenjava mentorja in programske oziroma raziskovalne skupine)
(1) RO lahko predlaga zamenjavo mentorja zaradi prenehanja delovnega razmerja
mentorja, upokojitve, smrti mentorja in enoletne dokumentirane odsotnosti
mentorja. Če gre za zamenjavo mentorja, ki ne vpliva na druga pogodbena
določila, in RO zagotovi, da predlagani mentor deluje na istem raziskovalnem
področju kakor prvotni mentor in mladi raziskovalec, o zamenjavi odloča
direktor.
(2) O zamenjavi mentorja iz drugih utemeljenih razlogov in o zamenjavah, ki
niso opredeljene v prejšnjem odstavku, odloča direktor na predlog ZSA.
(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje iz 95. in 97. člena tega pravilnika.
(4) RO lahko predlaga spremembo programske oziroma raziskovalne skupine
mladega raziskovalca, ki je lahko posledica zamenjave mentorja, spremembe
organizacijskih enot, prenehanje izvajanja raziskovalnega programa itd. O
spremembi odloča direktor na predlog ZSA.
114. člen
(zagotavljanje namenske rabe sredstev)
(1) Sredstva agencije se smejo uporabljati le za namene in v razmerjih, ki so
določeni v uredbi, ki ureja normative in standarde za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, in v pogodbi.
(2) RO je dolžna omogočiti agenciji vpogled v porabo sredstev, ki jih prejema
na podlagi pogodbe.
(3) V pogodbi se navede ime odgovorne osebe za skrbnika pogodbenih določil.
115. člen
(neizpolnjevanje pogodbe)
(1) V primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti je RO dolžna o tem takoj
poročati agenciji. Agencija lahko začasno ali v celoti prekine financiranje
oziroma odstopi od pogodbe.
(2) Prekinitev usposabljanja na zahtevo izvajalca ali na željo mladega
raziskovalca v prvih treh mesecih financiranja nima finančnih posledic za
podpisnika pogodbe razen, če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev.
(3) Če agencija odstopi od pogodbe zaradi nenamenske porabe sredstev, je RO
dolžna nenamensko porabljena sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi v
roku, ki ga določi agencija.
(4) V primeru, da pride do prekinitve na zahtevo izvajalca ali na željo
mladega raziskovalca po treh mesecih financiranja oziroma če namen in cilj
programa usposabljanja (zagovor doktorata) nista dosežena v pogodbenem roku
oziroma roku, skladno z drugim odstavkom 116. člena tega pravilnika, je RO
dolžna vrniti 10% izplačanih sredstev oziroma v primeru, ko je mladi
raziskovalec dopolnilno zaposlen, 20% izplačanih sredstev. RO ima v obeh
primerih pravico uveljaviti regresni zahtevek v višini 5% izplačanih sredstev
proti mlademu raziskovalcu.
(5) (črtan).
116. člen
(predčasen zaključek usposabljanja oziroma podaljšanje roka za zaključek
usposabljanja)
(1) Če mladi raziskovalec uspešno zaključi usposabljanje (zagovor doktorata)
pred iztekom pogodbenega roka, se mu za čas, ki preostane do izteka pogodbe,
lahko podeli nagrada, ki predstavlja 30% višine sredstev, ki jih agencija
namenja za bruto plačo mladega raziskovalca, za vsak predčasno končani mesec
usposabljanja, vendar največ za dvanajst mesecev.
(2) RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka usposabljanja, za katerega
agencija ne zagotavlja finančnih sredstev, za čas do enega leta in navede vzroke
za zamudo, razen za mlade raziskovalce s področja medicine, ki po izteku
financiranja doktorskega usposabljanja pridobijo status pripravnika,
specializanta ali začnejo s sekundariatom, za katere je možno podaljšanje do
dveh let, za kar agencija ne zagotavlja finančnih sredstev. O podaljšanju s
sklepom odloči direktor agencije na predlog ZSA.
IV. Raziskovalna oprema
117. člen
(predmet razpisa)
(1) Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne
opreme, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme
znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko,
biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.
(2) Delež sofinanciranja agencije za nakup raziskovalne opreme se določi z
razpisom ali metodologijo.
118. člen
(prijava na razpis)
(1) Na razpis se lahko prijavijo JRZ, univerze in drugi javni zavodi (v
nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izvajajo javno službo na področju
raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih
programov na podlagi dodeljene koncesije.
(2) Ob prijavi na razpis morajo prijavitelji predložiti poleg prijave tudi
naslednja dokazila: predračune za raziskovalno opremo, ki jo nameravajo kupiti
in pisma o nameri, predpogodbo oziroma pogodbo o sofinanciranju, ki jo bo
podpisal sofinancer in v kateri bo naveden znesek sofinanciranja ali izjavo o
lastnih sredstvih.
119. člen
(izločitveni pogoj)
Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje
vrednosti, ki v Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje,
tehniko, biotehniko in medicino oziroma najmanj 40.000 EUR za humanistiko in
družboslovje). Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je
dostopen na sistemu Sicris. Strokovno telo lahko pozove prijavitelje, da dodatno
utemeljijo prijavo glede na obstoječo opremo.
120. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo.
(2) Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na
podlagi kriterijev, določenih v tabeli G. IV.
Tabela G. IV.: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalne opreme in največje
število točk za posamezen kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
8 |
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
11 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
6 |
|
Skupaj |
17 |
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se
uporablja kazalec:
8.7. Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega
programa, pri čemer strokovno telo preveri ustreznost uvrstitve prijave
raziskovalne opreme v raziskovalni oziroma infrastrukturni program na
podlagi javno dostopnih podatkov v bazi Sicris,
8.8. Višina nabavne vrednosti opreme.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se
uporabljata kazalca:
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(5) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
121. člen
(1) Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi kriteriji,
strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje
nakupov raziskovalne opreme in ga posreduje v obravnavo na ZSA.
(2) V primeru, če več prijav doseže enako število točk, izmed teh na temelju
razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti
prijavitelja in drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov
oziroma projektov odloči o izboru za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
ZSA. ZSA pri tem upošteva izhodišča nacionalnega programa, za področje
raziskovalne dejavnosti.
122. člen
(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)
(1) Prijavitelj, s katerim agencija sklene pogodbo o sofinanciranju nakupa
raziskovalne opreme (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), mora zagotavljati
nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar.
Odtujevanje te opreme je možno le s soglasjem ustanovitelja po postopkih, ki jih
določajo predpisi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim
premoženjem države.
(2) Sopogodbenik je dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in
povezane storitve vsem zainteresiranim RO pod najugodnejšimi pogoji v primerih,
ko se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov
oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo
zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti sopogodbeniki izdelane cenike, ki
morajo biti javno objavljeni.
(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme, sofinancirane s
sredstvi agencije, morajo prijavitelji upoštevati stroške amortizacije
raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in
pripadajoče stroške dela skladno s predpisi s področja plačnega sistema javnega
sektorja.
(4) Prijavitelji so dolžni agenciji poročati o ceni za uporabo raziskovalne
opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne opreme.
(5) Prijavitelji so dolžni agenciji redno poročati o dejanski uporabi oziroma
izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti
opreme na svojih spletnih straneh.
(6) Navodilo za oblikovanje cen za uporabo raziskovalne opreme, obveščanje in
poročanje o uporabi raziskovalne opreme, ki je akt poslovanja, sprejme direktor
agencije.
123. člen
(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)
Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija iz
sredstev državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so
potrebni za evidenco, so prijavitelji v obliki in na način, ki ga določi
agencije, dolžni dostaviti.
124. člen
(Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme)
(1) Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene
posamezno za določen nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene
RO skupaj glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.
(2) S pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih
sestavin pogodbe, ki jih določa ta pravilnik, uredijo tudi druge medsebojne
materialne pravice in obveznosti, kot so: izkoriščanje raziskovalne opreme,
pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o delovanju, uporabnosti in
izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje cen storitev izvajanj s to
raziskovalno opremo.
(3) Sopogodbenik je dolžan zagotoviti vključitev raziskovalne opreme v
izvajanje programov in projektov ter zagotoviti, da se raziskovalna oprema
sofinancirana po tem pravilniku, knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo
pri sopogodbeniku.
V. Mednarodno znanstveno sodelovanje
125. člen
(namen)
Na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja agencija lahko
(so)financira:
- sprejete obveznosti v okviru mednarodnih dvostranskih in večstranskih
sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in
drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodnih aktov);
- članstvo slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih
združenjih;
- delovanje slovenskih predstavnikov, izvoljenih za predsednike,
podpredsednike, generalne sekretarje ali člane vodstvenih organov
mednarodnih znanstvenih združenj;
- aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini;
- delovanje tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo na
podlagi mednarodnega akta, če ta akt vsebuje recipročno določilo za
slovenske raziskovalce;
- spodbujanje prijav na javne razpise okvirnih programov za raziskave in
tehnološki razvoj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni programi
EU);
- sodelovanje slovenskih organizacij v mednarodnih raziskovalnih in
razvojnih projektih, ki jih je sprejela vlada, ministrstvo, pristojno za
znanost, ali agencija, in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma
drug ustrezen mednarodni akt.
126. člen
(razpis)
(1) Agencija (so)financira mednarodno sodelovanje iz 1., 2., 3. in 4. točke
prejšnjega člena na podlagi razpisa.
(2) Na razpis iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo RO in
zasebni raziskovalci, ki so vpisani v evidenco RO oziroma v register zasebnih
raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z
zakonom, ki ureja področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi
agencije, ter izvajajo s strani agencije (so)financirane programe oziroma
projekte temeljnega ali aplikativnega raziskovanja, ali odobrene mednarodne
projekte (zlasti npr. sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav
in tehnološkega razvoja), ki zagotavljajo osnovni vir raziskav.
(3) Na razpis iz 4. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo tudi zavodi,
skupnosti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove
Republike Slovenije, ter pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe
Slovencev po svetu.
(4) Na razpis iz 2. in 3. točke prejšnjega člena se lahko prijavijo slovenska
znanstvena združenja.
127. člen
(enostranski in dvostranski razpisi)
Kadar mednarodni akt ne določa obveznosti tuje strani, da ta (so)financira
mednarodno sodelovanje se (so)financiranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja
iz 1. točke 125. člena tega pravilnika izvaja na podlagi enostranskega javnega
razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa. Vodja projekta
mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, kot jih določa ta
pravilnik in metodologija.
128. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija v skladu z razpisnimi pogoji, tem
pravilnikom in metodologijo.
(2) Ocena posamezne prijave za razpise iz 1. točke 125. člena je
kvantitativna ocena po kriteriju »1. Raziskovalna uspešnosti raziskovalca
oziroma skupine raziskovalcev« iz 34. člena, in sicer kvantitativna ocena za
znanstveno uspešnost nosilca projekta pri prijavitelju, ki se določi na podlagi
ocene A1 iz 35. člena tega pravilnika.
129. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
(1) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi, strokovna
komisija slovenskemu delu pooblaščenega mednarodnega telesa (mešani komisiji ali
odboru za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda
seznam prijav s pripadajočimi ocenami iz 128. člena. Pooblaščeno mednarodno telo
pripravi prednostni seznam prijav, ki ga slovenski del pooblaščenega
mednarodnega telesa posreduje agenciji v nadaljnjo obravnavo. Sklep o izboru
prijav za (so)financiranje sprejme direktor, pri čemer je dolžan upoštevati
posredovani finančno ovrednoteni prednostni seznam prijav.
(2) Pri javnih razpisih, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, strokovna
komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav na podlagi ocene prijav. V
primeru skoraj identične ocene dveh prijav, to je manj kot 5 odstotkov točk
razlike, strokovna komisija pri pripravi predloga finančno ovrednotenega
prednostnega seznama prijav za (so)financiranje poleg ocene upošteva tudi
kriterij vključenosti doktorskih študentov ali podoktorandov.
130. člen
(odločanje o financiranju)
Mednarodno sodelovanje iz 125. člena tega pravilnika (so)financira agencija
na podlagi sklepa direktorja. (So)financiranje poteka na podlagi obvestila o
rezultatih izbora prijav z navedbo odobrenih sredstev oziroma števila izmenjav,
ali na podlagi posebne pogodbe med agencijo in prijaviteljem.
131. člen
(zahtevek za izplačilo)
(1) Vsi prijavitelji, ki jim je sredstva za mednarodno sodelovanje predhodno
odobrila agencija, so v 10 dneh po realizirani aktivnosti dolžni agenciji
predložiti zahtevek za izplačilo sredstev, obračun stroškov in vsebinsko
poročilo o realiziranih aktivnostih v okviru posamezne aktivnosti. Poročilo
lahko agencija uporablja v promocijske namene.
(2) Agencija ni dolžna upoštevati zahtevkov za izplačilo, ki na agencijo
prispejo kasneje kot 30 dni po realizirani aktivnosti. Ne glede na določbo
prejšnjega stavka agencija ni dolžna upoštevati zahtevka za izplačilo, ki ga
prejme po 10. januarju tekočega leta za izvedeno aktivnost v preteklem
koledarskem letu.
(3) V primeru, da je med agencijo in prijaviteljem sklenjena pogodba, se
način financiranja uredi v pogodbi.
132. člen
(nadzor)
Če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev, prekine izplačevanje sredstev
in odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v realni
vrednosti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
133. člen
(sofinanciranje)
(1) Mednarodno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na obisk v
Republiko Slovenijo na podlagi 1. in 5. točke 125. člena tega pravilnika,
agencija (so)financira v višini stroškov bivanja in dnevnic, določenih z
veljavno uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, v kolikor ni v mednarodnem aktu
določeno drugače.
(2) Stroški bivanja se sofinancirajo v višini stroškov namestitve v domu
podiplomcev ali izjemoma, v primeru zasedenosti doma podiplomcev, ali izven
Ljubljane in Maribora, največ v višini stroškov nočnine v hotelu B kategorije do
100 EUR (za bivanje do 14 dni) oziroma do 1250 EUR mesečno.
(3) Mednarodno sodelovanje slovenskih raziskovalcev na podlagi 1. točke 125.
člena agencija (so)financira v višini mednarodnih prevoznih stroškov na najbolj
ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, v kolikor ni v mednarodnem
aktu določeno drugače. V primeru enostranskih razpisov iz 127. člena tega
pravilnika ali dvostranskih razpisov, kadar tako določa mednarodni akt, agencija
raziskovalcem lahko (so)financira tudi dnevnice za čas obiska v tujini, kot jih
določa uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v
nadaljnjem besedilu: uredba).
134. člen
(projekti v okvirnih programih)
Agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta
slovenskim organizacijam, ki so kot prijaviteljice ali glavne koordinatorke
prijavile projekt ali sodelujejo kot partnerke pri projektu, ki ga je Evropski
komisiji prijavila tuja ali slovenska organizacija na objavljene javne razpise
okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj EU. Za prijavo projekta, za
katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno formalno popolna in jo je
posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni
prispevek k stroškom prijave projekta. Do prispevka niso upravičeni
prijavitelji, ki v recenzentski oceni ne dosežejo mejnega odstotka največjega
možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku. Zneski enkratnih
finančnih prispevkov in mejni odstotek so določeni v metodologiji, vendar znesek
ne more preseči 4.000 EUR za slovensko organizacijo, ki je projekt prijavila kot
koordinatorka v mednarodnem konzorciju in 1.000 EUR za slovensko organizacijo,
ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v konzorciju ali je
prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega prijavitelja.
135. člen
(prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi ali vodilni agenciji)
(1) Če recenzija prijave raziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje
raziskovalec iz Slovenije, na mednarodnem razpisu preseže prag za možno
sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v
obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije. Mednarodni razpisi, največji možni obseg
in trajanje sofinanciranja, prag za možno sofinanciranje in drugi pogoji so
določeni v metodologiji.
(2) Če je prijava raziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje raziskovalec
iz Slovenije, na razpisu druge države oziroma njene agencije na področju
raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilne agencije) predlagana v
sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v
obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi
sredstvi v finančnem načrtu agencije. Druge države oziroma vodilne agencije,
največji možni obseg in trajanje sofinanciranja ter drugi pogoji so določeni v
metodologiji.
136. člen
(sofinanciranje stroškov delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih
združenjih)
(1) Slovenskim raziskovalcem, izvoljenim za predsednike, podpredsednike in
člane vodstvenih organov ali generalne sekretarje mednarodnih znanstvenih
združenj iz 3. točke 125. člena, agencija lahko (so)financira mednarodne
prevozne stroške na najbolj ekonomičen način in dnevnice, kot jih določa uredba,
za udeležbe na zasedanjih vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj,
vendar ne več kot dvakrat letno. Agencija ne (so)financira udeležb na sestankih
delovnih skupin in drugih ad hoc teles.
(2) Slovenskim raziskovalcem lahko agencija (so)financira nadomestila za
strokovna opravila v zvezi z opravljanjem funkcije predsednikov in generalnih
sekretarjev mednarodnih znanstvenih združenj največ do 900 EUR letno, vendar
posamezno slovensko znanstveno združenje ne more prejeti več kot enkratno
nadomestilo za svoje funkcionarje v mednarodnih znanstvenih združenjih letno.
(3) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mednarodno znanstveno združenje iz tega
in iz 137. člena, se lahko določijo z razpisom ali v metodologiji.
137. člen
(sofinanciranje članarin v mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Agencija lahko (so)financira mednarodne članarine slovenskih znanstvenih
združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih od 200 EUR do 800 EUR letno.
Agencija zagotovi sredstva za članarine na podlagi zahtevkov za izplačilo s
priloženo kopijo računov.
(2) Agencija ne (so)financira mednarodnih članarin sekcijam slovenskih
znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih, gospodarskim družbam
in zavodom oziroma drugim javnim pravnim osebam in posameznikom.
138. člen
(financiranje stroškov obiskov tujih delegacij)
(1) Agencija zagotavlja sredstva za financiranje stroškov, ki nastanejo pri
uresničevanju programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike
Slovenije z obiski tujih delegacij v Republiki Sloveniji in slovenskih v tujini.
Pri zagotavljanju sredstev se upošteva načelo recipročnosti.
(2) Sodelovanje delegatov agencije v meddržavnih telesih in odborih
mednarodnih organizacij, katerih partner je Republika Slovenija, se financira v
celoti in v višini, kot je določeno z uredbo.
VI. Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
139. člen
(namen)
Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev z RO v Republiki
Sloveniji z namenom, da le‑ti pri skupnem raziskovalnem delu dosežejo tako
kvalitetne raziskovalne rezultate, da bodo lahko objavljeni s slovenskimi
soavtorji vsaj v eni mednarodni znanstveni reviji, ki sodi v zgornjo četrtino po
faktorju odmevnosti (impact factor) na svojem področju.
140. člen
(sofinanciranje)
Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev na podlagi razpisa vsaj
en mesec in ne več kot eno leto z zagotavljanjem sredstev za plačilo njihovega
raziskovalnega dela, za povračilo potnih stroškov iz države bivanja tujega
raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, za stroške bivanja v Republiki
Sloveniji in druge stroške, ki jih skupaj z drugimi pogoji določa metodologija.
141. člen
(prijavitelj)
(1) Na razpis se lahko prijavijo RO s predlogom tujega raziskovalca, ki bi v
raziskavah sodeloval s skupino raziskovalcev, ki deluje znotraj RO (v nadaljnjem
besedilu: skupina raziskovalcev prijaviteljice). Tuj raziskovalec je tuj
državljan, ki živi in deluje v tujini, ali slovenski državljan, ki najmanj pet
let živi in deluje v tujini.
(2) Prijavitelj mora v prijavi med drugim predložiti:
- okvirni program sodelovanja tujega raziskovalca, ki je v skladu z drugim
odstavkom 144. člena tega pravilnika,
- poimensko navedbo slovenskih raziskovalcev, s katerim(i) bo tuji
raziskovalec sodeloval pri raziskavah in
- navedbo naslova znanstvene revije, v kateri bo predvidoma dosežena objava
skupnih rezultatov s skupino raziskovalcev prijaviteljice.
142. člen
(pogoji za sofinanciranje)
(1) Za sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev v posamezni RO morata
biti v trenutku prijave izpolnjena naslednja pogoja:
- tuji raziskovalec mora imeti vsaj tri objave v mednarodnih znanstvenih
revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino po faktorju odmevnost (impact factor) na
svojem področju, ali vsaj eno objavo v mednarodni znanstveni reviji znotraj A"
ali vsaj en patent, podeljen pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne
prijave (pogoj ne velja za humanistiko);
- skupina raziskovalcev prijaviteljice ima pri agenciji vsaj en tekoči
raziskovalni projekt ali program.
(2) V prijavi se mora prijavitelj zavezati, da bo
- v času raziskovanja v Republiki Sloveniji imel tuji raziskovalec vsaj dve
predavanji s tematiko s področja opravljanih raziskav;
- tuji raziskovalec raziskoval v skupini raziskovalcev prijaviteljici na
ozemlju Republike Slovenije brez prekinitev vsaj en mesec, pri čemer se
sodelovanje tujega raziskovalca na konferencah ali znanstvenih srečanjih ne
šteje za prekinitev.
(3) Na razpisu ne morejo biti izbrani tuji raziskovalci oziroma skupine
raziskovalcev prijaviteljice, ki so bili v zadnjih petih letih izbrani na javnem
razpisu za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine.
(4) Dodatni pogoji so lahko določeni z metodologijo ali razpisom.
143. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje
uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, ki ga imenuje ZSA. Strokovno telo
sestavljajo predsednik in dva člana.
144. člen
(ocenjevanje raziskovalcev)
(1) Prijave lahko ocenjujejo posamezni člani strokovnega telesa kot
recenzenti ali zunanji recenzenti, ki jih imenuje strokovno telo (v nadaljnjem
besedilu: recenzenti). Vsak recenzent po možnosti ocenjuje vsaj dve prijavi z
istega področja ali vede.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo
ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kazalcih in merilih.
Recenzenti za ocenjevanje prijav uporabljajo kriterije, navedene v tabeli G. IV.
Tabela G.IV.: Kriteriji za ocenjevanje prijavljenih uveljavljenih
raziskovalcev iz tujine in največje število točk za posamezen kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
1 |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
30 |
2 |
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih
rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
10 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
10 |
|
Skupaj |
50 |
(3) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma
skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6 Statusna odličnost.
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Družbeno-ekonomska oziroma kulturna
relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev
se uporabljajo naslednji kazalci:
2.7 Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi;
2.8 Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij;
2.9 Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo spin-off podjetja.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se
uporablja naslednje kazalce:
4.13. Pomen za RO;
4.14. Pomen za raziskovalno skupino;
4.15. Pomen za Slovenijo.
(6) V primeru, da je prijavljeni raziskovalec iz tujine Nobelov nagrajenec,
se uvrsti v financiranje brez ocenjevanja.
(7) Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so podrobneje določeni v
metodologiji.
145. člen
(postopek ocenjevanja)
(1) Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo
pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
(2) Strokovno telo na podlagi ocen recenzentov nato tuje raziskovalce
razvrsti v prednostni seznam prijav glede na doseženo skupno število točk in
glede na kategorije iz usmeritev ministrstva.
(3) V sofinanciranje so lahko sprejeti tisti tuji raziskovalci, ki dosežejo
največje število točk znotraj področij posamezne vede, praviloma enega na
posameznem področju v istem letu.
(4) Strokovno telo pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega
seznama prijav tujih raziskovalcev in ga posreduje v obravnavo ZSA v roku
tridesetih dni od prejema recenzij.
146. člen
(pogodba)
Agencija sofinanciranje izbranih tujih raziskovalcev uredi s pogodbo.
VII. Znanstveni sestanki
147. člen
(namen)
Agencija sofinancira sestanke z namenom, da omogoči pridobivanje novega
znanja, prenos znanja iz sveta, mednarodno izmenjavo znanja in prenos
raziskovalnih dosežkov v prakso.
148. člen
(predmet sofinanciranja)
(1) Agencija sofinancira stroške organizacije znanstvenega sestanka, in sicer
krije stroške administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanje
in razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma
elektronski obliki, dodatka na referenta, najemnine dvorane in stroške bivanja
največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5 % od aktivnih udeležencev
(vabljeni predavatelji iz tujine in referenti). Agencija sofinancira tudi
pripravljalna dela za organizacijo velikih sestankov, in sicer krije stroške
administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanja in
razpošiljanja vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma
elektronski obliki.
(2) Minimalna dotacija je 1000 EUR. Če je izračun dotacije nižji od 1000 EUR,
prijava pa je uvrščena na predlog prednostnega seznama, se bo prijava
sofinancirala s 1000 EUR pod pogojem, da zaprošena sredstva iz prijave niso
presežena.
149. člen
(programski odbor)
Za kvalitetno organizacijo znanstvenega sestanka je ustanovljen in zadolžen
programski odbor. Vodja znanstvenega sestanka mora biti evidentiran kot
raziskovalec v evidenci RO.
150. člen
(zbiranje prijav)
(1) Agencija zbira prijave za organizacijo sestanka (v nadaljnjem besedilu:
prijava) na podlagi razpisa.
(2) Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v evidenco RO
pri agenciji in društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju
raziskovalne dejavnosti. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe Slovencev iz
slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu:
prijavitelj).
151. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav
znanstvenih sestankov.
(2) Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene
sestanke (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za
vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta. Strokovno telo v 30 dneh od
dneva prejema dokumentacije pripravi finančno ovrednoten predlog prednostnega
seznama za sofinanciranje znanstvenih sestankov (v nadaljevanju: predlog).
Predlog podpiše predsednik strokovnega telesa.
(3) Za ocenjevanje prijav se uporablja kriterije, navedene v tabeli G. VII.
Tabela G.VII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke in
največje število točk za posamezen kriterij.
Št. kazalca iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
1 |
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev |
40 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
60 |
5 |
Izvedljivost predloga |
15 |
|
Skupaj |
115 |
(4) Za ocenjevanje pri kriteriju Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma
skupine raziskovalcev se uporablja naslednje kazalce:
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah,
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti.
(5) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv
prijave se uporablja naslednje kazalce:
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke;
4.7. Delež sredstev iz drugih virov;
4.9. Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka;
4.10. Periodičnost znanstvenega sestanka;
4.11. Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
4.12. Združevanje več znanstvenih disciplin.
(6) Za ocenjevanje pri kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednja
kazalca:
5.7 Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev.
(7) Elementi za ocenjevanje so podrobneje določeni v metodologiji.
(8) Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV.
Sofinancira se le sestanke, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v I, II. in III.
kategorijo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote točkovnih
ocen in to ločeno po vedah.
152. člen
(najmanjše število referentov)
Agencija sofinancira sestanke, na katerih je predvideno za enodnevni sestanek
najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.
153. člen
(normativ za izračun sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije
znanstvenih sestankov)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije
znanstvenih sestankov se upošteva število udeležencev, število referentov,
število dni, število tujih vabljenih predavateljev in administriranje, ki je
odvisno od števila referentov. Način izračuna in finančno opredeljeni elementi
so v metodologiji.
VIII. Nakup mednarodne znanstvene literature in baz
podatkov
154. člen
(namen)
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira nakup mednarodne znanstvene
literature in baz podatkov z namenom zagotavljanja dotoka in dostopnosti
mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne,
izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
155. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav za
mednarodno znanstveno literaturo in baze podatkov.
156. člen
(prijavitelji)
Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi,
vpisani v evidenco RO pri agenciji. Knjižnice in zavodi, ki se prijavijo na
razpis, morajo opravljati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v
raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna
knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in
zavodi se lahko prijavijo posamično ali v obliki konzorcijev.
157. člen
(vsebina prijave)
(1) Prijava mora biti pripravljena na podlagi pridobljenih ponudb,
evidentiranih v sistemu COBISS.SI. Seznam za naročilo mednarodne literature je
priloga k prijavi.
(2) Prijavitelju se lahko odobri sredstva največ do višine ponudb iz
predloženega seznama.
(3) Če si prijavitelj s pogajanji z dobavitelji izbori nižje cene od prvotno
ponujenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga agenciji:
a) nakup dodatne mednarodne literature, za katero je na razpisu kandidiral,
vendar sofinanciranje ni bilo odobreno ali ni bilo odobreno v celoti;
b) nakup dodatne mednarodne literature, za katero na razpisu ni kandidiral.
(4) Predlog iz tretjega odstavka mora biti pripravljen na podlagi ponudb, ki
jih prijavitelj priloži k predlogu. O predlogu odloči direktor.
158. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, navedeni v tabeli G.
VIII.
Tabela G.VIII.: Kriteriji za ocenjevanje prijav za nakup mednarodne
znanstvene literature in baz podatkov ter največje število točk za posamezni
kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
7 |
Relevantnost podporne dejavnosti |
21 |
8 |
Kakovost prijave podporne dejavnosti |
15 |
4 |
Relevantnost in potencialni vpliv prijave |
3 |
5 |
Izvedljivost predloga |
6 |
|
Skupaj |
45 |
(2) Za ocenjevanje pri kriteriju Relevantnost podporne dejavnosti se
uporablja naslednje kazalce:
7.1. Dostopnost;
7.2. Pogostnost uporabe;
7.3. Kontinuiteta naročil.
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovost prijave podporne dejavnosti se
uporablja naslednji kazalec:
8.6. Kvaliteta in pomen naročene mednarodne znanstvene literature in baz
podatkov.
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnost in potencialni vpliv prijave se
uporablja naslednji kazalec:
4.7. Delež sredstev iz drugih virov.
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Izvedljivost predloga se uporablja naslednje
kazalce:
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev;
5.8. Strokovna usposobljenost osebja.
(6) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
159. člen
(prednost pri sofinanciranju)
(1) Prednost pri sofinanciranju nabave mednarodne znanstvene literature in
baz podatkov imajo prijavitelji, pri katerih je potreben pospešen razvoj
knjižnice, ker je ta sestavni del organizacije, katere pospešeni razvoj je v
javnem interesu Republike Slovenije. Na ta način se omogoča pospešeni razvoj
strok, ki so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del
mlade organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati oziroma
uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo raziskovalno‑razvojno
področje.
(2) Strokovno telo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka uvrsti v prvo
ali drugo skupino, če je pospešen razvoj knjižnice sestavni del celovitega
projekta razvoja določenega raziskovalno‑razvojnega področja. Svojo odločitev
mora strokovno telo utemeljiti.
160. člen
(obseg sredstev sofinanciranja)
Pri izdelavi predloga za obseg sredstev za posameznega prijavitelja strokovno
telo upošteva:
- obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v
prejšnjem letu in razmerje med znanstvenimi vedami,
- povečanje ali zmanjšanje zgoraj navedenih sredstev glede na uvrstitev
prijavitelja v lestvici točk glede na kriterije in
- skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.
161. člen
(razdelitev prijav po skupinah)
(1) Prijave oceni strokovno telo za mednarodno literaturo in baze podatkov po
znanstvenih področjih na podlagi prijave za sofinanciranje nakupa mednarodnih
serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop
do vsebin v celotnem besedilu. Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni
predsednik strokovnega telesa.
(2) Na podlagi ocen strokovno telo pripravi vrstni red prijav za serijske
publikacije in za baze podatkov po področjih glede na doseženo število točk.
Razdeli jih v štiri skupine za vsako vedo posebej.
(3) Prijaviteljem iz prve skupine lahko strokovno telo dodeli več sredstev,
kot so jih prejeli v preteklem letu, prijaviteljem iz druge skupine dodeli
praviloma enaka sredstva, kot v preteklem letu, prijaviteljem iz tretje skupine
dodeli manj sredstev, kot so jih prejeli v preteklem letu. Prijaviteljev iz
četrte skupine se ne sofinancira.
(4) Strokovno telo lahko posamičnega prijavitelja uvrsti v prvo ali drugo
skupino, o čemer odloča za vsak primer posebej. Pri tem mora upoštevati
zaprošena in razpoložljiva sredstva. Tak predlog mora strokovno telo dodatno
obrazložiti.
(5) Če prijavitelj v preteklosti še ni bil financiran s strani agencije, a se
je uvrstil v skupino, ki se financira, se predlog za sofinanciranje nakupa
mednarodne znanstvene literature in baz podatkov pripravi tako, da se upoštevajo
razpoložljiva sredstva.
(6) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih
konzorcijev, ki so posebnega pomena. Kriterij za opredelitev posebnega pomena je
vključitev v konzorcij vsaj štirih univerz in vsaj štirih JRZ oziroma celotno
znanstveno področje, ki ga pokrivajo v okviru konzorcijskega nakupa. Konzorcijem
se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom.
Izhodišče za financiranje konzorcijev so izplačana sredstva v preteklih letih in
razpoložljiva sredstva.
(7) Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica,
so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi ocen, ki se jim doda 2
točki za vsakih 10% nabav. Revije, ki so dostopne v elektronski obliki v okviru
konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
162. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
Na temelju izvedenega točkovanja, skladno z opredeljenimi elementi
ocenjevanja (kazalci, kriteriji, merili) strokovno telo v roku 30 dni od dneva
prejema dokumentacije pripravi predlog prednostnega seznama prijav za
sofinanciranje mednarodne znanstvene literature in baz podatkov. Za mnenje k
strokovni oceni lahko strokovno telo zaprosi ZSV.
IX. Osrednji specializirani informacijski centri
163. člen
(namen)
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira naloge centrov, ki so pogoj
za izvajanje nacionalnega programa na področju raziskovalne dejavnosti.
164. člen
(evalvacijski postopek)
Evalvacijski postopek vodi strokovno telo, ki ga imenuje ZSA.
165. člen
(naloge centrov)
Naloge centrov so: obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in
posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov, spremljanje in
nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov v bibliografski bazi
raziskovalcev na podlagi metodologije, ki jo sprejme agencija. Izvajanje nalog
centrov v povezavi z zapisi v bibliografski bazi raziskovalcev koordinira
Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM).
166. člen
(koordinacija in arbitraža)
Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih s prejšnjim členom tega
pravilnika, centri sodelujejo z agencijo.
167. člen
(prijavitelji)
Naloge centra iz 165. člena tega pravilnika lahko prijavitelji opravljajo kot
samostojna pravna oseba ali kot organizacijska enota prijavitelja, ki se ukvarja
s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo, z uporabo sistema COBISS, z
vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in v mednarodnem
prostoru in ki opravljajo knjižnično in informacijsko dejavnost vsaj pet let.
Vodja centra oziroma strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje
bibliografskih zapisov mora imeti najmanj znanstveni magisterij.
168. člen
(vsebina razpisa)
Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije razpis za sofinanciranje
nalog iz 165. člena tega pravilnika na znanstveno‑raziskovalnih področjih:
naravoslovnih ved, tehniških ved, biotehniških ved, medicinskih ved,
družboslovnih ved in humanističnih ved.
169. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Strokovno telo pri ocenjevanju prijav upošteva kriterija, navedena v
tabeli G.X.
Tabela G.X.: Kriterija za ocenjevanje prijav za osrednje specializirane
informacijske centre ter največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz 33. člena |
Kriterij |
Največje št. točk |
5 |
Izvedljivost predloga |
10 |
|
Skupaj |
10 |
(2) Izvedljivost predloga se ocenjuje z naslednjima kazalcema:
5.8. Strokovna usposobljenost osebja;
5.9. Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog.
(3) Strokovno usposobljenost osebja za opravljanje nalog iz 165. člena tega
pravilnika se izkaže s priloženimi referencami in izobrazbeno strukturo delavcev
centra.
170. člen
(prednost pri sofinanciranju)
Prednost pri sofinanciranju imajo centri, ki izkažejo večjo usposobljenost za
opravljanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje nalog.
171. člen
(dodatna pojasnila)
Strokovno telo pri oblikovanju predloga prednostnega seznama prijav upošteva
usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Strokovno telo
lahko ZSV zaprosi za dodatna pojasnila k predlogu prednostnega seznama centrov
glede strokovne ocene centrov.
172. člen
(predmet sofinanciranja)
Za obdobje sofinanciranja se upošteva stroške dela glede na planirane stroške
za opravljanje nalog centra.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju
izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št.
4/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»H. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
173. člen
Za mlade raziskovalce, ki so bili sprejeti na usposabljanje pred
uveljavitvijo tega pravilnika, se financiranje usposabljanja izpelje v skladu s
predpisi, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, razen določil 110. člena, prvega
in tretjega odstavka 111. člena, 112. člena, 113. člena in četrtega in petega
odstavka 115. člena tega pravilnika.
174. člen
(prenehanje veljavnosti pravilnikov)
Z dnem uporabe tega pravilnika prenehajo veljati naslednji pravilniki:
- Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/09),
- Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni
list RS, št. 41/09, 86/09 in 56/10),
- Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih
programov (Uradni list RS, št. 23/08, 23/09, 86/09 in 97/10),
- Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih
raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 73/06, 41/09 in 23/09),
- Pravilnik o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v
raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06, 5/07, 39/07, 23/09,
68/09 in 90/09),
- Pravilnik o sofinanciranju nakupov raziskovalne opreme (Uradni list RS, št.
23/09),
- Pravilnik o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega
sodelovanja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/09),
- Pravilnik o (so)financiranju uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (Uradni
list RS, št. 53/06 in 23/09),
- Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih
sestankov (Uradni list RS, št. 12/05, 24/06 in 23/09),
- Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz
podatkov (Uradni list RS, št. 12/05, 53/06, 22/07, 18/08 in 23/09),
- Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih
poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 24/06, 05/07 in
23/09),
- Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih
znanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 12/05, 49/05, 24/06 in
5/07),
- Pravilnik o sofinanciranju programa znanost mladini (Uradni list RS, št.
50/06 in 23/09),
- Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov
(Uradni list RS, št. 12/05, 97/05, 5/07 in 23/09).
175. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
(Uradni list RS, št.
72/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»43. člen
(prehodna določba)
Za mlade raziskovalce, ki so bili sprejeti na usposabljanje pred
uveljavitvijo tega pravilnika, se financiranje usposabljanja izpelje v skladu s
predpisi, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, razen določil 110. člena, prvega,
tretjega in četrtega odstavka 111. člena, prvega odstavka 112. člena, prvega in
tretjega odstavka 113. člena, prvega odstavka 114. člena, tretjega in četrtega
odstavka 115. člena ter drugega odstavka 116. člena pravilnika.
44. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
(Uradni list RS, št.
45/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»32. člen
(prehodna določba)
Za mlade raziskovalce s področja medicine, ki poleg doktorskega usposabljanja
istočasno opravljajo tudi pripravništvo, sekundariat ali specializacijo in so
bili sprejeti na usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v roku do
31. decembra 2012 sklene aneks, s katerim se uredi financiranje navedenih mladih
raziskovalcev skladno s tem pravilnikom.
33. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
(Uradni list RS, št.
96/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»47. člen
(prehodna določba)
(1) Za mlade raziskovalce, katerih usposabljanje je agencija financirala pred
uveljavitvijo tega pravilnika, se kategorija cene raziskovalne ure do zaključka
usposabljanja ne spreminja ne glede na zamenjave iz 113. člena Pravilnika o
postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11 in 45/12).
(2) Za mlade raziskovalce, katerih usposabljanje je agencija financirala pred
uveljavitvijo tega pravilnika, se podaljšanje roka za zaključek usposabljanja
izvede v skladu s tretjim odstavkom 40. člena tega pravilnika.
48. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Prilogi:
- Priloga 1: Razlaga pomena oznak Z1, Z2 in S
- Priloga 2: Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti
- Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:
- Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:
- Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij:
|