Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pravilnik je bil v veljavi do 22. 6. 2017. Od 22. 6. 2017 velja
dopolnjeni in spremenjeni pravilnik.
Prejšnja objava: v veljavi do
3. 2. 2017.
Sprememba upoštevana v čistopisu:
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače
(več o tem).
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o raziskovalnih nazivih obsega:
- Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08 z dne 31.
12. 2008),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS,
št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list
RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26.10. 2012).
- Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 4/13-popr. z dne 18. 1. 2013).
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 5/17 z dne 3. 2. 2017).
Pravilnik o raziskovalnih nazivih (neuradno prečiščeno besedilo št. 4) - v veljavi do 22. 6. 2017
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalnike ter
merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v
raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in
nadziranje izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni
naziv.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola,
so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. RAZISKOVALNI NAZIVI
3. člen
(raziskovalni nazivi)
Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:
- znanstveni nazivi:
- asistent (01),
- asistent z magisterijem znanosti (02),
- asistent z doktoratom (03),
- znanstveni sodelavec (04),
- višji znanstveni sodelavec (05),
- znanstveni svetnik (06).
- strokovno-raziskovalni nazivi:
- asistent (11),
- višji asistent (12),
- višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
- strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
- višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
- strokovno-raziskovalni svetnik (16).
- razvojni nazivi:
- razvijalec (21),
- višji razvijalec (22),
- samostojni razvijalec (23),
- razvojni sodelavec (24),
- višji razvojni sodelavec (25),
- razvojni svetnik (26).
Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega
pravilnika.
Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne
raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.
Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo
temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter
izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv.
Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem
razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.
4. člen
(kategorija raziskovalcev)
Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne
in razvojne nazive:
Mlajši raziskovalci:
- asistent, asistent, razvijalec;
- asistent z magisterijem znanosti, višji asistent, višji razvijalec;
- asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent,
samostojni razvijalec.
Starejši raziskovalci:
- znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni
sodelavec;
- višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec,
višji razvojni sodelavec;
- znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni
svetnik.
III. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV
V ZNANSTVENE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive
5. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.
Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki
raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca,
določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca
6. člen
(kvalitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje
minimalne kvalitativne kazalnike:
- Asistent
- raven izobrazbe pridobljene po magistrskem študijskem programu
oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu
z zakonom ustreza izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem
programu,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Asistent z magisterijem znanosti
- magisterij znanosti,
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za
samostojno, raziskovalno delo.
- Asistent z doktoratom
- doktorat znanosti,
- objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana
znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih
srečanjih),
- uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za
samostojno vodenje projektov.
- Znanstveni sodelavec
- doktorat znanosti,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo
na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
- (črtana),
- samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.
- Višji znanstveni sodelavec
- doktorat znanosti,
- objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo
na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
- izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
- (črtana),
- izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
- mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del
(vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov) in uspešno
zaključeno vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih in magistrskih
del,
- vsaj eno mesečno neprekinjeno dokumentirano raziskovalno delo na
ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v
okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.
- Znanstveni svetnik
- doktorat znanosti,
- visoko kakovostna objavljena in dokumentirana
znanstvenoraziskovalna dela,
- izkazana odmevnost del v mednarodni in domači
strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim
sodelovanjem, z vabljenimi prispevki na mednarodnih znanstvenih srečanjih, s
članstvom v mednarodnih uredniških odborih,
- (črtana),
- vodenje raziskovalne
dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov, mlajših sodelavcev in
raziskovalnih skupin,
- mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje
doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov) in
uspešno zaključeno vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih in
magistrskih del,
- vsaj tri mesečno dokumentirano raziskovalno delo na
ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v
okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.
7.
člen
(pedagoški in raziskovalni nazivi)
Nazivi, ki jih raziskovalci
pridobijo na podlagi pogojev in meril za pridobitev nazivov na univerzi, so
enakovredni nazivom, ki veljajo v raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo,
kot sledi:
- redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik +izredni
profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni sodelavec
- docent,
znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
- asistent, predavatelj, višji
predavatelj = asistent.
1.2. Kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti
raziskovalca
8. člen
(kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v
znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike
znanstvene uspešnosti (potrebni pogoj):
- Znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali
A">25: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne
dejavnosti, ali
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo)
>100 ali A'>25 ali A">0: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih
petih let.
- Višji znanstveni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno
znanstveno vedo) >200 ali A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva
celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za
ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali A">25: kot časovni interval se
upošteva obdobje od zadnje izvolitve.
- Znanstveni svetnik:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >300 ali
A'>150 ali A">75: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje
raziskovalne dejavnosti, in
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali
A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje
izvolitve.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke
(so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
9. člen
(merila)
Poleg kazalnikov, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se
znanstveno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato
kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih
dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih
dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri
obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija
kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.
IV. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA
IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev
raziskovalcev v strokovno-raziskovalne nazive
10. člen
(pogoji)
Pogoji so
določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.
Za izvolitev v
strokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki
raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti
raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalniki
raziskovalca
11. člen
(kvalitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v
strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne
kazalnike:
- Asistent
- raven izobrazbe pridobljene po magistrskem študijskem
programu oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v
skladu z zakonom ustreza izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem
programu,
- sposobnost za raziskovalno delo.
- Višji asistent
- raven izobrazbe
pridobljene po magistrskem študijskem programu oziroma raven izobrazbe,
pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi
pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
- uspešno raziskovalno delo, ki
kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.
- Višji
strokovno-raziskovalni asistent
- raven izobrazbe pridobljene po magistrskem
študijskem programu oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu,
ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem
programu,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih
izkušenj.
- Strokovno-raziskovalni sodelavec
- doktorat znanosti,
- publikacije s
področja dejavnosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let
delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
- Višji strokovno-raziskovalni
sodelavec
- doktorat znanosti,
- publikacije s področja dejavnosti,
- strokovne in
organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park,
medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v
njihove specialnosti,
- najmanj deset let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem
mestu.
- Strokovno-raziskovalni svetnik
- doktorat znanosti,
- publikacije v
znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog
(patenti, elaborati),
- strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost
uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
- strokovne in
organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park,
medlaboratorijska projektna skupina),
- uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v
njihove specialnosti,
- najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem
mestu.
1.2. Kvantitativni kazalniki strokovne in znanstvene uspešnosti
raziskovalca
12. člen
(kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za izvolitev v
znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike znanstvene
in strokovne uspešnosti (potrebni pogoj):
- Strokovno-raziskovalni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >30 ali A'>0 ali A">0:
kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
- najmanj 10 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,2: kot časovni interval se
upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek
za obdobje zadnjih petih let.
- Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:
- upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >60 ali A'>20 ali A">10:
kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
- najmanj 20 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,5: kot časovni interval se
upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek
za obdobje zadnjih petih let.
- Strokovno-raziskovalni svetnik:
- upoštevano
število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >120 ali A'>30 ali A">15: kot časovni
interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
- najmanj 40
točk za strokovno uspešnost ali A3>1: kot časovni interval se upošteva obdobje
od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za petletno
obdobje.
A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja
postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne
dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
13. člen
(merila)
Poleg
kazalnikov, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno in
strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato
kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih
dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih
dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri
obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija
kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.
V. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA
IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V RAZVOJNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev v razvojne
nazive
14. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi
kazalniki.
Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni
kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne
uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno
delovanje obsega razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos
raziskovalnih dosežkov v industrijo.
1.1. Kvalitativni in kvantitativni
kazalniki
15. člen
(kvalitativni in kvantitativni kazalniki)
Kandidat mora za
izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne in
kvantitativne kazalnike:
- Razvijalec
- raven izobrazbe pridobljene po
magistrskem študijskem programu oziroma raven izobrazbe, pridobljene po
študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi pridobljeni po
magistrskem študijskem programu,
- sposobnost za razvojno delo.
- Višji
razvijalec
- raven izobrazbe pridobljene po magistrskem študijskem programu
oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z
zakonom ustreza izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
- uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno razvojno
delo,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj.
- Samostojni razvijalec
- raven
izobrazbe pridobljene po magistrskem študijskem programu oziroma raven
izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza
izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
- strokovne in
organizacijske sposobnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Razvojni
sodelavec
- raven izobrazbe pridobljene po magistrskem študijskem programu oziroma
raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom
ustreza izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
- strokovne in
organizacijske sposobnosti,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj tri
leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj
20 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih
bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih
v Pravilniku, ki ureja kazalnike in merila znanstvene in strokovne uspešnosti,
- najmanj šest let delovnih izkušenj.
- Višji razvojni sodelavec
- raven izobrazbe
pridobljene po magistrskem študijskem programu oziroma raven izobrazbe,
pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi
pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
- strokovne in organizacijske
sposobnosti pri vodenju projektov,
- razvojni rezultati (patenti, inovacije),
- najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja
ali najmanj 30 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi
kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne
uspešnosti določenih Pravilniku, ki ureja kazalnike in merila znanstvene in
strokovne uspešnosti.
- najmanj deset let delovnih izkušenj.
- Razvojni svetnik
- doktorat znanosti,
- strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju
najzahtevnejših projektov,
- vrhunski razvojni rezultat,
- uspešno uvajanje mlajših
sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno mentorstvo,
- najmanj 15 let
delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja,
- najmanj 40 točk
(upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih
kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v pravilniku,
ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja
raziskovalne dejavnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
16. člen
(merila)
Poleg kazalnikov, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in
strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato
kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih
in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov
v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi
kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi celotna
bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
VI. POSTOPEK
IZVOLITVE
17. člen
(zahtevnejši pogoji)
Pri postopku izvolitve mora raziskovalna
organizacija upoštevati minimalne pogoje in merila, določene s tem pravilnikom,
lahko pa v svojem splošnem pravnem aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za
izvolitev oziroma s tem pravilnikom določene minimalne pogoje in merila bolj
razdela.
18. člen
(organ za izvolitve)
V javni raziskovalni organizaciji opravi
izvolitev v raziskovalni naziv, na podlagi pogojev in meril za izvolitev v
posamezni raziskovalni naziv, strokovni organ (strokovno telo) za izvolitve,
določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim pravnim aktom.
V raziskovalni
organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj tri-člansko strokovno
telo, imenovano s sklepom direktorja. Za izvolitev v enega od dveh najvišjih
znanstvenih, strokovno-raziskovalnih ali razvojnih nazivov mora biti vsaj eden
izmed članov strokovnega telesa zaposlen zunaj raziskovalne organizacije, v
kateri se opravlja izvolitev.
Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega
odstavka tega člena morajo imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je
naziv, ki se dodeljuje kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv
člana strokovnega telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek
imenuje nadomestnega člana.
Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni
naziv opredeli javna raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s
splošnim pravnim aktom – pravilnikom.
Raziskovalne organizacije v splošnem
pravnem aktu iz prejšnjega odstavka opredelijo postopek za izvolitev
raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri določitvi pogojev in meril za izvolitev v
posamezni raziskovalni naziv se lahko raziskovalne organizacije sklicujejo
neposredno na splošne pravne akte Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS), ki jih morajo navesti.
V
splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli ustrezen
postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s sklepom
direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev. Podelitev
raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve
raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.
Doba
v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v raziskovalni
naziv, ki ga izvede pristojni organ.
19. člen
(veljavnost izvolitve)
Veljavnost
izvolitve je za naziv:
- asistent 3 leta
- asistent z magisterijem znanosti 3 leta
- asistent z doktoratom 3 leta
- znanstveni sodelavec 5 let
- višji znanstveni
sodelavec 5 let
- znanstveni svetnik trajna.
Veljavnost izvolitve se na zahtevo
raziskovalca ustrezno podaljša za čas porodniškega oziroma starševskega ali
bolniškega dopusta, če ta traja več kot tri mesece.
Dobe izvolitve iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovno-raziskovalne
oziroma razvojne nazive.
20. člen
(začetek postopka za izvolitev)
Postopek za
izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca, vendar ne prej
kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.
Pri raziskovalcih, ki za
50% presegajo minimalno število točk na podlagi kvantitativnih kazalnikov in
meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate v zadnjem obdobju, se
izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno, vendar šele po poteku
polovice dobe veljavnega naziva.
21. člen
(izvolitev)
V postopku za izvolitev
pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda, ali kandidat izpolnjuje
pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalnike in merila znanstvene in
strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva pet najpomembnejših
znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno
relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva celotno
bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS.
Na podlagi ugotovljenih
pogojev in ostalih kazalnikov in meril pristojni organ (strokovno telo) javne
raziskovalne organizacije in raziskovalne organizacije predlaganega kandidata
lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog kandidata za izvolitev v
predlagani raziskovalni naziv zavrne.
Število znanstvenih svetnikov v javnih
raziskovalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: JRZ) praviloma ne presega 20% vseh
raziskovalcev z znanstvenimi nazivi starejših raziskovalcev (znanstveni svetnik,
višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec, ki delajo polni delovni čas
ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (dopolnilno
delo) v tem JRZ z vsaj 80% zaposlitve). Kadar bi nova izvolitev pomenila
preseganje tega deleža, mora JRZ za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega
sveta ARRS.
V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za
izvolitev ter izpolnjuje pogoj zahtevane izobrazbe za izvolitev, vendar ne
izpolnjuje enega od ostalih pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga
izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS
Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko
vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo
pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že
sprejeto odločitev.
Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno
odločitev ali pa sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga
komisije, ki se za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.
Postopek za
izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge v skladu z 20.
členom tega pravilnika.
Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla
prejšnja veljavnost izvolitve. Če poteče veljavnost raziskovalnega naziva v času
postopka za izvolitev, ali če se postopek za izvolitev v skladu z drugim
odstavkom 20. člena tega pravilnika začne predčasno, velja novo izvolitveno
obdobje od dneva dokončnosti sklepa pristojnega organa.
Raziskovalcem, ki jim v
času postopka za izvolitev poteče veljavnost raziskovalnega naziva, strokovno
telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do zaključka postopka.
22. člen
(možne
ponovne izvolitve v isti naziv)
Asistent in asistent z magisterijem znanosti sta
lahko še enkrat izvoljena v isti naziv.
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat
izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu je največ šest let).
Ponovna
izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega sodelavca ni
omejena.
V naziv višjega znanstvenega sodelavca je praviloma lahko imenovan,
kdor je bil vsaj enkrat ponovno izvoljen v naziv znanstvenega sodelavca, v naziv
znanstvenega svetnika pa vsaj dvakrat ponovno izvoljen v naziv višjega
znanstvenega sodelavca.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
V
strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv:
razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v
isti naziv.
V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent,
strokovno-raziskovalni sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in
samostojni razvijalec, razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko
raziskovalci izvoljeni večkrat v isti naziv.
Izvolitev v naziv
strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je trajna.
Za ponovno
izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno doseči najmanj
polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji naziv.
Če kandidat
ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko izvoli v naziv,
za katerega izpolnjuje pogoje.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA
23. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja ARRS. Nadzor
opravlja s pregledom listin in pregledom izpolnjevanja pogojev, določenih s
kvantitativnimi kazalniki. ARRS lahko za izvedbo nadzora najame pooblaščene
revizorje, ki v imenu ARRS izvedejo nadzor.
Raziskovalne organizacije, ki volijo
raziskovalce v raziskovalne nazive, morajo na zahtevo ARRS ali revizorjev iz
prvega odstavka tega člena predložiti vso potrebno dokumentacijo.
JRZ morajo
vsako leto na obrazcih, ki jih pripravi ARRS, oddati poročilo o izpolnjevanju
minimalnih kvantitativnih kazalcev za izvolitev v vse nazive, za katere so
predpisani minimalni kvantitativni kazalci.
Če ARRS ugotovi, da raziskovalna
organizacija pri izvolitvi raziskovalca v raziskovalni naziv ni upoštevala
minimalnih pogojev, kazalnikov in meril, določenih s tem pravilnikom, oziroma
pogojev in meril, določenih v svojem splošnem pravnem aktu, obvesti o
ugotovljeni nepravilnosti raziskovalno organizacijo in jo pozove, da v 30 dneh
odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem roku raziskovalna organizacija ne
odpravi nepravilnosti, raziskovalec pri katerem je bil ugotovljen neveljaven
naziv, ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna.
Pravilnik o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 126/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prevedba raziskovalnih nazivov)
Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v raziskovalne
nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike, čeprav je
njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.
Veljavnost
izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo raziskovalca v
raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in velja do izteka
veljavnosti izvolitve.
25. člen
(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)
Z
uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati raziskovalno-razvojni
nazivi.
Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se
smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom.
Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:
- asistent izpolnjuje pogoje za
asistenta,
- asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
- višji
raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega
strokovno-raziskovalnega asistenta,
- raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje
pogoje za strokovno-raziskovalnega sodelavca,
- višji raziskovalno-razvojni
sodelavec izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega sodelavca,
- raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega
svetnika.
26. člen
(strokovni sodelavec v humanistiki)
Nazivi strokovni
sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki in samostojni
strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.
Raziskovalci,
izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni
sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v
humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v
strokovno-raziskovalni naziv.
27. člen
(uskladitev splošnih aktov)
Raziskovalne
organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z določbami tega
pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
O uskladitvi
splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne organizacije pisno
obvestiti ARRS.
28. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
se prenehajo uporabljati določbe 9., 10., 11. in 12. člena Pravilnika o merilih
za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).
29.
člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št.
41/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št.
55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih
(Uradni list RS, št. 5/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»14.
člen
Določba spremenjene sedme alineje 5. točke in sedme alineje 6. točke 6.
člena pravilnika se začneta uporabljati tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Priloga:
- Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov
|