Zakoni, predpisi, normativni akti |
Veljavni akti |
|
|
Pogodba je bila v veljavi do 10.12.2008. Od 11.12.2008 velja nova
kolektivna pogodba.
Za vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki niso urejene v tej kolektivni
pogodbi, veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki
Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91), zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, 14/90)
in zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št 47/86).
Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost
- v veljavi do 10.12.2008
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo skleneta Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in
tehnologijo kot predstavnik delodajalcev in SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja
in znanosti Slovenije kot predstavnik delojemalcev.
K pogodbi lahko pristopijo tudi drugi sindikati, ki so v državi reprezentativni
za področje raziskovalne dejavnosti.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
- Krajevna in stvarna:
Ta pogodba velja za območje Republike Slovenije in sicer za vse organizacije,
delodajalce in druge pravne osebe, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost,
temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).
- Osebna:
Za vse delavce, zaposlene za določen ali za nedoločen čas ter za učence in
študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih ali pri pravnih osebah, ki se
pretežno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo.
Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce in za delavce s posebnimi
pooblastili, če ni posamezna določba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Glede ostalih določb o veljavnosti kolektivne pogodbe veljajo določila kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
3. Čas veljavnosti
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
in velja do 31.12.1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, ni sklenjena nova kolektivna
pogodba, in če nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost
podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
II. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne
pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima štiri člane in predsednika. Dva člana odbora
imenuje vsaka izmed strank, predsednika pa imenujeta stranki sporazumno.
2. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
- Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno pogodbo.
- Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev
kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev, predloži svojo
zahtevo nasprotni strani v pisni obliki. Nasprotna stran se mora do predloga
opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred komisijo
za pomirjevanje.
- Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne pogodbe, ki poskuša
v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega vprašanja. Če pogodbeni stranki
sprejmeta predlog odbora za razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi dopolni
kolektivna pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči arbitražni
svet.
- Arbitražni svet ima štiri člane ter predsednika in namestnika predsednika.
Vsaka stranka imenuje dva člana arbitražnega sveta, predsednika in namestnika
predsednika določita stranki sporazumno. Če stranki ne dosežeta sporazuma, predsednika
in namestnika predsednika arbitražnega sveta določi pristojno delovno sodišče.
Arbitražni svet odloča z večino glasov.
Odločitev arbitražnega sveta o spornih vprašanjih je dokončna.
2.a Predhodno posvetovanje o novih zakonskih in podzakonskih
aktih
Ministrstvo za znanost in tehnologijo se obvezuje, da bo drugo pogodbeno stran
obveščalo o pripravah zakonskih in podzakonskih aktov s področja organiziranja in
financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti in ji omogočilo sodelovanje pri
njihovi izdelavi.
3. Kršitev pravic in obveznosti strank
V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela
s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi stranki odstopita od pogodbe. Sklep o
odstopu od pogodbe morata obe stranki sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki
in določiti rok za začetek veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti krajši od
treh mesecev.
Vsaka izmed strank lahko po odpovedi veljavnosti zahteva sklenitev nove kolektivne
pogodbe.
Glede pozitivne in negativne izvedbene dolžnosti, se uporabljajo določbe kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
III. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:
- sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol plačana ura letno za vsakega delavca
v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za opravljanje njihovih funkcij. Delavci
v več zavodih, kjer je zaposleno manjše število ljudi kot 50, imajo lahko na
podlagi dogovora skupnega sindikalnega zaupnika;
- okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika,
od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v rednem delovnem času, se dogovori
med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi
članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
- sindikalni zaupnik lahko plačan čas za sindikalne aktivnosti izkoristi v
obliki zmanjšane delovne obveznosti za poklicno delo ali kot povečan obseg dela;
- pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov.
Plača sindikalnega zaupnika za čas sindikalne aktivnosti se določi na enak način
kot za njegov redni delovni čas in vključuje tudi vse dodatke ter plačni količnik,
ki si ga je pridobil z napredovanjem.
Sindikalni zaupnik iz naslova delovne uspešnosti ne more prejemati plače nižje
od povprečne ocene delovne uspešnosti v raziskovalni organizaciji, ne glede na to,
ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno. Šteje se, da je sindikalni
zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem
mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka
tri leta.
Sindikalnemu zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne
ocene delovne uspešnosti v zavodu oziroma onemogoči napredovanje najmanj na vsaka
tri leta, če k takemu ravnanju poda sindikat soglasje v 8 dneh od prejetja direktorjevega
predloga.
Sredstva, potrebna za izvajanje določb prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena, kakor tudi za strokovno pomoč in druge pogoje za delo sindikata v javnih
raziskovalnih zavodih, zagotavlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru
rednega financiranja osnovne dejavnosti teh zavodov.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni
zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu
delodajalcu, ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je
brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem
je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. V primeru, ko sindikat oceni, da je
odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda
soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno
breme je na zavodu oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti
disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova
učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme
na zavodu oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik
šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe
zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora
odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v zavodu.
III. A. DELOVNA RAZMERJA
1. Urejanje pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev
2. člen
Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti se v
zavodih, pri delodajalcih in v pravnih osebah, ki pretežno opravljajo raziskovalno
dejavnost uporabljajo neposredno, če niso posamezne določbe s to kolektivno pogodbo
ali s kolektivno pogodbo v posameznem zavodu urejene za delavce ugodnejše.
1.a Sistemizacija
2a. člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni
pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje, kot poseben delovni pogoj
za sklenitev delovnega razmerja, se lahko opredelijo do 5 let.
2. Poskusno delo
3. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno
delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega
dela.
Dolžina poskusnega dela znaša:
- za dela od I. do IV. stopnje strokovne izobrazbe do dva meseca,
- za dela V. stopnje strokovne izobrazbe do tri mesece,
- za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe do štiri mesece.
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne more biti daljša,
kot je določeno v objavi.
4. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo
uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti
najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli
enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih
članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje delavca
na poskusnem delu in mu pomaga pri uvajanju. Komisija svojo odločitev sporoči s
sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.
Komisijo imenuje direktor; za nosilne poklice (glej lestvico za kolektivno pogodbo)
jo imenuje direktor v soglasju s strokovnim organom.
5. člen
Med poskusnim delom lahko delavec kadar koli odpove delovno razmerje. Delovno
razmerje preneha delavcu z dnem, ko je podal pisno odpoved delovnega razmerja.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše
bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobnega, če ta odsotnost znaša najmanj 10
delovnih dni.
3. Pripravništvo
6. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
- če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem
izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
- če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne
za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji določenimi
z zakonom.
7. člen
Dolžina pripravništva se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben
zakon ne določa drugače:
- za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe šest mesecev,
- za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet mesecev,
- za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe dvanajst mesecev.
8. člen
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo,
za dela IV. in V. stopnje traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje 21 dni in VII.
stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja
opravičena odsotnost delavca.
Delavcu pripravniku, ki pripravništvo opravlja tako, da dela s krajšim delovnim
časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša
največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ
šest mesecev (VII. stopnja).
9. člen
Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe.
O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.
10. člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja
pripravništva.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.
Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v drugem roku, ki
ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni.
11. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje
s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno
razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.
12. člen
Mladi raziskovalec nima pripravništva, razen če to sam želi zaradi opravljanja
strokovnega izpita.
4. Delo na domu
13. člen
Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in delovne obveznosti kot delavci,
ki delajo v zavodu.
5. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi
nujnih operativnih razlogov v zavodu
14. člen
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo
naslednji kriteriji:
- delovna uspešnost,
- strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in
zmožnosti,
- delovne izkušnje,
- delovna doba,
- zdravstveno stanje delavca,
- socialno stanje delavca.
15. člen
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delavčeva uspešnost. Vsak naslednji
kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih kriterijev delavci dobili enako
število točk.
16. člen
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Delovno uspešnost ocenjuje 3-članska komisija.
Komisija ugotavlja delovno uspešnost delavcev po merilih, ki so vnaprej določena.
Če merila za ugotavljanje delovne uspešnosti niso vnaprej določena, se kriterij
delovne uspešnosti za določanje presežnih delavcev ne more uporabiti.
Delovno uspešnost raziskovalcev, ki opravljajo pretežno raziskovalna dela, ugotavlja
komisija, ki jo sestavljajo vodja projekta in član znanstvenega sveta.
Delovno uspešnost strokovnih in ostalih delavcev, ki opravljajo pretežno inženirsko-tehnična
oziroma druga strokovna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske
enote, vodja laboratorija (če se ocenjuje uspešnost strokovnega delavca, ki dela
v laboratoriju), vodja projekta in strokovni član.
Delovno uspešnost raziskovalcev in strokovnih delavcev iz 2. in 3. odstavka tega
člena se ugotavlja za obdobje zadnjih 12 mesecev, ostalih delavcev pa v obdobju
zadnjih 6 mesecev.
17. člen
V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev
zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca in njegova usposobljenost.
18. člen
Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva
v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami
(ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
19. člen
Kot tretji korekcijski faktor se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva
v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri
ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo.
20. člen
Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob
enaki delovni uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi).
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabim zdravstvenim stanjem
oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so
utrpeli poškodbe pri delu v zavodu.
21. člen
Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci
iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno
dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim
socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek
na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov,
opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo solastništvo zasebnih in mešanih podjetij:
|
točk |
samohranilka oziroma samohranilec |
do 20 |
zaposlen samo eden od zakoncev |
15 |
število nepreskrbljenih otrok - na vsakega otroka |
2 |
zaposlena oba zakonca |
0 |
delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom kmetije
|
- 20 |
delavec, ki ima možnost preživetja z opravljanjem druge dejavnosti
(kmetijstvo, obrt, lastništvo oziroma družabništvo v zasebnem ali mešanem
podjetju)od -50 do -100 |
od - 50 do - 100 |
V primeru, da ni mogoče določiti presežnih delavcev na podlagi gornjih kriterijev,
se kot dopolnilni kriterij upošteva daljša delovna doba v zavodu.
22. člen
Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listinski podatki),
s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki
se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ (direktor) ugotovi trajen presežek
delavcev.
Delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz
naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega
soglasja.
23. člen
Kriteriji za določitev presežnih delavcev se uporabljajo v primeru, ko je v isto
kategorijo uvrščenih več delavcev, med katerimi je potrebno določiti presežne delavce.
Ne glede na kriterije je lahko delavec razvrščen med presežne delavce na podlagi
njegove pisne izjave, če pristojni organ upravljanja glede na možnosti zagotovitve
pravic presežnemu delavcu s tem soglaša. Če ni doseženo soglasje med delavcem in
organom upravljanja o zagotovitvi pravice kot presežnega delavca, takšna izjava
delavca nima pravnega učinka.
24. člen
Zavod mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem
presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja
svojega delovnega položaja.
Sindikatu je treba posredovati program reševanja presežnih delavcev najkasneje
10 delovnih dni pred obravnavo na organu upravljanja zavoda.
V primeru, ko se v zavodu predvideva trajen presežek delavcev, mora direktor
najmanj 14 dni pred izvajanjem ukrepa za razreševanje presežnih delavcev obvestiti
sindikat, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj mesec dni.
5.a Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
24a. člen
Če organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem
ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od
dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek
pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno
komisijo, je program dokončen.
V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program
dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni
imenovala svojega arbitra, je za reševanje spora pristojno sodišče.
6. Delovni čas
25. člen
Polni delovni čas traja največ 40 ur tedensko. V zavodih, kjer delovni čas traja
več kot 40 ur tedensko, uveljavijo 40-urni teden v dveh mesecih po uveljavitvi te
kolektivne pogodbe.
Delovni čas je praviloma enakomerno razporejen na pet delovnih dni v tednu.
Če tako zahtevajo razmere in delovni proces, se delovni čas lahko prerazporeja
tako, da se doseže poprečna tedenska delovna obremenitev v okviru 6 mesecev.
7. Delo preko polnega delovnega časa
26. člen
Delo v delovnem času, ki je v povprečju daljši od polnega delovnega časa in v
obračunskem obdobju ni bilo razporejeno v redni delovni čas, se obračuna kot delo
preko polnega delovnega časa.
7.a Razporejanje delavcev
26a. člen
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih
primerih:
- če bi njegova pot na delo in iz dela trajala v normalnih okoliščinah z javnim
prevoznim sredstvom več kot tri ure;
- če je samohranilka/ec z otrokom do 15 let;
- če ima otroka starega do pet let;
- če je invalid II. ali III. kategorije;
- če je starejši od 50 let;
- če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti
bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne
prostore in možnosti šolanja otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).
26b. člen
Zavod mora razporediti delavca - invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno
zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa
pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela,
mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višni 80%
osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne
plače, povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu
zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.
8. Letni dopust
27. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni,
ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj polovico
polnega delovnega časa.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico le
do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na delu.
28. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta,
delovnih pogojev ter socialnih in zdravstvenih razmer.
- Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 25 dni letnega dopusta in
sicer:
|
dni |
do 5 let delovne dobe |
20 |
nad 5 do 10 let delovne dobe |
21 |
nad 10 do 15 let delovne dobe |
22 |
nad 15 do 20 let delovne dobe |
23 |
nad 20 do 25 let delovne dobe |
24 |
nad 25 let delovne dobe |
25 |
- Glede na vodstvene funkcije pripadajo delavcu največ 3 dnevi letnega dopusta.
- Za zahtevnost del pripada:
- delavcem VIII. skupine zahtevnosti - 5 dni letnega dopusta,
- delavcem VII. in VII/2 skupine zahtevnosti - 4 dni letnega dopusta,
- delavcem VI. in VI/2 skupine zahtevnosti - 3 dni letnega dopusta,
- delavcem V. skupine zahtevnosti - 2 dni letnega dopusta,
- delavcem III. do IV. skupine zahtevnosti - 1 dan letnega dopusta.
- Delavcem se letni dopust poveča za:
|
dni |
delo pod zemljo |
največ do 5 |
delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, mrazu, pod vplivom vremenskih
sprememb, za delo s kemikalijami 2 |
2 |
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi poslovodni organ.
|
dni |
delavcem, ki stalno delajo pri virih ionizirajočega sevanja, se
letni dopust poveča do |
12 |
za terensko delo:
|
3 |
|
2 |
- od 20 do 69 dni na leto
(pri tem se upošteva dneve iz preteklega leta)
|
1 |
- Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
delovni invalidi in delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro
|
5 |
starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali
duševno prizadeto osebo |
5 |
mati z otrokom do 15 let ali oče samohranilec |
2 |
mati s tremi ali več otroki do 15 let ali oče samohranilec |
3 |
delavci, ki so dopolnili 50 let starosti |
5 |
Povečani letni dopust iz prve in druge alineje 5. točke se ne sešteva.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju
dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa
dolžina letnega dopusta.
29. člen
Pristojni organ do 31. decembra sprejme plan izrabe delovnega časa za prihodnje
leto. V njem lahko s soglasjem sindikata predvidi tudi čas kolektivnega dopusta.
Plan letnih dopustov za vse delavce sprejme pristojni organ do 31. marca vsako
leto. Naknadne spremembe se lahko izvedejo le s pristankom prizadetih delavcev.
Ne glede na drugi odstavek tega člena ima delavec pravico izrabiti en dan letnega
dopusta, ki ga sam določi, pri čemer mora najmanj tri delovne dni prej obvestiti
direktorja ali nadrejenega delavca.
8.a Varstvo pri delu
29a. člen
Direktor je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe
za varno delo. V nasprotnem primeru zaposleni ni dolžan sprejeti dela.
Direktor je dolžan pripraviti program preventivnih zdravstvenih pregledov za
zaposlene v zavodu v okviru finančnih možnosti zavoda.
8.b Varstvo starejših delavcev
29b. člen
Delavci, starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let, lahko na podlagi
zdravniškega potrdila predlagajo razporeditev na delovna mesta, ki ga bodo lahko
opravljali glede na starost in delovno zmožnost.
V primeru razporeditve iz prejšnjega odstavka plača delavca ne more biti nižja
kot pred razporeditvijo.
29c. člen
Delavcem s 35 leti delovne dobe ali 55 let starosti in delavkam s 30 leti delovne
dobe ali 50 let starosti, ki so razporejeni na delovno mesto od I. do V. tarifne
skupine in sodelujejo pri znanstveno-raziskovalnem delu, se zmanjša delovna obveza
za 2 uri tedensko.
9. Izobraževanje delavcev
30. člen
Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje
učnih obveznosti.
Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje,
ki ga od njega zahteva delovni proces, je disciplinsko odgovoren ter disciplinsko
in odškodninsko odgovoren, če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem.
31. člen
Delavci se strokovno izpopolnjujejo:
- s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, v katerem delajo,
na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno
znanje,
- s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer
lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,
- na tečajih,
- na seminarjih,
- na kongresih in simpozijih.
32. člen
Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih
srečanjih. Zavod pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno
izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, če v domačih zavodih tako izpopolnjevanje
ni mogoče. Izjemoma lahko pošlje zavod na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi
delavce s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zavoda.
33. člen
Delavci se imajo pravico in dolžnost strokovno izpopolnjevati in sicer:
- delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj
30 dni na vsaka tri leta;
- delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta;
- delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 14 dni na vsaka tri leta
- drugi delavci pa najmanj 2 dni na leto oziroma najmanj 6 dni na vsaka tri
leta.
Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti
po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja,
v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja
pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o delavčevem
izpopolnjevanju.
Delavec ni dolžan predložiti potrdila, če se je udeležil organiziranega množičnega
strokovnega srečanja z namenom, da se seznani z novimi dosežki znanosti, in na katerega
ga je poslal zavod.
Obveznost strokovnega izpopolnjevanja ne velja za delavca v času strokovnega
izobraževanja, na katerega ga je poslal zavod.
34. člen
Zavod je dolžan poslati svojega delavca na strokovno izpopolnjevanje pred rokom
določenim zgoraj, če se pri strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje
njegovega delavca ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele
metode in sredstva pri delu.
35. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi
direktor na predlog strokovnega organa in sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju
in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem
izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja.
Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.
36. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih
zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako
izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.
Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto
izobraževanja.
37. člen
Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila
stroškov povezanih z izobraževanjem:
- prevoz,
- kotizacija, šolnina,
- stroški prehrane,
- stroški bivanja,
- stroški za učne pripomočke (literatura in računalniški programi), ki ostanejo
last zavoda.
38. člen
Delavec, ki ga je organizacija poslala na daljše izobraževanje oziroma na specializacijo,
je dolžan na poziv zavoda prekiniti izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je
neobhodno potrebno, da se vrne na delo v zavod. Odločitev o tem sprejme direktor.
39. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, je dolžan
na zahtevo zavoda ostati na delu v zavodu dvakratno dobo izobraževanja, vendar ne
več kot osem let.
10. Odgovornost za delovne obveznosti in disciplinski postopek
40. člen
Zavod v splošnem aktu ali svoji kolektivni pogodbi opredeli kršitve delovne obveznosti,
pogoje za pogojno odložitev izvršitve disciplinskih ukrepov in obnovo disciplinskega
postopka.
41. člen
Disciplinski postopek opredelijo zavodi v svojem splošnem aktu.
11. Prenehanje delovnega razmerja
42. člen
Če preneha delovno razmerje po volji delavca, znaša odpovedni rok:
|
mes. |
za delavca I., II. in III. stopnje šolske izobrazbe |
1 |
za delavce IV. in V. stopnje šolske izobrazbe |
2 |
za delavce VI. in VII. stopnje šolske izobrazbe |
3 |
za delavce VII/2. in VIII. stopnje šolske izobrazbe |
4 |
Odpovedni rok naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med delavcem in zavodom
lahko skrajša.
43. člen
Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela
na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah
v dogovoru z direktorjem.
12. Varstvo pravic delavcev
44. člen
O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odločata direktor in organ
upravljanja zavoda. Zagotovljeno mora biti dvostopenjsko odločanje.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca,
morajo biti delavcu vročeni pisni obliki z obrazložitvijo in s poukom o možnosti
ugovora (pravni pouk).
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti sindikat v zavodu.
13. Odškodnina
45. člen
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti
povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje
povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri glede na višino plače delavca
v zadnjem mesecu pred izdajo odločbe o ugotovitvi povzročene škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti
na prvi stopnji.
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine,
če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna
glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.
14. Odškodnina za nezakonite odločbe
46. člen
Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih osebnih
dohodkov v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo ugotovljeno:
- da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev oziroma da so bile
pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene
pravice delavcev,
- da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način.
Upošteva se povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo sodbe.
III. B. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČ,DRUGI OSEBNI PREJEMKI
IN STROŠKI
1. Splošne določbe o plačah
47. člen
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli
mesec.
Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki
ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki
delajo s polnim delovnim časom.
Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem
delodajalcu v skladu z dogovorom.
Določila te pogodbe veljajo za vse delavce.
2. Osnovna plača
48. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno
plačo delavca.
Osnovna plača delavca je tista plača, ki je določena z razporeditvijo delavca
v posamezni tarifni razred za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in
normalne delovne pogoje.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas ne more biti nižja od izhodiščne plače
za posamezen tarifni razred kot je določen v nadaljevanju tega člena, razen v primerih,
ki so posebej določeni s to pogodbo.
Izhodiščna plača se ugotavlja v skladu s splošno kolektivno pogodbo za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Izhodiščna plača po posameznih tarifnih razredih je določena v količniku od izhodiščne
plače iz četrtega odstavka tega člena. Tarifni razredi so določeni v prilogi, ki
je sestavni del te pogodbe.
49. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede opravi direktor ali ustrezna
strokovna služba v soglasju z organom upravljanja. S tem razvrščanjem se delavcu
ne sme zmanjšati plače. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno
strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
50. člen
Delavcem pripada dodatek za vodenje:
- službe z najmanj trije delavci 0,30 količnika,
- službe z najmanj pet delavci 0,45 količnika,
- službe z najmanj osem delavci 0,60 količnika.
Dodatki po 50. členu in 51. členu se med seboj izključujejo.
51. člen
Delavcu, imenovanemu na funkcijo, se h količniku za določanje osnovne plače prišteje
količnik
Funkcija |
Število zaposlenih |
|
do 50 |
od 51 do 250 |
nad 250 |
pomočnik direktorja |
0,60 |
0,80 |
1,00 |
vodja org. enote nad 50 podrejenih vodja, projekta nad 10 FTE0 |
0,80 |
|
|
vodja org. enote od 15 do 50 podrejenih, vodja projekta nad 2 do
10 FTE |
0,60 |
|
|
vodja org. enote do 15 podrejenih, vodja projekta do 2 FTE |
0,40 |
|
|
51a. člen
Delavcu, ki je izvoljen v ustrezni znanstveno-raziskovalni ali raziskovalno-razvojni
naziv, pripade dodatek:
a) Za raziskovalno in razvojno delo, financirano izven Nacionalnega raziskovalnega
programa, dobi 100% dodatek, to je v višini 1,00 količnika, če sodeluje vsaj s 567
urami letno. Če na projektu sodeluje z manjšim številom ur, se dodatek ustrezno
zmanjša.
b) Sodelovanje v pedagoškem procesu:
- za mentorstvo štirih ali več magistrantov oziroma doktorantov 1,00
- za mentorstvo treh magistrantov oziroma doktorantov 0,80
- za mentorstvo dveh magistrantov oziroma doktorantov 0,60
- za mentorstvo enega magistranta ali doktoranta 0,35
- sodelovanje v pedagoškem procesu od ene do dveh kreditnih ur 0,50
- sodelovanje v pedagoškem procesu od dveh do štirih kreditnih ur 1,00
Dodatki iz tega člena se lahko seštevajo, vendar vsota ne sme presegati koeficienta
v višini 1,00.
51b. člen
Delavcem pripada:
- za mentorstvo več kot dveh pripravnikov oziroma specializantov 0,60 količnika,
- za mentorstvo dveh pripravnikov oziroma specializantov 0,30 količnika,
- za mentorstvo enega pripravnika ali specializanta 0,15 količnika.
3. Plača na podlagi delovne uspešnosti
52. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela,
intenzivnost, inovativnost, itd.; merila pa so količinski, kakovostni in vrednostni
kazalniki. Pri delih oziroma na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti,
se le-ta ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno,
pri delovno povezanih skupinah pa tudi skupinsko. Ugotavlja in ocenjuje jo delavec,
ki organizira in vodi delovni proces in pri tem upošteva eksterne ocene.
53. člen
V primeru, da se večina delavcev ne strinja s predvidenimi normami in merili,
lahko sindikalni poverjenik zahteva arbitražo ustrezne strokovne institucije. Če
se v arbitraži ugotovi, da so norme oziroma merila neustrezne in v škodo delavcev,
se razliko plač delavcev v celoti poračuna.
4. Dodatki
54. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti
normalne delovne razmere, v katerih je mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.
- Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive
okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden
v primeru, ko so to posebni pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni
v osnovni plači.
Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno pojavljajo, in
le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas
oziroma ustrezna urna postavka.
- Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, in jim je tako delo
odrejeno, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10%
- delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo od 1 do manj kot 2 ur 15%
- delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo 2 ur in več 20%
- nočno delo 50%
- delo prek polnega delovnega časa 50%
- delo v nedeljo 100%
- delo na proste dneve, določene z zakonom 100%.
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj
10 % od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti
na delovnem mestu najmanj 60 % od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela
pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega
časa.
- Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne
plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe,
poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega
dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega
zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
- Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih, kjer je delavec
stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, ki jih s tehničnimi in drugimi
preventivnimi ukrepi ni mogoče izboljšati.
Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov,
prahu), neprimerne mikroklimatske parametre (temperatura, relativna vlaga, hitrost
gibanja zraka), hrup, osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča, neionizirajoča).
Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5
% od osnovne plače delavca.
- Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo
v enakih zneskih ne glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži
le podlaga za določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.
54a. člen
Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah pripada dodatek za delo v raziskovalni
dejavnosti v višini 0,60 količnika.
54b. člen
Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah pripada dodatek za posebne obremenitve
in odgovornosti v:
- I.-IV. tarifni skupini 0,35
- V. tarifni skupini 0,35
- VI. tarifni skupini 0,45
- VII. tarifni skupini 0,75
- VIII. tarifni skupini 0,75
- IX. tarifni skupini 0,75
54c. člen
Zaposlenim na delovnih mestih, za zasedbo katerih je pogoj izvolitev oziroma
reelekcija ustrezni naziv, in na delovnih mestih, ki so zasedena za določen čas
na podlagi projektnega financiranja, pripada dodatek v naslednji višini količnika:
- na delovnem mestu raziskovalca in drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom
3,25 dodatek v višini 0,95 količnika;
- na delovnem mestu asistenta z osnovnim količnikom 3,25 dodatek v višini
1,10 količnika;
- na delovnem mestu višjega strokovnega sodelavca in drugih delovnih mestih
z osnovnim količnikom 3,40 dodatek v višini 1,10 količnika;
- na delovnem mestu samostojnega raziskovalca in na drugih delovnih mestih
z osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 1,20 količnika;
- na delovnem mestu asistenta z magisterijem, asistenta specialista z osnovnim
količnikom 3,60 dodatek v višini 1,35 količnika;
- na delovnem mestu raziskovalca z magisterijem in na drugih delovnih mestih
z osnovnim količnikom 3,80 dodatek v višini 1,30 višine količnika;
- na delovnem mestu strokovnega sodelavca v humanistiki z osnovnim količnikom
3,80, dodatek v višini 1,50 količnika;
- na delovnem mestu višjega raziskovalca in drugih delovnih mestih z osnovnim
količnikom 4,00 dodatek v višini 1,70 količnika;
- na delovnem mestu asistenta z doktoratom, višjega raziskovalno- razvojnega
asistenta z osnovnim količnikom 4,00 dodatek v višini 2,00 količnika;
- na delovnem mestu samostojnega raziskovalca z magisterijem in drugih delovnih
mestih z osnovnim količnikom 4,20 dodatek v višini 1,70 količnika;
- na delovnem mestu višjega raziskovalca z magisterijem in na drugih delovnih
mestih z osnovnim količnikom 4,40 dodatek v višini 1,70 količnika;
- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 4,70 dodatek v višini 1,80 količnika;
- na delovnem mestu znanstvenega sodelavca, raziskovalno- razvojnega sodelavca,
samostojnega strokovnega sodelavca v humanistiki z osnovnim količnikom 4,70
dodatek v višini 2,10 količnika;
- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 5,60 dodatek v višini 1,90 količnika;
- na delovnem mestu višjega znanstvenega sodelavca, višjega raziskovalno-razvojnega
sodelavca, samostojnega strokovnega sodelavca v humanistiki-specialista z osnovnim
količnikom 5,60 dodatek v višini 2,20 količnika;
- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 6,80 dodatek v višini 2,00 količnika;
- na delovnem mestu znanstvenega svetnika, raziskovalno- razvojnega svetnika
z osnovnim količnikom 6,80 dodatek v višini 2,30 količnika.
Delavcem, ki prejemajo dodatke po tem členu, ne pripadajo dodatki iz 54.a člena
in 54.b člena.
54d. člen
Zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 54.c členu, se dodatek,
opredeljen v tem členu, poveča tako, kot je razvidno iz priložene tabele, ki je
sestavni del teh sprememb in dopolnitev.
Povečanje dodatka, ki se zagotavlja iz proračuna za financiranje Nacionalnega
raziskovalnega programa, se uveljavlja v naslednjih časovnih obdobjih:
- 10% globalno v oktobru 1998, diferencialno po posameznih delovnih mestih,
kot je opredeljeno v tabeli,
- 5% v maju 1999,
- 3% v januarju 2000,
- 3% v juliju 2000.
54e. člen
Dodatek, opredeljen v 54.c členu, se lahko zaposlenim na posameznih delovnih
mestih, opredeljenih v 54.c členu, dodatno poveča v primeru, da zavod za tako povečanje
s tekočim poslovanjem pridobiva zadostna sredstva iz drugih virov. Možno povečanje
dodatka iz drugih virov je razvidno iz tabele in se lahko uveljavi v naslednjih
časovnih obdobjih:
- do 5% v marcu 1999,
- do 5% v januarju 2000,
- do 5% v januarju 2001
- do 3% v decembru 2001.
54f. člen
Zaposlenim s specializacijo po dveletnemu programu, z magisterijem oziroma z
doktoratom znanosti, ki ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega so razporejeni,
pripada dodatek v višini:
- za specializacijo po dveletnemu programu 0,20 količnika,
- za magisterij 0,30 količnika,
- za doktorat znanosti 0,50 količnika.
Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
54g. člen
Mladim raziskovalcem pripada dodatek za sodelovanje pri raziskovalnem delu:
- na delovnem mestu mladega raziskovalca z osnovnim količnikom 3,25 dodatek
v višini 0,60 količnika;
- na delovnem mestu mladega raziskovalca z magisterijem z osnovnim količnikom
3,60 dodatek v višini 0,65 količnika;
Mladim raziskovalcem, ki prejemajo dodatke po tem členu, ne pripadajo dodatki
iz 54.a člena in 54.b člena.
5. Nadomestilo plač
55. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
- zaradi bolezni;
- poklicne bolezni in nesreče pri delu;
- letnega dopusta in odsotnosti iz 43. člena te pogodbe;
- na dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;
- odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja
v interesu zavoda oziroma delodajalca;
- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom zavoda oziroma delodajalca;
- v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni
delovni pogoji pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje;
- v času stavke, če ugotovi arbitražna komisija, da je bila stavka organizirana
v skladu z zakonom in s stavkovnimi pravili, da je šlo za bistveno kršitev kolektivne
pogodbe s strani delodajalca in so bile izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo
v višini 100 % osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini kot jo določa zakon.
Osnova za izračun nadomestila je izplačana plača delavca v preteklem mesecu.
55a. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem
delovnih dni v letu zaradi:
- sklenitve zakonske zveze 3 dni
- rojstva otroka 3 dni
- poroke otroka 2 dni
- smrti: staršev, zakonca, otrok, posvojencev, pastorkov, mačehe, očima 3
dni
- smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih
staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki so z delavcem živeli v skupnem
gospodinjstvu 2 dni
- smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih
staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki z delavcem niso živeli v skupnem
gospodinjstvu 1 dan
- selitve v istem kraju 2 dni
- selitve iz kraja v kraj 3 dni
- elementarnih nesreč do 5 dni.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti
zaradi opravljanja funkcije v organih reprezentativnih sindikatov na državni ravni,
odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in za opravljanje funkcije
v predstavniških organih države in lokalne skupnosti.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih
primerih:
- neodložljivih osebnih opravkov,
- zasebnega potovanja,
- nege družinskega člana, ki ni medicinsko nujna,
- popravila hiše oziroma stanovanja,
- zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti
z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa v željenem času ne dopuščajo odsotnosti.
55b. člen
Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe
5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih
dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi samo enkrat.
Na podlagi predloga zdravnika za medicino dela ima delavec pravico do odsotnosti
10 delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programirano zdravljenje.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni
vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu.
Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja zdravniške
pomoči, vendar ne več kot tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto.
To velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega
člana.
6. Del plač iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma izdobička
56. člen
Zavod ima pravico presežke prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi izven opravljanja
storitev kot javna služba, porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih
aktih zavoda.
7. Drugi osebni prejemki
a) Regres za letni dopust
57. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini zneska, kot je za
vsako leto določen v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in se izplača
do konca meseca junija tekočega leta.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do
izrabe letnega dopusta.
b) Jubilejne nagrade
58. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
|
% |
za 10 let delovne dobe |
50 |
za 20 let delovne dobe |
75 |
za 30 let delovne dobe |
100 |
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle
tri mesece pred izplačilom.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz
prejšnjega odstavka.
V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec pridobil
v delovnem razmerju doma in v tujini ter benificirana delovna doba ter so vpisana
v delovni knjižici.
c) Odpravnina ob upokojitvi
59. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne čiste
plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih
pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne plače mesečne čiste plače delavca
za pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za
delavca ugodneje.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija, ustanova ali
zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru, da so bila sredstva za dokup
manjša od odpravnine.
č) Solidarnostne pomoči
60. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne
plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih
primerih:
|
povp. pl. |
smrt delavca ali ožjega družinskega člana |
2 |
težja invalidnost |
1 |
za bolezen daljšo od treh mesecev |
1 |
elementarne nesreče ali požari |
1 |
K predlogu za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi svoje mnenje tudi sindikat.
8. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom in prevoz na delo in z dela
61. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov
prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim
časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno najmanj 10 % povprečne mesečne
plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
62. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega
prevoza.
b) Povračilo stroškov za službena potovanja
63. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih
na osnovi potnega naloga.
Če ni predložen račun za stroške, je delavec upravičen za potovanja po domovini
do sledeče višine dnevnice:
- cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje,
ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur,
- polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur, vendar
ne več kot 12 ur,
- znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur, vendar
ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred začetkom delovnega časa ali
konča 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša
5 % poprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju.
Polovična dnevnica znaša 50 %, znižana 35 % cele dnevnice iz prejšnjega stavka.
Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu,
razen hotela de luxe kategorije. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi
brez predloženega računa in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30 % vrednosti
dnevnice.
Delavcu pripadajo dnevnice za službena potovanja v tujini največ do zneska, predvidenega
v ustrezni odredbi o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino.
c) Terenski dodatek
64. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža
organizacije oziroma kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu
organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana
brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na
terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka,
delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec plačevati
le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška.
Terenski dodatek se obračuna v višini do 75 % cele dnevnice. Terenski dodatek in
dnevnica se izključujeta.
č) Ločeno življenje
65. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40 % poprečne plače izplačane na
delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za
ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno
izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni
upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje
ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
9. Inovacije
66. člen
Inovator oziroma skupina inovatorjev, ki jim je inovacija priznana po internem
aktu zavoda, ki ureja področje inovacij, je upravičen do nagrade v linearnem odstotku
od dohodka, ki ga ustvari z inovacijo zavod.
10. Mladi raziskovalci
a) Delovni čas
67. člen
Mladi raziskovalci v okviru državno finančno pokritih obveznosti svojega osnovnega
programa tedensko opravljajo lahko dve pedagoški uri oziroma skupno do osem delovnih
ur asistentskega dela na ustreznem strokovnem področju na visokošolskih ustanovah
oziroma na ustreznih raziskovalnih organizacijah.
Mlade raziskovalce, ki prihajajo iz gospodarskih in drugih organizacij, se sme
v teh organizacijah obremeniti z opravili in dejavnostmi, ki niso neposredno vključene
v njihov raziskovalni program, največ do osem ur tedensko.
Mladi raziskovalec je obvezen sprejeti pedagoške obveznosti navedene v prvem
odstavku tega člena, če je na visokošolski ustanovi prosto ustrezno delovno mesto
v pedagoškem procesu. Ustreznost delovnega mesta s strokovnega vidika ugotavlja
mentor mladega raziskovalca.
Ta obveznost lahko velja za mlade raziskovalce, katerih program poteka na visokošolskih
ustanovah in na raziskovalnih inštitutih, ne velja pa za mlade raziskovalce, ki
so jih delovne organizacije poslale na usposabljanje v raziskovalne inštitute in
ki lahko izkažejo aplikativno udeležbo na razvojnem programu.
Obremenitev mladih raziskovalcev z asistentskim delom čez mejo, opredeljeno v
prvem odstavku tega člena, je možno izključno s soglasjem mladega raziskovalca in
njegovega mentorja za raziskovalni program, če s tem ni ogroženo izpolnjevanje njegovih
programskih obveznosti in pod pogojem, da to delo dodatno financira visokošolska
ustanova.
b) Druge pravice in obveznosti mladih raziskovalcev
68. člen
Če mladi raziskovalec pred iztekom pogodbenega roka za usposabljanje opravi vse
obveznosti (magistrska naloga in doktorska disertacija), se ga lahko materialno
stimulira z izplačilom do tretjine od preostale celotne vsote, namenjene za usposabljanje.
69. člen
Če mladi raziskovalec ne opravi svojih obveznosti v pogodbenem roku (oddaja magistrske
naloge ali doktorske disertacije), se mu lahko naknadno podaljša rok za tri mesece
(izjemoma za šest mesecev) ob priporočilu in zagotovilu mentorja in mladega raziskovalca,
da bo izostale obveznosti v tem času dokončal, vendar Ministrstvo za znanost in
tehnologijo za ta čas materialno ne stimulira mladega raziskovalca
70. člen
V času usposabljanja se mlademu raziskovalcu omogoči vsaj za petino študijskega
časa za študij v tujini. Za uresničitev te pravice so odgovorni mentor, zavod in
republiški upravni organ pristojen za raziskovalno dejavnost.
71. člen
Mladi raziskovalec z mentorjevim soglasjem samostojno razpolaga z deležem sredstev,
določenih za zadovoljevanje materialnih stroškov.
Delež sredstev po prvem odstavku predstavlja 20 % plače, ki jo mladi raziskovalec
prejme po pogodbi, sklenjeni med republiškim upravnim organom pristojnim za raziskovalno
dejavnostjo in zavodom.
S sredstvi opredeljenimi v prvem odstavku se krijejo stroški udeležbe na strokovnih
srečanjih, stroški krajših študijskih obiskov v tujini, stroški nakupa literature
ter stroški dodatnega izobraževanja (računalniški tečaji, tuji jeziki, itd.).
11. Plače sindikalnih zaupnikov
72. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača
v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, vendar najmanj
v višini osnovnega količnika 2,65. Na plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno
dobo.
Plačo sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma
pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov
skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
Profesionalni sindikalni zaupnik je upravičen tudi do napredovanja v višje plačilne
razrede tudi v času svojega mandata.
Za zastopanje interesov sindikalno neorganiziranih zaposlenih v raziskovalnih
organizacijah skrbi delno profesionaliziran sindikalni zaupnik reprezentativnega
sindikata.
O refundaciji dela plače temu sindikalnemu zaupniku in dela materialnih stroškov
za njegovo delovanje s strani MZT in s strani sindikata se dogovorita obe stranki
in pri tem upoštevata število sindikalno neorganiziranih zaposlenih in višino plače
sindikalnega zaupnika v raziskovalni organizaciji, kjer je zaposlen.
Sindikalni zaupnik ima po prenehanju profesionalnega opravljanja svoje funkcije
pravico, da se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne
izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, ter do takega števila
napredovanj v višji plačilni razred, kot da bi neprekinjeno delal v svojem poklicu.
LESTVICA ZA KOLEKTIVNO POGODBO - glej priloge
TABELA VR: IZRAČUN KOLIČNIKOV ZA PLAČE PO PREDLOGU SPREMEMB KP dejavnosti
- glej priloge
12. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda
73. člen
Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko svojih predstavnikov
v organih upravljanja.
74. člen
Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju.
Delavec kot posameznik ima pravico:
- do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko
enoto in odgovorov na te pobude,
- biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
- povedati svoje mnenje o vseh vprašanji, ki se nanašajo na njegovo delovno
mesto ali organizacijo dela,
- zahtevati, da mu direktor ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja
s področja plač in drugih področij delovnega razmerja.
Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec
naslovi pisno ali ustno neposredno na direktorja.
Direktor mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje odgovoriti najkasneje v
30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.
13. Skupno posvetovanje
75. člen
Direktor je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in predlagati
skupno posvetovanje glede:
- statusnih in organizacijskih sprememb,
- potreb po novih delavcih (število in profili),
- razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije,
- razporejanja delavcev iz kraja v kraj,
- odpuščanja delavcev,
- zaposlovanja delavcev do ene tretjine polnega delovnega časa po 47. členu
zakona o delovnih razmerjih,
- zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje
za upokojitev,
- razvrščanja oziroma napredovanja delavcev v višje plačilne razrede,
- ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je direktor
dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 20 dni, v ostalih zadevah
pa osem dni pred sprejemom odločitve direktorja ali upravnega odbora zavoda. Skupno
posvetovanje mora direktor sklicati najmanj tri dni pred sprejemom odločitve.
14. Predhodno mnenje
76. člen
Direktor mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih
sindikatov o:
- začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega
delovnega časa,
- času in kraju izplačil plač in drugih osebnih prejemkov,
- uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti ter določanju plač
in drugih prejemkov na tej podlagi,
- določanju različnih oblik nadzora nad delom in sprejemanju splošnih aktov
o delovnih razmerjih ter disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev.
Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih
sindikatov, jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev.
Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka
tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko
je bila dana zahteva.
Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora direktor v osmih dneh organizirati
razgovor s sindikalnimi predstavniki.
Tabela 2: IZRAČUN DODATKOV ZA PLAČE PO 54.c, 54.d in 54.e členu KPRD -
glej priloge
Priloge:
Objavljeno: Ur.l. RS št. 45/92
Popravki, dopolnitve in spremembe: Ur.l. RS št. 50-4/1992, 5-158/1993,
50-1878/1994, 45-2800/1996, 51-2322/1998, 73-1/1998, 39-1963/1999, 106-4968/1999,
107-4449/2000, 64-3500/2001, 84-4348/2001, 85-2/2001.
|